Leto XIX. 1979 EZAR FEBRUAR št. 4 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE Proizvodnja slovenskih železarn v decembru in v letu 1978 Mesec december in ¡preteklo 1978. leto,sita mimo. Kanec je pričakovanj,. oten .in želja, sedaj imamo podatke o doseženem, izvršenem in neizviišenem. Osnove za analize in izračune O uspešnosti poslovanja v preteklem letu so . dane; Rezultati povedo, da je bila,proizvodnja boljša' kot leta 1977, večina nalog- predloženih- v gospodarskem načrtu za leto 1978 pa ni bila izvršenih. Končni podatki za pregled ikako srno se držali dogovorov, sprejetih novembra 197.7, z nalogami in cilji ter Skupnimi izhodišči ža pripravo gospodarskega načrta za leto 1978 se niso znani. Rezultate, ki smo jih spremljali skozi vse leto borno pa vseeno ¡lahko primerjali. V gospodarskem načrtu smo predvidevali, da se 'bp proizvodnja zvečala nasproti letu 1977. za 8 %, dejansko se je dvignila zá 6%.Dva odstotka ¡znaša zaostanek tudi ¡za letnim načrtom in na prvi .pogled niti ne pove veliko. Količina 22.462 ton predstavlja že mnogo več, vendar je v tem še nekaj posebno bolečih' izdelkov, .ki primanjkujejo tržišču. ■ V V rasti proizvodnje nismo niti v Okviru 7 %, kar je predvidela resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije, za preteklo ¡leto. Pri zaposlovanju simo ostali na ravni predvidevanj, saj j e , o6 koncu leta 1978 skupno le 2 % več zaposlenih, kot pred letom dni in to je tudi v skladu s predvidevanji v osnovah gospodarskega načrta. Pri produktivnosti smo načrtovali, da bo ta porasla v enem letu za 3,4 %, dosegli smo količinsko rast 2,8 %, Načrtovali smo, da bo povprečna prodajna cena ¡12.170 ¡din ža tobo naših izdelkov, dosežena povpreč- na vrednost znaša 13.540 dinarjev in obrtem je razumljivo, da. je ■tudi realizirana vrednost na zaposlenega ¡visoka ¡Predvidevano je bilo, da se ¡bo dvignila za 20,2 %, realizirano je pa 22,8 %, kljub.temu, ¡da količinski plan ni ¡bil dosežen. Najslabša .postavka v izpolnjevanju postavljenih osnov in ciljev je ¡gotovo izvoz. iProizvoidnja surovega železa je bila dosežena v Železarni jesenii-ce s 1C1 %, v Železarni Štore 129 % in ¡Skupni) 107 %. Letni načrt je bil ¡prekoračen- za 5 % in v primerjavi ž letom ¡1977 je bila lanska ¡proizvodnja večja za 17,%, V Železarni Štore so dvomesečni zaostanek zmanjšali na vsega 4 % zaostanka za izvršitvijo letnega plana. Količinsko so se sicer zelo približali- načrtu proizvodnje, slabše so pa izvršili, načrt prodaje, ,¡sivega in specialnega surovega železa, ker znaša dobava le 73 % načrta. Proizvodnja jekla je bila v de-cemfbru izvršena ¡s, 101 %> Vse tri jelklame so mesečni načrt 'izvršile. V Železarni. Štore je SM peč uspešno izvršila še svojo zadnjo mesečno nalogo, saj znaša izvršitev 119 % načrta, dne 27. ¡decembra so jo dokončno ustavili. V Železarni Ravne so proizvedli 2 % jekla več kot so načrtovali. V jeklarni železarne Jesenice so pa v martinarni s 5 % prekoračitve mesečnega načrta proizvodnje pomagali elektro jeklarni do ¡skupnega 100 % uspešnega zaključka meseca decembra. Letna proizvodnja ije za okoli 7.600 Jon večja kot lleto poprej, do nedosežene meje 800.000 'ton je pa zmanjkalo še Okoli 10.900 ton. Do izvršitve, letnega načrta proizvodnje suro- Vsem ženam ob njihovem prazniku iskrene čestitke vega železa je zmanjkalo okoli 2 % Mesečni načni ¡blagovne proizvodnje so izvršili v železarnah 105 %, predelovalci žice 93 % in skupno sozd Slovenske železarne 105 %,-. V vseh treh železarnah so bili v decembru uspešni, saj. znašaj izvršitev’na Jesenicah 104%, na Ravnah 110% in v Štorah 104'%.. Predelovalci ¡so izvrševali mesečni načrt, ¡dokaj enaikomer- okoli 16.000 ton manj od letno načrtovane količine. Proizvodnja hladno valjanih ¡trakov je bila za okoli 15.000 ton manjša, kar je gotovo tudi pomembna količina, čeprav ije tržišče dobilo leta 1978 iz Jesenic Okoli 37.000 ton it ega izdelka več kot leto poprej. Če ¡bi v Železarni Štore ¡izdelali' 1.300 traktorjev, več, toliko so namreč • zaostali za letnim načrtom, bi to količino prav gotovo lahko- pro- Brušenje valjev — zadnja faza obdelave v hali TOZD mehanske obdelave no, vendar žal pod planom. Izvršitev znaša namreč v Plamenu 95 %, v Verigi 94 %, v Tovilu 93 % inv Žični 92%,.. Letni načrt je izvršen v železarnah 98 % in pri predelovalcih 93 %, talko da je skupen rezultat tudi 98 %. Tržišču smo dali ¡torej 6 % več ,kct leta 1977 in 2 % manj kot smo predvidevali v gospodarskem. načrtu. Nekaterih izdelkov je prišlo na tržišče izdatno več kot je bilo načrtovano. Vroče valjanega paiičastega, jelkla npr. 9 % več kot je predvideval načrt. Debele pločevine 4 % več, jeklov.leki so dali 4 % več, nodulame litine je bilo 25 %, vzmeti 2% več ter poedinih proizvodov pri predelovalcih 'tudi do 50 % več od načrtovalnega. Sivega in posebnega surovega žeieza za potrebe livarn je bilo okoli 8.000 ¡ton manj za prodajo od predvidevanj načrta. Vroče valjane žice ¡so dobili porabniki dali ¡tudi na domačem tngu:- Zaostanlki pri predelovalcih žice so pretežno odraz stanja na tržišču in Ibi ¡letni načrt ¡prav go-.tovo izvršili, če hi imeli možnosti svoje izdelke tudi prodati. Izvoz je bil decembra za spoznanje to oljiš! kot povprečje leta. Železarne so izvršile 75 % ¡povprečno načrtovane količine, .predelovalci 85 % in skupaj 77 %. Načrtovana vrednost je ¡bila dosežena 79 % ta Iti podatki dokazujejo, da je december res nad povprečjem leta. Količinski plan izvoza je za sozd realiziran z 68 % in vrednost načrtovanega izvoza 76 % predvidevanj gospodarskega načrta ¡leta ¡1978. Mesec ¡december je pa dosegel tudi svoj pomemben rekord, saj j C, skupna mesečna realizacija -prvič večja od 1.000 milij. din m je bila povprečno mesečno načrto-(¡Nadaljevanje na 3. strani) Iz neposredne proizvodnje v šolske klopi Po ustavitvi SM ijeiMame, ki je bila v mesecu decembru 1978, je sadilo za šolske klopi iz dela za delo 54 sodelavcev. Za valjarsko proizvodnjo se jih izobražuje 16, poulk je organiziran v prostorih ŠKIMC Štore. Za jeklarsko proizvodnjo se jih izobražuje 37, pouk je organiziran v prostorih TOZD jeklarn in valjarn — sejna soba. Po razgovorih, ki jih imamo s predavatelji ugotavljamo, da je. z izjemo nekaterih prizadevnost zelo velika. Nekateri sodelavci so že več let izven sistematičnega izobraževanja, zato jim je na začetku delal šolski red in učenje do- ko predavatelji že vršijo preizkus znanja. Kakor vedno v šolskih klopeh, tako tudi v tem primem nastaja določen nemir, ko predavatelj postavlja neposredna in določena vprašanja posamezniku. Nemir med slušatelji se pojavlja tudi zato, ker ,bo od rezultata preizkusa znanja odvisna med drugim tudi razporeditev na posamezna delovna mesta. Pri izobraževanju iz dela za delo si v tem primeru pridobivamo velike izkušnje. Ugotavljamo, da bo tudi v prihodnje potrebno organizirati takšna izobraževanja, ki 'bodo ozko strokovno usmenje- Bodoči valjarji v šolskih klopeh ( ločene težave. Vendar pa ugotavljamo, da je bila odločitev družbenopolitičnih organizacij in tistih v TOZD, iki čutijo pri organiziranju proizvodnje pomanjkanje teoretičnega znanja sodelavcev, pravilna. Pouk je zelo pester, tako umik zajema slovenski jezik, samoupravljanje, matematiko, poklicno tehnologijo in še nekatere predmete, ki so delavcu in samoupravi] ailou neobhodno potrebni., Predavatelj samoupravljanja s posebnim zadovoljstvom izjavlja, da ga preseneča samoupravna in družbenopolitična o-sveščenost slehernega, ki si pridobivajo teoretično znanje. Med drugim vsi pr-edavatelji ugotavljajo izredno praktičen pristop in doslednost pri učenju. Od tedaj, ko so jeklarji iz neposredne proizvodnje sedli v šolske klopi, je minilo že mesec in pol. Tako dvomesečni tečaj prihaja v zaključno fazo in v fazo, na in M bodo od strokovnosti dajala 'tudi prepotrebno znanje samoupravljanja, 'slovenskega' jezika in matematike. Že v bližnji prihodnosti bomo organizirali daljši tečaj za priučene 'delavce ključavničarje. Organizatorji proizvodnje vse bolj pogrešamo določenega sistema, ki bi dopolnjeval izobraževanje sodelavcev iz dela za delo-do takrat, ko bo.stopil, zakon o šolstvu v polno veljavo. - - V Železarni štore pa pogrešamo bolj učinkovito pa .tudi uspešno Službo, 'ki bi povezovala interese proizvodnje in šolske ustanove. Ugotavljamo, da je na razpolago veliko hotenj, potreb pa tudi sredstev, ki pa ostajajo iz leta v leto neizkoriščena, proizvodnja pa iz leta v leto pridobiva vse manj izobraženih oziroma za neposredno proizvodnjo usposobljenih delavcev. Ferdo Haler, ing. ■ 7r^*rsss¡«_ H ■R -V* fl ! 1 I HI if i pfi ■ Pri pouku jeklarjev za potrebe druge elektropeči Če govorimo o neprekinjenih tehnoloških postopkih v železarstvu, nas zavede misel najprej na neprekinjeno vlivanje. Leta 1977 so odlili že okoli 117 milijonov ton surovega jekla, na ta način projektirana kapaciteta zgrajenih naprav je 140 milijonov ton in z novimi napravami, ki so v gradnji, se bo ,ta količina iz leta v leto še večala. Japoncem je uspelo, da so na eni napravi za vlivanje ploščatih polizdelkov, brez prekinitve odlili nekaj več kot četrt milijona ton. Razvoj išče rešitve v takojšnjem valjanju še vročega neprekinjeno odlitega polizdelka na taki napravi. Znani sita dve poti za prihranek energije in to običajna pot, tako da gredice ali slabe razrežejo na zahtevane dolžine in jih še vroče vlože v peči, ogrejejo na temperaturo valjanja ter nato valjajo v želen profil. Druga rešitev išče že v ¡konstrukciji naprave zagotovitev čim nižjih izgub toplote. Ogrevanje, zelo sprejemljivo je induktivno ogrevanje valjatnca, je vključeno pred valjanjem na poti transporta. Valji istočasno opravljajo delo redukcije preseka in délo, gonilnih valjev , transporta. Da bi dosegli čim bolj enakomerno strukturo jekla pri neprekinjenem vlivanju, je firma ASEA skupaj s Concastom razvila induktivno mešanje taline v ilcokili med vlivanjem, podobno kot je mešanje v elektro pečeh z induktivnim mešalcem ali v .ponvi pri ASEA-SKF postopku. Neprekinjen postopek je tudi s kombinacijo naprave za neprekinjeno vlivanje in kovaškim strojem, kateremu Sledi valjanje v 'končni 'izdelek. Takšna kombinacija je možna pri manjših zmogljivostih ali za'težko preoblikovana jekla ikot npr. austenitna. Od 22 zgrajenih naprav za neprekinjeno vlivanje, ki imajo vgrajeno istočasno valjanje i(In-iine-roMing) jih 7 ne uporablja več valjanja, dve napravi ista . v obratovanju 'kot pilotni napravi, ostale pa redno delajo. Naprave, pri ¡katerih iso funkcijo valjanja opustili, so iimdle samo po eno ogrodje za valjanje ali največ .dva, ikar se je pokazalo ¡kot nezadostno ali pa naprava ni dajala pričakovani tehnološki in ekonomski rezultat. Rastoča udeležba kontinuiranih tehnoloških procesov v železarstvu Največja naprava je v U. S. Steel Corp. South Works, Chicago. Vliva .190 'kvadrat in valja 152 ¡kvadrat s tremi ogrodji, 127 kvadrat s petimi ogfbdji in 102 kvadrat z osmimi ogrodji. Letna proizvodnja je 635.000 ton, ¡naivečja mesečna 73.000 ton in najdaljše docela neprekinjeno .delo: 31 ur s 7.156 'tonami proizvodnje. Vsekakor bo neprekinjeno vlivanje ostalo člen V zaporedju od rude do .gotovega izdelka, 'ki že nudi možnosti z?, iopcpclnlive neprekinjenega postopka v povezavi z valjanjem. Klasičen postopek od rude prelk visoke peči odnosno 'surovega železa do jekla bo ostal še ličkaj časa prekinjen po proizvodnji surovega železa. Od.rude na skladišču je že ves postqpdk do sestave vsipa za visoko peč docela avtomatiziran in prav .tako ¡transport do visoke peči, polnjenje plavžev in ;sam proces v visoki peči, vse je vodeno s procesnim računalnikom. S tem, da so. najnovejše aglomeracije grajene tako, da sledi sintranju na istem traku hlajenje, je dana možnosit neprekinjenega postopka z vključitvijo bogatenja vložka odnosno priprave do vsipa v visoko peč in s tem do izliva surovega železa iz visblke pači. Pri proizvodnji jekla še nišo našli industrijsko sprejemljivo rešitev za neprekinjeno .proizvodnjo in rafinacijo, čeprav stoji že več polindustrijskih naprav, ki dajejo, obetajoče rezultate. Verjetno so zelo blizu .rešitve po tako imenovanem IRSID postopku neprekinjene rafinacije. 'Sedaj so uvedli kontrolo in avtomati-, zaeijo postopka do te stopnje, da Se da voditi delo računalniško in; sproti prilagajati vse 'komponente «Spremembam poedinih vplivov spremenljivk vložka in prav tako na podlagi kontrole dogajanj v tekočem matalu prilagajati vložek in dodatke. Želja, da bi povečali izkoristek proizvodnih «naprav v valjarnah, je pripeljala v razvoju železarstva do vrste neprekinjenih postopkov v procesu valjanja. Kontinuirane valjamiške proge so precej razširjen način valjanja predvsem za velike .količine valjanih trakov, profilov, žice in pri pro-, izvodnji cevi. Pri valjanju trakov so uvedli .tako imenovano brezkončno valjanje leta 1971 na Japonskem pri Nippon Kokan v Fuikuja-mi. Tri leta kasneje je pričela v Rusiji obratovati profitom' valjarna1 v Makejevki, za profile do 28 mm .okroglo, nekaj kasneje pa je pričela z delom v zahodnosibirski jeklarni že druga proga, ki so jo razvili, v,sodelovanju z NDR. Takšno valjanje »brez koncev« daje 15 do 20 %, boljše rezultate. Uporaba procesnih računalnikov v valjarnah je pripeljala do popolne avtomatizacij e in omogočila proizvodne linije brez .prekinjaš rifa, 'z vgrajeno kontrolo kvalitete in selekcijo v samem postopku proizvodnje. Tudi 'linije za toplotno obdelavo, zailuženje in linije za površinsko obdelavo ¡kot so pocinkanje, kositrenje itd. so delane kot neprekinjene proizvodne linije, Iki združuje pripravo vložka, vse faze tehnološkega procesa, kontrolo ¡kvalitete, prirejanje proizvoda končni porabi, embaliran je kot zaščito površine in pripravo za odpremo. Podobne neprekinjene tehnološke linije so tudi pri nadaljnji predelavi 'kot primer: proizvodnja varjenih cevi, proizvodnja odprtih hladno oblikovanih profilov in drugo. Najibližji proces neprekinjenemu postopku je v mini železarnah, grajenih z direktno .redukcijo železove rude po postopkih, iki so neprekinjeni, s trdimi in plinastimi reducenti. Vroč predredučirah, > (Nadaljevanje na-6. strani) Rekonstrukcija krčiinega ogrodja v valjarni V mesecu januarju smo uspešno zaključili dela na' rekonstrukciji krčiinega ogrodja proge 0.550 mm iv valjarni II. Pri rekonstrukciji so sodelovali firma Mongardshammar iz Švedske,;so- delavci iz TOZD vzdrževanja in tehnologi iz TOZD jeklarn in valjam oziroma iiz priprave proizvodnje 114. panoge., ■ Valjarji simo imeli že ob pričetku obratovanja proge 0 550 mm med drugim tudi velike težave s krajnim ogrodjem. Težave so bile v glavnem konstrukcijske narave. Kljub velikim rekonstrukcijam, tki smo. -jih že predhodno vršila na 'tem ogrodju, se je stanje vse bolj slabšalo, tako da je bala proizvodnja ploščatih profilov ogrožena. Kvaliteta valj ancev vseskozi ni bila zadovoljiva, ravno itako pa izpieni, katere smo dosegali na tem ogrodju, niso bili v smislu pričakovanja. Rekonstrukcija omenjenega, o-grodija 'Ob sodelovanju firme Mor-gardshammar je. po prvih pokazateljih in .poizkusnem' obratovanju uspela. Valjarji so posebej zadovoljni z izdelano armaturo, ki je nastala ob tesnem sodelovanju Železarne Štore In tehnologov v proizvodnji firme Mor-gardshammar. Ob poizkusnem obratovanju simo sicer ugotovili dobre rezultate krčiinega .ogrodja, ob tem pa pomanjlkljivdSti na sklopkah prqge -0 550 mm. " Ugotavljamo, da bo potrebno v' najbMžji prihodnosti zamenjati vse sklopke proge 0 550mm z bolj varnim in bolj togim sistemom povezave med ogrodji.' V primeru, če ne bomo pravočasno pristopili k zamenjavi sklopk, bo prišlo do večjih okvar na rekonstruiranem krčilnem o-grodju, tako da obstaja nevarnost, da tudi od velikih pričakovanj po rekonstrukciji krčiinega ogr odja ne h orno dosegli zadovoljivih ■ rezultatov valjanja ploščatih profilov. V prejšnjem odstavku je prikazan problem sklopk, nič manj problematično 'ni stanje pri va-Ijarsteih ogrodjih te proge, kjer je obrabljenost prišla do take mere, da se bo potrebno že v prihodnjem letu dokončno odločiti ali nabaviti univerzalna ogrodja, ali pa skoraj za isto ceno nadomestiti' obstoječa. Valjarna II sicer dosega zavidljive rezultate, vendar pa pri tem ne smemo pozabiti, da oprema, ki/ je b!iia_nabavljena na Poljskem, ni najbolj kvalitetna in da kljub velikim rekonstrukcijam, ki smo. jih že imeli, nima večje vzdržljivosti. Zato bq potrebno že v prihodnjih letih odločno ukrepati v smislu zamenjav določenih elementov prog. Ferdo Haler, ing. org. Krčiino ogrodje — uspeh prizadevnosti in sodelovanja Dogovorjen je program »tedna varnosti in družbene samozaščite« -V zadnji številki Štonskega- železarna smo objavili ¡.občinski pro- gram praznovanja Tedna varno- . šti in družbene samozaščite. V letošnjem jubilejnem letu, ko praznujemo dve pomembni ¡obletnici —* 60. obletnico KPJ ih 30. obletnico ustanovitve varnostne službe, ima ■ .teden varnosti in družbene samozaščite še poseben pomen: Ob tem borno v naših .de-: lovnih sredinah dali .informacije o izvršenih nalogah 's področja družbene ‘samozaščite, o ; naši oj bramibna pripravljenositi /in vlogi -slehernega delavca pri (krepitvi ljudske obrambe in družbene .samozaščite.: ■ Izhodišča za programe so bila dogovorjena nia seji:koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki ju bila 29. 1. 1979. V okviru teh programov so predvidene naslednje dejavnosti. . VARSTVO PRI DELU Na skupnem sestanku predsed-; nlkov komisij za varstvo pri delu. ih gospodarjenje TOZD ter pred- ; šednikov' obratnih komisij, ki je bil 'dne ,14. 2. 1979, se ,je potrdil Okvirni'program delovanja komisij. Ta program je pripravila Služba varstva' pri- delu, opredeljuje naloge komisij, posameznih/ članov- komisij' in akcijski program za teden varnosti. V letošnjem letu bomo morali ¡storiti ko-rak naprej na področju var-' stva .pri delu. V ta' program, kot je bilo dogovorjeno/ se morajo, vključiti vse strukture zaposle-. nih. Predvsem je nujno/ da se analizira stanje nezgod v pretek-, lem letu, ida se za delovna mesta s; povečano nevarnostjo 'pripravijo načrti izobraževanja v skladu s predpisi, in zakonom o varstvu pri delu, določijo nosilci nalog, izobraževanja: V -programe izobraževanja pa moramo vključiti vodilne delavce v .TOZD, ,da bodo s svojim prispevkom . pripomogli pri realizaciji: sprejetega programa. Za realizacijo nalog, urejenosti delovnih mest, delovnega okolja in izgloda naših obratov bodo komisije izdelale svoje akcijske programe. Nosilci nalog pa so: odbori za LO in DS, DS TOZD, komisije za varstvo pri delu. POŽARNA VARNOST Na 'osnovi dosedanjih uspehov v pogledu požarne varnosti je bil sprejet program, po katerem bodo v vsakem obratu formirane ekipe za požarno.varnost in reševanje. Te ekipe Ibojdo formirane iž usposobljenih prostovoljnih .gasilcev in gfovemikovjPivaiLne zaščite. Funkcija in naloge/ teh ekip pa bodo opredeljene po posebnem programu izobraževanja, ki bo obsegal: usposabljanje za .preventivno delovanje in intervencije v slučaju požara ali nesreče. Ekipe bodo po zaključnem usposabljanju tekmovale za najboljšo ekipo, ki bo tudi nagrajena. VARNOST V PROMETU Na področju vzgoje in varnosti v prometu ije bila imenovana komisija za »Prometno' varnost« na nivoju delovne organizacije. Delavski svet je imenoval naslednje tovariše: Janiko Ulaga — predsednik, za. člane pa Alojz Pišek,, Anton Kline, Vinko Šeliga, Štefan Pisanec; Mirko/ Gozdhikar, Marjan Gajšek. Komisija bo imela nalogo, da prouči prometno varnost na območju železarne in neposredne okolice, da predlaga us- trezne rešitve, predvsem pa bo delovala v smislu prometne vzgoje delovnih ljudi. STRELSKA TEKMOVANJA Za urjenje pripadnikov narod-ne zaščite je strelska družin.a Kovinar Štore pripravila program masovnega tekmovanja pripadnikov NZ z zračno puško/in program kvalitetnega tekmovanja z malokalibrsko .puško v mesecu aprilu in maju. Razpisi bodo objavljeni v: internih informacijah. ORIENTACIJSKO PATROLNI POHOD V organizaciji ZRVS štore bomo organizirali oriantaeijsko-pa-trolni pohod v mesecu aprilu. Tekmovale: bodo ekipe iz vseh TQZD in DS. Ekipe bodo formirane iz predstavnikov ZRVS, narodne' zaščite, obveznikov CZ, DPO in ZSMS. . Za prva tri mesta so predvidene nagrade in plakete. PLANINSKO DRUŠTVO ŽELEZAR ŠTORE K programu tedna varnosti in družbene samozaščite ibo v- organizaciji, planinskega društva Žele-zar Štore organiziran. v mesecu aprilu in maju masovni pohod za člane kolektiva, Program ho objavljen v internih ,infprmapijah. Ob zaključku informacije o dogovorjenem. programu za praznovanje tedna, varnosti! in družbene samozaščite,., naj omenimo, •da je to . samo del načrtovanih skupnih akcij. Ostale naloge u-smerjajo in načrtujejo odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v TOZD in DS, ki sestavljajo svoje akcijske programe delovanja za leto 1979, v ka- terih ibo dovolj vsebinskih nalog za vse, strukture zaposlenih. Te naloge, pa bomo morali, zavestno izvrševati. (Nadaljevanje s 1. strani) vana vrednost prodaje presežena za 34 %. Prav vse delovne organizacije sp- visoko presegle mesečno načrtovano vrednost. Letno načrtovano vrednost prodaje niso dosegli v Verigi, kjer znaša izvršitev 95 %. dn v,Žični, /kjer je dosežena vrednost prodaje 3 % pod letno načrtovano vrednostjo. Letni načrt eksterne realizacije je skupno izvršen 109 % in to pomeni, da 'je-realizacija leta 1978 bila kar za 27 % večja, kot leto poprej. Letošnje leto je že v.teku in vsi smo že sredi izvrševanja nalog. Utečeno delo na novih napravah, ki so .jih uvajali v .preteklem letu, dajejo ugodnejše pogoje dela. Dokončane bodo investicije, ki ne samo dajejo možnosti, temveč zagotavljajo, da moramo v letu 1979 preseči 800.000 ton proizvodnje surovega jekla in to predvideva tudi načrt. Stanje proizvodnih naprav omogoča ; ¡tudi višjo blagovno proizvodnjo kot je bila dosežena v letu 1978. Oskrbovanje, posebno kar zadeva uvoz, bo težje in bo zahtevalo posebne napore tudi v realizaciji izvoza. Višje postavljeni, cilji zahtevajo tudi vdeje napore in naša naloga je, da smo sposobni za izvrševan j e nalog, ki smo si 'jih ¡sami zadali. Milan Marolt azvid del in nalog Pogled na železno konstrukcijo žarilnice Potek gradnje elektroobločne peči II in žarilnice V prejšnji številki so -bila na kratko predstavljena teoretična izhodišča, ki so vodila zakonodajalca k zamenjavi pojma »delovno mesto« s pojmom »dela in (oziroma) naloge«. Danes pa vam predstavljamo, kaj smo dolžni v zrvezi z določili zakona o združenem delu, zakona o delovnih razmerjih in naših internih samoupravnih aktov storiti v naši delovni organizaciji. Omenjeni normativni akti nas obvezujejo, da moramo v TOZD oz. v DS, oblikovati svoje samoupravne splošne akte o razvidu (katalogu) ded in nalog. Zaradi medsebojnega usklajevanja načel, podatkov in postopkov, ki naj jih vsebujejo razvidi del in nalog v posamezni TOZD oz. DS, pa smo se delavci v delovni organizaciji dolžni medsebojno dogovoriti o skupni metodologiji za oblikovanje organizacije in razvida del in nalog. V DS za kadre in splošne zadeve in v DS za ekonomiko in organizacijo v tem času pripravljamo predlog samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah imnačelih za oblikovanje organizacije in razvida del in nalog in predlog pravilnika o organizaciji in razvidu del in nalog za posamezne TOZD m DS. Pa poglejmo kratko vsebino o-menjenih samoupravnih aktov: Samoupravni sporazum o enotnih osnovah in načelih za oblikovanje organizacije in razvida del in nalog ne bo imel neposredne uporabne vrednosti, ampak bo enoten in skupno dogovorjen priročnik, na podlagi katerega bomo delavci v TOZD oz. v DS ¡pristopili k oblikovanju pravilnika o organizaciji in razvidu del in nalog; S samoupravnim sporazumom bomo določili: — osnove in načela za oblikovanje organizacije dela; — načela, ki ¡se uporabljajo pri oblikovanju del in nalog; • —t podatke, ki naj jih o vsaki nalogi vsebuje razvid in — pogoje, za razporejanje delavcev na dela . in naloge in določanje potrebnega števila delavcev. Pravilnik o organizaciji in razvidu del in nalog bo samoupravni splošni aikt TOZD oz. DS. Z njim bomo delavci v TOZD oz. DS določili: — organiziranost TOZD oz. DS,' — delà in naloge v TOZD oz. DS in i — podatke o delih oz. nalogah, ki se nanašajo na zahtevani poklic za opravljanje dela, kategorija strokovnosti, delovne izkušnje, funkcionalna znanja, delovne pogoje, vrednost dela in zasedbo. Za ¡skupno urejanje osnov in načel, po katerih se naj oblikuje organizacija ih razvid del in nalog v TOZD oz. DS, torej iza povezavo organizacije in razvida, smo se odločili zato, ker razvid ureja notranjo organizacijsko strukturo delavnega procesa in je kot tak organizacijsko kadrovski samoupravni splošni akt. . Oba dokumenta bosta predvidoma posredovana v razpravo v mesecu ¡marcu. Ob izidu , teh aktov ¡pričakujemo kvalitetno in vsestransko razpravo, da bi tako oblikovali .in sprejeli Itaka splošna-akta, ki bosta zadostila zahtevam zakona in našim pogojem dela in organiziranosti. Slavica Glavan Gradbena dela na elektroobloč-ni peči IT gredo v zaključno fazo. Dne 12. t. m. so monterji pričeli z montažo same peči. Tudi ostala dela kot je elektrorazdelilna postaja na Lipi in druga dela potekajo vzporedno. Z gradnjo v celoti he moremo biti zadovoljni, še posebej zato, ker imamo pred očmi pomanjkanje gredic, ki že ogroža normalno obratovanje valjarni Vsi odgovorni v delovni organizaciji si prizadevajo, da bi bile zamude pri ¡spuščanju v pogon peči čim krajše in tisti, ki gledamo na to gradnjo optimistično, pričakujemo, da bo proizvodnja stekla že v mesecu juniju. Z deli na objektu žarilnice ponovno kasnimo za 14 oziroma 30 dni. ¡Res je, da zima v januarju ni prizanašala, vendar pa dela v februarju ne morejo biti. v nobenem primeru v opravičilo zamudam niti gradbenemu podjetju INGRAD, niiti podjetju KON-GRAP, ki vrši krovna oziroma fasadna dela. Ostala dela zaenkrat tečejo po dogovorih oziroma v skladu z načrtom gradnje. Pričevanje iz NOB 8 TRN V PETI Poskočna glasba je še naprej cefrala živce razkačenim oblegovalcem. Hudo jih je žrlo, da se jim je pogumna trojka toliko časa upirala In da niso bili sposobni zavzeti bunkerja, ki je bil že napol porušen in požgan, pa vendarle tako zelo nevaren. Poskušali so vse mogoče trike, trojki ponujali prost izhod in zagotavljali življenje, vmes obnavljali streljanje, pošiljali kopat prehod v bunker domačine in končno te tudi nagnali, da so še sami prišli pozivat tri junake, naj se vendarle predajo, ker je vsak nadaljnji odpor pač nesmiseln. Toda trije obleganci so imeli za vse to en sam, kratek in jasen odgovor: »Z izdajalci se ne pogovarjamo! Z vami se nimamo kaj pogajati in se tudi ne bomo!« Nato je spet imelo besedo orožje, da šo bili trije obleganci že skoraj povsem oglušeni do samega pokanja. Toda' vse ima svoj konec. Fantom je spet zmanjkalo streliva, zraven pa so jih že zapuščale tudi moči po nekajurnem strahovitem naporu. Lotevala se jih je slabost in omotica in tudi zaradi slabega zraka in dima v bunkerju, kar jih je gonilo na divji kašelj in jim solzilo oči. Od utrujenosti so že kar padali po tleh in se s skrajnim naporom volje pobirali na kolena in vstajali, da bi se še z zadnjimi močmi in praznim o-rožjem upirali oblegovalcem neposredno na lini zasilnega, izhoda. Njihov odpor, pa je dokončno zlomila. mina, ki sp jo dolgolasci u-speli vstaviti v steno pod zasilnim izhodom. Strahotna eksplozija je porušila zid in-treščila ob tla tudi naše tri junake, da so izgubili zavest. To je bil konec junaškega boja partizanskih borcev, kakršnih je bilo celo v analih herojske zgodovine bolj malo zapisanih, čeprav je bila ta zgodovina našega boja za svobodo, boja za zmago revolucije, sicer polna nenehnih in neenakih bitk s sovražnikom. Nezavestne so nato Bliska, Albina in Janeza nedičevci odnesli na piano, kjer so ¡kmalu ¡prišli ¡k sebi. Sprva se niso niti znašli, kje so in kako so tja prišli, ko so leže na tleh zrli v večerno nebo in številne! bradate obraze nad seboj. Sovražno so jih ogledovali, kakor da so redka zverina. Počasi so se spravili na noge, podpira- joč drug drugega. Vsenaokrog je bila neka čudna tišina. Nihče ni zinil besede, dokler ni iz vrst sovražnih oficirjev stopil sam komandant operative, kapetan po činu, in je na splošno presenečenje trem partizanom čestital za njihovo veliko hrabrost in jim obljubil, da jih zaradi tega ne bo ubil, kakor je sprva nameraval. Obrnil se je k svojim vojakom in jim dejal: »Bogami, od 1941 godine borim se protiv komunista i verujte mi, da sve do danas nišam sreo onakve borce, kao što su o-va trojica. Uopšte ne mogu verovati, kako su mogli izdržati tolike satove ostre borbe protiv nas 240, koliko nas ima ovde...« - Nato je stopil korak ¡naprej in Blisku potrga! z ¡bluze poročniške našive; .¡s kape pa peterokrako zvezdo in vse skupaj zateptal. v zemljo. listo je nameraval napraviti z Janezovo zvezdo, vendar si je zadnji hip premislil. Janez, je bil namreč oblečen v nemško uniformo, zato ¡ga je pustil dn naročil enemu med vojaki, naj mu pozneje zamenja obleko, Zvezdo pa je strgal s kape ¡tudi Albinu in jo prav ¡talko zateptal v zemljo. Tako so trije partizani postali ujetniki ¡zloglasnih neddčevcev. Kapetan je ukazal, naj ujete partizane odpeljejo v vas,: sam pa je takoj odšel naprej. Medtem-pa so nedičevci iz (bunkerja privlekli' tudi žganje, kar ga ¡je še ostalo, in 'ker niso imeli pri rokah nobe- ne druge posode, so si ¡ga začeli nalivati 'kar v menažke. Med vojaki sta bila tudi dva mlada oficirja, ¡podporočnika,, kil sta prav tako dobila vsak ¡svoj'del žganja v menažki. Blisk bi ne bil Blisk, ko ne bi kot ris 'skočil proti njima, posnemal pa ga je še Janez in vsak svojemu oficirju sta izbila menažki iz rok, da sta sé zakotalili daleč po bregu. Pri tem je Blisk vpil, kar je imel moči: »Ne bosta pili našega žganja, svinji izdaj alski! Ne bosta ga žrla, ne, izdajalca! Kar naj ga vama dajo vaši ¡gospodarji Nemci, svinji, izdajalški!« Vsi so planili in naši trije ujetniki so že mislili, da bo po njih, toda vojaki so morali imeti zelo trdna in določna navodila, ker nihče ni niti zinil. Hudo se jim je mudilo. Eden .¡drugega ¡so priganjali in. ¡svoj e tri ujetnike odpeljali v vas v gostilno. Na velikem gostilniškem dvorišču, kamor šo Nedičevci prignali naše tri junake, je .bilo zbranih •vse polno vaščanov, pa tudi Br-kincev od drugod, ki so 'jih sovražniki med svojo brezobzirno hajko polovili in ¡pripeljali na Suhorje, ¡kjer jih je zasliševala specialna komisija. Vsi ti ljudje so s Skrbjo dn sočutjem gledali tri ujetnike, s katerimi so preživeli' toliko večerov v razgovoru z njimi, s katerimi so se pravzaprav Skupaj bojevali za ¡svobpdo. Po drugi strani pa so bili tudi sami potrebni usmiljenja. 'Delo in delovni procesi, ki zagotavljajo ¡kar najbolj vame delovne pogoje dela, imajo, vso pomembnejšo ¡Vlogo v industriji,, .Ta oblika varnega dela_ je tudi integralni del vsakega proizvodnega procesa. V vseh organizacijah ¡združenega dela je eden izmed največjih ta najdražjih problemov— problem nezgod pri, delu in zagotavljanje ter realizacija varnih delovnih razmer. Poglavitni namen vsake OZD ,je, da proizvodnja oziroma tehnološki proces teče nemoteno oziroma brez zastojev. Nezgode pri delu sodijo med na ¡večje motnje in zastoje, obenem jso pa to tudi velike materialne in finančne obremenitve./ ; . . ... Taikšnd'¡izredni dogodki—- delovne nezgode ne povzročajo izgubo zastažka/adravistvene olkvare pri .posamezniku,'temveč tudi izgubo delavca — samodpraVljalca v delovnem procesu, ki ¡tako predstavlja veliko vrzel v tehnološkem procesu delovne organizacije, Ker so nezgode jpri detlu rezultat mnogih' zapletenih, tehmenili,-telesnih in psihofizičnih rsprdkov, je: mogoče pri preprečevanju teh dogodkov uspeti le z aktivnim sodelovaiijem vseh zaposlenih v delovni organizaciji. Le š takšnim ravnanjem in s;talkšnimi oblikami zagotavljanja varnih delovnih pogojev, zasnovanih na trdih temeljih družbeno.pravnega .¡varstva,^ se lahko š,tehničnimi zdrav&tveriijmi ta, psihosociataimi Ukrepi uspešno borimo proti izrednim dogodkom —/delovnim nezgodam. V letu 1978 je bilo v DO Železarni Štore. 261 nezgod pri delu, na poti pa 47 nezgod. Leta 1977 je bilo 277 nezgod pri delu in 33 nezgod na. poti. .V primerjavi s povečanim številom zaposlenih v ¡letu 1978 — 3378 nasproti 3.253 v leltu ,1977, ¡je Stanje iholjšd, ' Prdgled števila .nesreč pri delu in število Zaposlenih: Leto število . . zaposlenih . Število nesreč ' pri deta,. število nesreč na 100 zaposlenih 1973 £? 2.454 245 10,00 1974 2.7116 300 11,04 1975 2.922 27il '. 10,78 1976 3.102 : 267 8,61 1977 3357 . 27 7 8,52 1978 3.378 261 . 7,73 Število izgubljenih dni,' razvidno iz tabele 2 za; teto 1978, zaradi nezgod pri delu nasproti letu ¡1977 je nekoliko manjše. Toda ta razlika je minimalna. Podatki iz tabdte kažejo; da je pogostost in resnost delovnih nezgod v letu 1978 f—41,8 ¡ter 947, v letu 1977 — 46,2 in 991. Rezultati so boljši. . Pri ugotavljanju vzrokov nezgod, kot posameznikovo subjektivno ravnanje ¡je ¡še vedno- največ vzrokov pod šifro »72 — nesmotrn ali nezanesljiv način dela pri posamezniku«. Pri ¡ugotavljanju materialnih virov delovnih nezgod je ugotovljeno, da so vse nezgode z izjemo višje sile, bile posledica določenega ravnanja delavcev-ali bpuščanj e določenih varnostnih mer pri delu z delovnimi pripravami ali napravami. Subjektivni faktor je prisoten tudi tukaj, predvsem pa pri deta s transportnimi sredstvi ta drugimi materialnimi povzročitelji v osnovni metalurški ¡tehnologiji. Analiza glede na obliko nesreče prikazuje, da so udarci predmetov ta ob predmeti najčešči pojav. Takšne oblike;potrjujejo, ¡da je pri udeležbi teh dveh oblik ponovno ¡soudeležen subjektivni faktor v največji meri v neznanju, neizkušenosti, nepravilnemu deta ali. slabi organizaciji dela. Deli telesa, ki so bili poškodovani pri delovnih nezgodah, so v največji cmeri prsti na Obeh iroikah ta poškodbe nog. Razmeroma je zelo visok delež poškodb na očeh. Pri .tem gre ¡skoraj v vseh primerih za, nedisciplino, kot vzrok poškodb, to je nenošenje zaščitnih očal. Tudi pri drugih poškodbah je marsikje, vzrok neuporaba ali nepravih na uporaba osebnih zaščitnih sredstev. NEZGODE NA POTI Te so v lotu 1978 v primerjavi z letom 1977 v porastu, toda za vzrok lahko imamo večji delež poškodovancev v prometnih nesrečah in neurejenih hodnih in voznih površinah, posebno v zimskem času. Vsi'dejavniki v delovni organizaciji skupno z obratnimi 'komisijami za varstvo pri deta ter komisijami za ¡gospodarjenje ta varstvo pri deta -v TOZD e visemi ¡strokovnimi službami so v 'letu 1.978 realizirali del nalog za izboljšanje delovnih pogojev. Tudi v letošnjem letu morajo vs.i ti dejavniki tako ali še z'večjim uspehom izvrševati zadane naloge, da'bo realizacija za izvedbo čim varnejših delovnih pogojev uspešno opravljena. ■ Število i nezgod Izgubljeni dnevi Število nezgod Izgubi ieni dnevi TOZD — obrat pri deta pri delu Pogostost Resnost na poiti na poti 1978 1977 1978 1977 •, ¡g 1978 , 1977' 1978 1977 1978 1977 1978 1977 TOZD ElektropiaVž" 21 18 352 324 117,9 88,2 1.977 1.587 ' Jeklarna I 17 17 239 251 88,3 83,0 1.242 1.225 . ' 1 —- 31 Jeklarna II 17 26 297 . 380 73,2 111,7 , 1280 ‘ 1.633 — ' 2 — 21 Valjarna I 34 32 777 642 65,4 60,3 1.495 1210 8 5 233 126 * Valjarna II 23 22 530 . 406 59,3 57,7 1.366 1.065 6 3 ■ 127 59 Joklovlek 7 6 87 160 45,4 46,8 564 1249 2 3 67 55 Skupaj TOZD 98 103 ' 1.930 1.839 65,7 70,0 1295 . 1.264 16 14 427 '292 TOZD Livarna I 39 40 908 772 101,5 110,3 2.363 2430 1 1 5 22 Livarna II 42 43 1 1.372 987 79,2 80,8 2.487 1.855 9 . 3 189 11 Modelna mizama 3 — 46 — . 74,3 - —. 1439 . " — — — —■ — Skupaj TOZD 45 43 1.418 987 75,3 84,1 2273"' 1,783 9 3 189 11 TOZD TT .. 16 13 196 ,175 _ 30,7 35,5 ' 1251 2.619 1 3 7 • 48 Obidalovaflniea valjev 6 6 : 3 49 443 31,8 "23,3 'k 248 "280 2 . 24 — Obdelovalnica litine 3 ' 3 32 36 ' 23,2 \ —• .97. ' — — — — Orodjarna 1 — 6 — 16,2 23,0 1.009 1.223 3 .3- 31 ' -48 Skupaj TOZD 10 9 .387 479 26,1 38,8 376 522 5 3 18 54 Mehanična 'delavnica 7 17. 109 322 17,6 . 42,7 274 802 2 ' ,67 . , — ElektroObrat 3 2 92 66 15,2 10,6 466 351 3 — 63 — Vzdrž. dvig. transp. napr. 5 ■'3 , 48 189 46,1 . 26,9 442 1.694 2 1 32 17 Skupaj TOZD 15 22 249 577 ‘ . .18,7 27,3 310 712 7 1 162 17 TOZD Energetika 1 2 lil 43 - 4,8 9,6 52' 206 ' — — — TOZD Transport .4 14 61 355 14,7 49,4 224 1253. — .2 — 35 TOZD Kontrola-Kakovost i 1 90 . 8 , . 4,6 4,4 416 35 . 3 — 30 — TOZD GSKG 2 6 170 65 9,8 26,4 .830 286 2 3 85 247 TOZD DPG -5 3 . 63 41 , 32,6 21,1 410 288 — — — — Skupaj DS 4 3 82 280 • 4,9 4,3 101 404 1 . 3 8 120 SKUPAJ DO 261 277 5.917 5.945 41,8 46,2 947 991 47 33 960 887 Pogostost = _____Število nezgod X 10* Število efektivnih delovnih ur Resnost = Število izgubljenih delovnih ¡dni X 106 Število efektivnih delovnih ur Služba varstva pri delu JUBILEJ STRELCEV V ŠTORAH Preteklo leto je Strelska zveza Jugoslavije slavila 30. obletnico svojega obstoja in delovanja, v naši socialistični skupnosti. Temu jubileju so se-pridružili tudi strelci strelske družine »KOVINAR« Štore, ki je prav tako praznovala svojo 30iletao dejavnost. Ustanovljena je bila leta 1948 na pobudo prvoborca Karla Vovka, ki je . bil hkrati tudi njen prvi predsednik. iteafe*..,,..__________. . *i Sicer je strelska družina v Štorah že delovala v stari Jugoslaviji iri združevala v strelske vrste predvsem delavski razred, ki se je boril in deloval pod izredno težkimi pogoji. Streliško družino so v naslednjih letih vodili še Franc Žakelj, Herman Lah, Pavel Štefančič, Boris Malec, Frido Gradišnik, Roman Žapušek in Vinko Bule. Na Opoškem travniku so leta 1948 strelci zgradili provizorično strelišče za vojaško. puško na 100 m. V kasnejših ¡letih sp s prostovoljnim delom in v zelo težavnih razmerah zgradili strelišče za vojaško puško na 300 ¡m, ki je dolgo služilo svojemu, namenu. Leta 1958 pa je bilo -zgrajeno strelišče, za malokalibrsko puško s pomočjo delovnega kolektiva železarne. Kasneje smo še preuredili bivšo meinzo Beton v strelišče za zračno puško. Na slednjih dveh se še danes prav uspešno odvija vsa dejavnost naše strelske družine.. V. vseh teh letih delovanja smo dosegli zavidljive: rezultate, vitrina je .polna pokalov, priznanj in diplom. Bili smo republiški ekipni prvaki z vojaško, .puško, večkratni pionirski republiški prvaki itd. Na vseh tekmovanjih so se izkazali posamezni strelci Tone Rozman, Polde Vehovar, Vili Dečman, Ivan Kočevar, Štefka Ober-star, Anica Milinkovič, Branko Malec. še in še bi lahko našteval posameznike, ki so ¡s Svojim delom prispevali k uspehom naše družine. Pod pokroviteljstvom KOOS naše DO je bilo organizirano tekmovanje z zračno puško v počastitev 30. obletnice . delovanja naše SD; na katerem so sodelovale: ekipa . iz Celja kot državni prvaki, ekipa iz Laškega in naše.tri ekipe. Zmagala jenaša I: ekipa pred Celjem, Laškim in ostalimi ekipami. Na tem tekmovanju se je z izrednim rezultatom izkazal naš mladi strelec Joži Hrvatič s 179 krogi. Proti pričakovanju so .se lepo. upirali; - svojim mlajšim vrstnikom strelci veterani, ki jih je vodil 86-letai Karel Kompolšek. Po končanem - tekmovanju so, bila v Domu železarjev na Teharjah podeljena številna priznanja: Spominska darila in zlato plaketo Strelske zveze Slovenije sta prejela Pavel Štefančič in, Boris, Malec. Priznanja jima je izročil član občinskega odbora iz Celja. Polde T.ržan.. Društvene zlate plakete so prejeli Karel Kompolšek, Štefan Lužar, Jože Centrih in Olga Malec, za 30-leitno delo. Tov. Vinko Bule je podelil 40 plaket Vsem tistim tovarišem'in tovarišicam, ki so delali v SD 10 do 20 let. Predsednik KOO sindikata tov. Kaluža se je, vsem zahvalil za trud in prizadevnost strelcev v . Štorah, za dosežene uspehe, ki jih dosegajo na tekmovanjih v okviru sindikalnih občinskih in meta--luiških iger in . za uspešno sodelovanje na vseh področjih v delovni organizaciji kot v krajevni skupnosti. Vinko Bule V dvorani za streljanje z zračno puško — kdo bo boljši? DOVOLJENA HITROST VOŽNJE V ŽELEZARNI ~ V lanskem latu' smo pri vseh vhodih -v železarno postavili opozorilne table za dovoljene hitrosti na industrijskih medoibratmiih cestah v železarni. Z razvojem železarske tehnologije se posodablja tudi medobrat-ni ¡transport in se v zadnjem času vse več razpravlja o tem, kako bomo z ukinitvijo ozkotirne železnice organizirali cestni .transport, ki se je v zadnjem času že močno razvil. Cesta skozi Lipo je tako obremenjena is splošnim cestnim prometom, da terja takojšen ipri-stop k ureditvi industrijske ceste bb Voglajni; Praksa je v celoti potrdila 'upravičenost cestnega prometa, transporta vseh lažjih materialov na krajše razdalje, posebno rezervnih delov in drugih materialov iz raznih Skladišč v obrate-, ki ta material potrebujejo. Iz proizvodnih obratov pa se vrši- ¡stalni odvoz odpadnega materiala-, ki predstavlja mesečno nekaj tisoč ton. Danes ni več vrnitve nazaj v čase, ko srno v železarni urejevali promet samo za parne ¡lokomotive ozkotirnega in širokotimega prometa. Zaradi povečanega obsega potreb ¡tega ne bi zmogli. Vsekakor jpa je za tak premik transporta potrebna ¡sodobno u-rejena cesta, ¡kr ije osnovni pogoj za nemoteno odvijanje prometa. Tako organiziran meddbratni kot itudi cestni prorriet, ¡pa zahteva red in disciplino. Zlasti upoštevanje cestnoprometnih predpisov, splošnih in internih, ki smo jih določili v 50. členu Pravilnika o delovnem redu. Zlasti pa se je ¡promet povečal za našo investicijsko izgradnjo, Predsednik SD Vinko Bule z nagrajencema Pavlom Štefančičem, v ¡sredini in Borisom Malcem, .skrajno desni RASTOČA UDELEŽBA KONTINUIRANIH TEHNOLOŠKIH PROCESOV V ŽELEZARSTVU (Nadaljevanje z 2. strani) metaliziran vložek ¡zakladajo neprekinjeno v elektro peči. Pri proizvodnji jekla je zaenkrat še prekinitev. Doslej je uspela neprekinjena ' rafinacija in. proizvodnja jekla na mali električni obločni peči z ja-• kostjo transformatorja' 4,2MVA,v 32 urah neprekinjenega ohratova-, nja. Po neprekinjenem vlivanju je mogoče neprekinjen postopek, predelave in adjustiranja do končnega izdelka in priprave za odpremo. Docela neprekinjen postopek proizvodnje jekla trenutno še ni' treba pričakovati. Mogoče so bliže rešitvi pri ¡proizvodnji jekla izven pači —¡= v ponvi, vendar, še precej časa tudi to'ne bo neprekinjen postopek. Tehnološka rešitev za proizvodnjo ene in vedno enake kvalitete jekla je ¡blizu, ni pa še rešena. Za popolno rešitev problema in široko uporabnost rabimo v metalurgiji ‘kar dve .desetletji. Verjetno. je, da bo do leta 2000 uveden postopek, ki bo zelo blizu neprekinjenemu postopku, kar ibo pomenilo nadaljnji prihranek energije in izboljšani e izplena ¡ter ekonomike v proizvodnji jekla. ko je vsak dan več domačih in tujih tovornih vozil. S strani strank in domačih delavcev pa je pritisk povečan .na 'osebni promet ...Eo vseh predpisih zgrajeno cestišče ne. dovoljuje hitrih voženj. To tudi ne sinemo dovoliti, predvsem če želimo zagotoviti -varnost delavcev, zaposlenih v obratih. V ¡tem primeru ne ibi ¡smeli prekoračiti dovoljene ¡hitrosti na odprti cesti, ki znaša .30 km. Na nevarnih in nepreglednih cestah pa 20 ¡kan, kot je to predvideno s ¡prometnim znakom. Vodstvo TOZD transport naj ponovno preuči prometni režim v železarni, po potrebi izda navodila za izvajanje reda in opremi nekatera mesta z dodatnimi prometnimi znaki. V zadnjem času se dogaja, da tako domači šoferji kot tuji pre7 vozniki divjajo po ¡cesti Štore II, ki pelje skozi železarno, s hitrostjo 80 in tudi ¡več krn/fa. Služba zavarovanja je morala tako intervenirati oziroma -nastopiti proti tej nedisciplini. Nadzor nad1 ¡izvajanjem prometnega režima v železarni bo potrebno'še bolj izostriti če hočemo,, da se bo spoštovalo in uveljavilo načelo varnosti. Industrijske ceste Železarne Štore so vedno bolj onesnažene z odpadki, iki jih odvažajo naši, kot tudi.kamioni drugih podjetij. To še povečuje nevarnost, prometnih nesreč. ■Prav zaradi tega ije potrebno, da vsi Skupaj ¡spoštujemo naše notranja predpise* z njimi pa seznanimo tudi tiste, ki so uporabniki naših ¡internih prometnic. Drugi spominski veleslalom Jožeta Holcingerja v Mlakarjevi »žlajB« Mlakarjeva drča .je bila, 20. januarja letos .prizorišče drugega spominskega ¡veleslaloma Jožeta Holcingerja. Tako kot lani, je bil organizator prireditve SZDL Laška vas, ,ki je s svoj ioni prizadevnimi člani pripravila tekmovanje na takšni kvalitetni. ravni, ki bi bilo lahko v ponos marsikateremu prireditelju podobnih tekmovanj. Da trditev ni iz trte zvita, 1 I 1 m H Na zmagovalnem odru od leve proti desni: tretjeuvrščeni Jože Stojan, zmagovalec Miran Renčelj in drugouvrščeni Srečko Galuf je razvidno že po pisani druščini samih tekmovalcev, ki segajo v vrh celjskega smučanja. Domačinom so se pridružili tekmovalci iz Celja, Štor,. Vrha, Teharij, Pečovja, Svetine, Kdcmp&l, Biufcov-žlalka.ter Prožinske vasi. Tekmovali so v štirih skupinah in v idveh starostnih, skupinah. Najštevilnejši so bili moški , nad 15 let, nato fantje do 15 lat, ženske nad 15 let ter dekleta do 15 let. Vsega skupaj je nastopilo 66 tekmovalcev. Po pravilih tekmovanja je moral vsak tekmovalce presmučati' progo dvakrat. Najboljši seštevek obeh tekov pa. je dal zmagovalca ter lastnika spominskega prehodnega pokala za leto 1979. Za prva tri mesta vsake tekmovalne skupine pa je organizator pripravil še lično izdelane zlate, srebrne ter bronaste medalje. Na odlično pripravljenem terenu je vse proge pripravil Tine Veber/ki se je rad odzval prošnji domačih organizatorjev ter tako ; po tehnični plati dal tori samemu tekmovanju, j Čeprav proge po ■dolžini niso bile zahtevne, so pa zato terjale dosti' znanja ■ med vratci, še posebno med tistimi, ki jih je Tine izbral za »hakeljce«. ^ ¡Po progi so se najprej spustili moški nad ,15 let. Ob ¡bučnem navijanju gledalcev, ki se jih je zbralo kar precejšnje število, smo’¡bili priča zagrizenemu boju za vsako ¡desetinko. Posebno.bučnega navijanja so bili deležni ¡domači tekmovalci, posebej še brat pokojnega Jožeta, ki je bal zmagovalec prvega spominskega veleslaloma za leto 1978 Karli Holcinger. Žal ni imel športne sreče. Ker je že v prvem telku zamudil dragocene . sekunde, je hotel nadoknaditi zamujeno v drugem teku. Že je kazalo, ¡da mu bo to tudi uspelo, kajti po oceni gledalcev Ibi imel v tem teku zanesljivo najboljši čas, je spregledal »hakeljc« ter tako končal neuvrščen. V neuvrščene ¡so Tinetove pasti primorale še nekaj oidijč-nih tekmovalcev, kot so: čater, Dtrobne, Krajnc... no bilo jih je kar 50 % oid skupno prijavljenih. Z elegantno, in odlično vožnjo v obeh tekih je zmagal Miran Renčelj ter talko postal lastnik prehodnega pokala za leto 1979. Nič manj zagrizenih bojev nismo videli še v drugih tekmovalnih ¡skupinah, ko ,so tekmovali na malo krajši progi, posebno še v skupini fantov do 15 let, kjer je zmagal Dejan Kavka. Pri vseh teh ¡mladih ¡tekmovalcih pa ¡se pozna; da imajo v zimskih počitnicah ¡smučarske tečaje s kvalitetnimi’ inštruktorji. Po končanem tekmovanju in že med samim' tekmovanjem so se lahlko tekmovalci in ¡gledalci: o-krepč.ali z raznimi napitki od toplega čaja do ¡ta »ostrega«-. Tudi na čevapčiče ter kuhano vino niso organizatorji- pozabili. Skratka uspelo ¡jim je organizirati kvalitetno smučarsko tekmovanje ter piknik na snegu. Koliko amaterskega prostovoljnega dela so vložili organizatorji v prireditev, lahlko presodijo tekmovalci in gledalci sami: Vsi tista, .ki smo bili prisotni na tekmovanju, smo si lahko edini, da je duši organizacije Dragu Sivki in njegovi ekipi uspelo opraviti veliko delo In jim lahlko le čestitamo. Pozneje, ko sem se po tekmovanju.pogovarjal z njimi, imajo veliko želja, ki pa niso neuresničljive. Želijo si smučarske vlečnice, kajti dobro vedo, da v Mlakarjevi drči S I M Mil 1 flb * '1 V' ’ ' .. dolgo ostane sneg, še-posebno takrat, kadar je pravočasno steptan. Volje jim ne manjka, zato jim lahko samo še zaželimo veliko uspehov v njihovih željah ter nasvidenje prihodnje leto! Moški nad 15 let: 1. Renčelj Miran — Teharje 39,91 2. Galuf Srečko — Štore 43,38 3. Stojan Jože — Prožinska vas 45,43 Ženske nad 15 let: 1. Kaluža Marjana 38,50 — Štore 2. Šuhel Verica — Laška vas 41,15 3. Obrez Nada — Teharje 41,46 Fantje do 15 let: 1. Kavka Dejan —. štore 35,03 2. Grajžl Dani — Prožinska vas 35,49 3. Pirman Marko — Štore 37,61 Dekleta do 15 let: (isaimo 3 tekmovalke — ¡brez časa) 1. Šuhel Marjeta - - Laška vas 2. Štor Bronica — Laška vas 3. Sivki! Bredica - - Laška vas Tine Sivka Smučarski turnir (Nadaljevanje iz 3. številke) Ženske: nastopila ¡(in seveda zmagala je ile ena): Čanžek Marjana Sankači: 1. Selič Edi 2. Pungaršek Franc 3. Korošec Joži Ekipno so bili najboljši Štorja-ni ¡pred Pečovjem — Laško vasjo, sledi Prožinska vas itd. Sistematska vzgoja .mladih v smučarskih ■ veščinah se je pokazala ¡tudi na tej tekmi. Vse proge je postavil član štor-skega Partizana Tine Kroflič,, nagrade in priznanja pa je zmagovalcem podelil Komite mladine KS Štore, poskrbeli pa so tudi za Skromno malico nastopajočim. V sicer skromnih snežnih razmerah je prireditev odlično uspela. Zadnjo nedeljo v januarju so se sestali mladi iz Laške vasi in’ ustanovili športni aktiv, katerega dejavnost bo v prihodnje vodil Drago Sivka, člani odbora pa so še Romih, Oiberžan, Holcinger in Ojsteršek. Naloga odbora je celoletna (torej zimska in poletna) športna rekreacija tega kraja. jok iz krajevne skupnosti ŠTORE V ¡dneh sredi februarja so .bili po območjih Krajevne ¡skupnosti Štore zbori občanov, kjer so krajani predlagali in potrdili kandidate za nove ¡pododbore SZDL 'ter novi izvršni odbor socialistične zveze. Na vseh zborih ¡so v razpravah -Stopale v ospredje zadeve v zvezi s ¡komunalno •problematiko. Še pred zbori pa je ¡predsednik komisije za ¡komunalno go- 1 II iSl ISIS ■Jh Mž\ iJlr Sp ■M Tudi za jedila in pijačo so poskrbeli marljivi organizatorji spadarstvo in varstvo okolja Franci Sambe imel sestanek z režijskimi odbori in jih informiral o ¡stališču vodstva KS Štore o nekaterih najvažnejših nerešenih .problemih šitorSkega okoliša. Ker so problemi Štor ¡samih več ali manj znam vsaj nam, ki smo zaposleni v železarni, hi takrat o-menil, kaj predvsem »tišči« krajane okoliških območij. Avtobusno .postajališče v Pro-žinsM vasi: dogovor med tovarno in KS je ¡takšen, da bo prva .pri-. spevalla material za konstrukcijo postaje, KS in (krajani pa bodo izvedli ostala potrebna dela. Rok realizacije projekta: letos. Most v Mostah: akcija v ¡teku. Za gradnjo prepotrebnega mostu so krajani ¡sami že ¡zbrali blizu 20 starih milijonov. No, zdaj pa se je zataknilo na občini. Komisija za ¡komunalno gospodarstvo meni, da bi prav pri mostovih morala predvsem ¡biti angažirana občinska komunalna skupnost, če ¡vzamemo v obzir nadzor gradnje, varstvene ukrepe in registracijo. KS Štore bo posredovala pri občini. Vodovod Pečovje: zadeva v zvezi z vodovodom se nikakor noče premakniti z mrtve točke. Krajani šo pripravljeni zaradi perečega pomanjkanja vode pričeti z zbi-(Nadaljevanje na 8. strani) KADROVSKE VESTI NAŠE ORGANIZA ljtoRUžENEC^»E Horvat Milan, prom, transportni tehnik — TOZD Transport, Princ Dušan, dipl.. eletotroinžeriir, DS za inveist. in razvoj, Verbič Ivan, strojni tehnik, DS za komerc. posle, Iskrač Branko, NK delavec, TT obdelava, Kregar Vesna, MK delavka, DS za komerc. posle, Zorko Jožef, NK delavec, valjarna II, Toplak Milan, NK delavec, DS za komerc. 'posle, Milutinovič Milka, NK delavka, komunala, Majer Jožef, strojni tehnik, DS za inv. in razvoj, Kolar Lenka, PK administrator, TOZD Kontrola kakovosti, Hara-pin Dragutin, NK delavec, livarna II, Zagoričnik Gorazd, strojni tehnik, DS za inv. in razv., Jurič Filip, NK delavec, livarna II, Mi-haljevič Antun, NK delavec, TOZD Transport, Grušovnik Vili, NK delavec, TT obdelava, Koleš Josip, NK delavec, livarna II, Gradič Alojzij, NK delavec, TT obdelava, Bobek Jože, NK delavec, jeklovlek. Videc Pavel, KV strojiti ključavničar, mehanična del., Zupanc Silvo, ekonomski tehnik, DS za fin. rač. posle, Dordič Slaviša, KV strojni ključ., valjarna IT, Arh Janez, KV strugar, MO orodjarna, Ajiitlej Cvetko, NK délavée, jeklarna II, Lešek Stanislav, NK delavec, TT obdelava, Hrastnik Mohor, KV avtomehanik, TT montaža, Kidrič Ivan, KV strugar, MO valji, Mašera Jožef, PK str. .ključ.,, vzdrž. itransp. sred., Maček Vinko, KV strojni ključ., mehanična del., Kodrin Jožef, KV monter vodov, naprav, mehanična del., Flis Zlatko, NK delavec, mehanična delavnica. Vodeb Peter, valjav. prof., Romih Jožef, valj. prof., Plahuta Janko, NK delavec, in Avgustin-čič Franic, KV strugar iz valjarne II; Krajcar Božidar, NK delavec, Gajšek Zdravko, NK delavec in Pilko Vincenc, KV strojni kalu-per iz livarne I; Mlakar Franc, NK delavec, Blatnik Stanislav, NK delavec, Ibiši Nazmi, NK delavec in Ivekovič Josip, NK delavec iz livarne II; Turnšek Viljem, KV strugar iz MO orodjarna, Vinkovič 'Boris, KV zidar iz TOZD GKSG, Perc Slavko, KV strojni ključ., Videc Marjan, KV strugar, Hajdarevič Ramiz, KV strojni ključ, in Škrabi Anton, KV strojni ključ, iz mehanične delavnice; Plank Roman, KV strugar iz obdal, litine, čečko Andrej, KV avtomehanik, Tre-bovc Andrej, kmetovalec in Boro-šak Božidar, KV strojni ključ, iz TT Obdelava; Slomšek Branko, KV- avtomehanik -iz TT montaža, Šeligo Franc, KV strojni ključ, in Mastnak Radislav, KV strojni ključ, iz vzdrž. fcransp. naprav, Lončarevič Boštjan, strojni tehnik iz DS priprava proizv., Gro-bin Cvetko, KV avtomehanik iz odd. za kakovost, Gajšek Štefan, strojni tehnik iz TT priprava. Leš Josip, NK delavec iz valjarne I, Robida Igor, KV valjav. prof., Vlahinič Bernard, KV valjavec prof., Korez Štefan, KV str. ključ, in Stojan Janez, NK delavec iz valjarne :II; Tomič Niko, NK delavec iz jeklarne I, Tr-kulja Djuradj, NK'delavec iz jeklarne II, Pečnik Bartol, NK delavec in Šarkezi Dur-ica, NK delavec iz jeklo vleka; Milojevič Laze}-, NK delavec iz elektroplavža; Pongrac Zdenko, NK delavec’ iz livarne II; Ddbršek Janez, KV varilec, Zalokar Alojz, KV rezka-lec, Popdk Marko, PK strugar, Jovanovič Dragomir, NK delavec in Bek Aniton, KV strojni ključ, iz obdelovainiče valjev;. Zekatio-vic Nedeljko, KV strugar, Pautoš Milanko, KV strugar in Gavrano-vič Milan, NK delavec iz- obdei. litine, Brglez Dragomir, KV mod. mizar iz modelne, Biči Ramadan, NK delavec, vzdrž. transp. sred., Durkovič Martin,-strojni tehrt. iz vzdrž., Radmanovič Dragica, NK delavka in .Vukajlovič Miianka-, NK delavka iz komunale, Zarič Slavoljub, KV avtomeh. iz TOZD KK, Jager Edvard, KV strojni ključ, iz TT .Obdelava',- Gradič Branko, NK delavec in Bat Ivan, KV avtomehanik iz TT montaža. Sporazumno s podjetjem so odšli: Žavski Marjan, NK delavec iz valjarne I, Fras Marija, telefonistka iz merilne službe in Košir Tomaž, KV strojni ključ, iz mehanične delavnice; Zaradi negativne ocene v poizkusni dobi je odšel: Mešič Hajrudin, KV strugar iz obdelovainiče litine. Ddbovišek Branko, elektro-obrat, Fuchs Friderik, valjarna I, Fajdiga Nevenka, DS za komerc. posle in Fajdiga Marko, elektro-dbrat, Lepetič Majda, DS za-fin. podle, Romih Terezija, DPG, Kocman Vinko, nadzorna služba, Ivanuša Olga, DS za inv., Godicelj Franc, vzdrževanje, Zatler Stanislav, jeklovllek, Barič'Anton, elek-troobrat, Anitlej Alojz, transport, Marčič Franc, TT kontrola, Liša-nin Mihájlo, DS za inv. in.razvoj, Plavčak Firanc, TT montaža, Bračko Viktor, TT montaža1, Tomplak Martin, valjarna I, Jernejšek Janez, jeklarna II, Banjac Nebojša, livarna II, Kostanjšek Stanko, Valjarna I. Filipovič Mohamed iz jeklarne II, Kanjir Janko iz livarne I, Anzeljc Milenko elOktrooibrat, Gari-bovič Shalbari valjarna I, Cmok Srečko valjarna.II, Leber Tomaž livarna JI, Jonidič Čedo livarna II, Djerič Vukašin livarna II. Upokojeni: ZORKO ALOJZIJA, rojena 30. 12. 1922, stanujoča Štore 138, Celje, se je zaposlila v železarni Štore leta 1952 v Samotni kot dro-bilka. Leta: 1-959 -je bila premeščena v‘projektivni oddelek,-kjer je opravljala vse do upokojitve .dela in naloge »razmnoževalca«. S 30: 12. 1978 je bila redno upokojena.. ZAVRŠEK IVAN, roj. 12. 12. 1925, stanujoč Gorica 13, Gorica pri Slivnici, Šentjur, se je zaposlil v livarni sive litine leta 1955 kot razbijalec, opravljal pa je tudi dela pripravljalica vložka, čistilca, livarja jedrarja, nazadnje kot jedrar I. S 5. 1. 1979 je bil invalidsko upokojen. MIKÜLJAN IVAN, rojen 16. p 1925, stanujoč Lemberg 11, Pod- plat, se, je zaposlil v Železarni Štore leta 1949 v livarni 'kot nakladalec, od lfeta 1954 do 1968 je delal :v livarni II kot čistilec in brusač, od leta 1968 dalje pa v livarni I kot čistilec varilec: S 12. 1. 1979 je bil invalidsko upokojen. VOLAVŠEK STANKO, rojen 2. 10. 1925, stanujoč Vinski .vrh 7, Gorica pri Slivnici, se je zaposlil v Železarni Štore leta 1958 v valjarni kot čistilec gredic, pozneje je bil še škarjavec in adjuster, od leta 1974 pa je opravljal dela in naloge Skladiščnega, delavca v skladišču eperative — DS za inv. in razvoj. S 3. 2. 1979 je bil invalidsko upokojen. * * V (Nadaljevanje s 7. strani) ranjem denarja, pa predračun še ni gotov Po informacija tov.. Samca naj bi bil izdelan še letos.’ Treba bo,- torej potrpeli še eno sezono... Velikokrat omenjana cesta na Pečovje jeito zinio utrpela veliko škodo. Ker je gradnja škar-pe na nekaterih mestih sedaj v rokah občine, se hudo bojimo, da bo asfalt, v katerega je bilo’ vloženega mnogo -truda, in dinarjev (tu mislim na krajane in KS Štore) prej »hudič vzel« kot pa cesta prioriteto pri občinski komunali. Omenimo naj še, da cesto pridno uporalblja gozdno gospodarstvo s svojimi težkimi 'tovornjaki/’. V spodnji Laški vasi bodo asfaltirali del ceste in so v ta namen že zbrali okoli 15 milijonov starih (dinarjev ter 40 m3 gramoza. Sami občani bodo letos izvedli udarniško akcijo in prosili vso mladino s področja KS Štore za pomoč. Predsednik režijskega odbora tov. Knez je optimist glede razvoja, akcije. . 'S tem sena naštel nekaj glavnih želja krajanov štorsikega okoliša. Željd pa je seveda še več in krajevna skupnost jih bo v prihodnje poskušala uresničevati. Prav-’ kar izvoljeni pododbori SZDL in novi izvršni odbor pa bodo KS Štore seveda pri tem pomagali Varstvo okolja: Komunalna komisija, ki je Obenem, tudi komisija za zaščito Okolja, si je ogledala lokacijo nove trafopostaje na -Lipi in se zelo negativno izjasnila glede do tal posekanega gozda. STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ( ŽELE-ŽARNA STORE — Izhaja, enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Gabršček Jože, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju Tepubliškeg^a sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.