1 Leto XIV. j Štev. 233	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25—67 la 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46-91	Maribor, ponedeljek 14. oktobra 1940	NAROČNINA NA MESEC Prejeman v naravi ali po pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409	Cena 1 din 1.— |
Premik pozornosti na jugovzhod
Zbiraranje sovjetskih čet ob rumunski meji — Nemško tolmačenje dovažanja nemških čet v Romunijo — Bolgari napovedujejo sunek proti Mali Aziji — V Turčiji se zavedajo grozeče nevarnosti — Angleži zapuščajo Romunijo
BUKAREŠTA, 14. oktobra. CBS. V diplomatskih krogih se zatrjuje, da koncentrira Sovjetska zveza večje število čet ter pomorskih edinic ob novi sovjetski meji v Besarabiji. Sovjetski rečni monitorji so potopili skoro istočasno dva romunska patrolna čolna na Črnem morju. Sovjetske ladje, ki so zasidrane v pristanišču Chilia v Besarabiji, so napadle romunska patrolna čolna, ker sta zašla v sovjetske vode. Incident je bil po zadnjih vesteh diplomatskim potem če poravnan.	*
BUKAREŠTA, 14. oktobra. United Press. Po-vesteh, ki so prispele sem iz Sovjetske^ zveze, so sovjeti izselili iz Černovic vse civilno prebivalstvo in so bile hiše rekvirirane za sovjetske častnike in vojake. Tudi v okolici mesta urejujejo velika vojaška taborišča, od koder pošiljajo neprenehoma čete na romunsko mejo. Sovjetska vojska se zbira tudi ob romunski meji pri Galatiji v drohobiškem okrožju. Tam urejuje sovjetska vojska zasilna letališča. Tam je tudi že več sto sovjetskih bombnikov in lovskih letal. Ob dolnjem toku In ustju Donave se zbirajo skupine manjših sovjetskih bojnih ladij. V Bukarešti so prepričani, da so te sovjetske priprave v zvezi z dogodki v Romuniji.
Prve uradne nemške izjave
prinašajo poedinosti o prihodu nemških inštruktorjev v Romunijo in pravijo, da bodo nemški vojaški oddelki lahko koristno sodelovali pri zaščiti petrolejskih vrelcev. Glede reorganizacije romunske vojske pišejo sofijski listi z velikim ra-
zumevanjem in smislom za vlado generala Antonesca.
SOFIJA, 14. okt. Stefani. Policija je izgnala iz Bolgarije dva Angleža, lastnika garaže, Snowdena in Sadleya.
Turčija se zaveda nevarnosti
BERLIN, 14. okt. Unp. Dobro obveščeni strankini krogi so včeraj izjavili, da ie Nemčija poslala vojsko ter letala v Romunijo z namenom, da prehHi Anglijo, ki je nameravala zasesti romunske petrolejske vrelce. Uradno nemško poročilo
Bolgarska sodba in stališče
pravi, da so nemške čete poslane v Romunijo kot inštruktorji romunske vojske. Današnji berlinski listi pa pišejo, da je glavni namen nemške vojske v Romuniji varovanje petrolejskih 'vrelcev.
NEW YORK, 14. okt. Z-PV. Kakor poroča United Press iz Sofije, so tam prepričani, da je namen nemške vojaške akcije na jugovzhodu pripraviti udarec čez Turčijo proti angleškim položajem v Prednji Aziji in ob Suezu. Ta teden je zato treba pričakovati nemškega diplomatskega pritiska proti drugim balkanskim državam, da bi dovolile Nemcem urediti na njihovem ozemlju svoje vojaške baze. Prva pride na vrsto Bolgarija, kamor se nemški vojni material že pri-važa. Nato bo Nemčija zahtevala najprej
mirno od Turčije, da ji dovoli prehod v Sirijo, Palestino in Egipt.
SOFIJA, 14. okt. Stefani. Bolgarski listi se bavijo s stališčem Turčije in Grčije nasproti velesilama osi in naglašajo, da sta ti dve državi zamudili dragoceno priložnost za ureditev svoje politike v smislu novega evropskega reda. Listi pravijo dalje, da je taka politika za Turčijo in Grčijo pogubna, a izgleda, da sta kljub temu še dalje pripravljeni ostati pod angleškim vplivom.
SOFIJA, 14. okt. Stefani. Sofijski listi
CARIGRAD, 14. okt. CBS. Turški listi pišejo o nevarnosti, ld preti Sovjetski zvezi ter zatrjujejo, da se bo Turčija branila, če bo napadena. Uradni ankarski list »UIuS« pravi, da je Turčija pripravljena na obrambo.
CLERMONT-FERRAND, 14. okt. Ha-vas. Francoski listi posvečajo veliko pozornost konferenci turškega ministrskega predsednika Reftka Sejdama z novim
sovjetskim poslanikom v Ankari. De Le-
becque pravi v »Action Francatse«, da je položaj Turčije zelo delikaten, čeprav njenega sporazuma z zahodnima velesilama dejansko ni več. Turčija postaja vedno bolj predmet zanimanja osovlnsldb velesil. »La Croix« pa pravi, da se v Turčiji vedno bolj opaža vznemirjenost zaradi navzočnosti nemške vojske v Romuniji. Turčija se zaveda nevarnosti.
Angleži zapuščajo Romunijo
RIM, 14. okt. Unp. Včerajšnji »Popolo di Roma« piše, da bo osebje angleškega poslaništva v Bukarešti odšlo v nedeljo ali v ponedeljek dopoldne.
BUKAREŠTA, 14. okt. Unp. Britanski konzulat je bil včeraj poln Angležev, ki se pripravljajo na odhod. Neka ladja z Angleži bo odšla danes, drugi pa mislijo odpotovati v nekaj dneh.
NAPAD NA ANGLEŽE V BUKAREŠTI
BUKAREŠTA, 14. okt. Reuter. Člani Železne garde so izstrelili v noči od sobote na nedeljo več sto revolverskih strelov v vrt vile »Bucarest«, v kateri stanujeta lord Forbes, angleški letalski ataše in John Read, tajnik angleškega poslaništva. Ploha krogel se je vsula na
zidove in okna vile, ali ni bil k sreči nihče ranjen. Streli so padali tudi z vrta sosedne vile, ki je nekoč pripadala gospe Lupescu. Gardisti so streljali kljub prihodu policije, katere organi so odklonili intervencijo z izjavo, da streljajo gardisti samo v zasledovanju sumljivih elementov, ki se skrivajo v vrtu.
Letalski napadi brez vsakega odmora
Nemška letala so napadla včeraj in ponoči 56 londonskih in 20 podeželskih okrajev — Angleži so bombardirali razne kraje v Nemčiji In zasedenem ozemlju in potopili v Lorientu dne nemški transportni ladji
NEMŠKI NAPADI NA ANGLIJO
BERLIN, 14. okt. DNB. Včeraj popoldan so nemška letala znova napadla London ter bombardirala vojaške naprave in doke ob ustju Temze. V Indian-dokih je bilo opaziti velike eksplozije. Letala so bombardirala tudi južno obalo otoka. — Nad Lodonom in Temzo je križarilo skoro sto angleških lovcev, do zračne bitke pa ni prišlo. Angleška letala so se izognila vsakršnemu stiku z nasprotnikom.
BERLIN, 14. okt. DNB. Sinoči so krenile nove formacije letal nad Londonom in ostala industrijska središča Anglije. Val Za valom se je vrstil k napadom in nocojšnjo noč je bil London stalno v alarmih. Napadi so bili neobičajno težki ter 8o zadeli vse zaledje severno od Temze. Posebno močno so bile prizadele pristaniške naprave v ladjedelnicah Indian In Victoria. Uspešno je bilo bombardirano tudi neko vojaško taborišče v predmestju Londona. Na več krajih je izbruhnil požar. Nemške lovske eskadrilje, ki so sprem Ijale bombnike, so se ob južni obali spo-prije z angleškimi Hurricani, pri tem Je bilo devet sovražnih letal sestreljenih. — Nemška letala so se nepoškodovana vrnila. Koncentracije angleških čet ob južni obali so bile razgnane. V nedeljo popoldne so nemški bombniki izvršili zelo ”*pešen napad na angleške konvoje ob us ju Temze. Neka večja trgovinska ladja jo bila zažgana. Dvanajst angleških letal.
ki so spremljala konvoj, se ni spustilo v boj.
NEMCI 0 ANGLEŠKIH NAPADIH
BERLIN, 14. okt. DNB. V sporočilih nemškega vrhovnega poveljstva se na-glaša, da angleške zračne sile podnevi ne posegajo več v boj. Nemčijo pa napadajo samo še ponoči. Nočni napadi lahko izzovejo relativno le majhno škodo. — Agencija Reuter je sporočila, kako da so letala RAF uničila nemške petrolejske rezervoarje. Dalje trdijo Angleži, da so zaloge bencina v Nemčiji že zelo majhne in da bo nemškim letalskim silam skoro primanjkovalo goriva. Prvo in drugo je izmišljeno. Nemčija ima popolnoma dovolj zalog bencina za vojno, danes so te za milijon ton večje, kakor so brile ob začetku vojne. Angleški napadi na holand ska mesta nimajo vojaškega značaja, čeprav jih v Londonu prikazujejo kot uničevanje zbranih nemških čet %
BOMBE NA MONSTER.
BERLIN, 14. okt. Unp. Nemška uradna agencija javlja, da so nocoj angleška letala vrgla štiri visoko eksplozivne bombe na univerzitetno kliniko v Miinsteru. Ena bomba je zadela higienski oddelek, (kuge pa so poškodovale hiše v bližini, žrtev ni bilo.
ANGLEŽI O NAPADIH NA ANGLIJO
LONDON, 14. okt. Uop. V sinočnjih nemških napadih je bik) prizadetih 36 londonskih dtetriktov ter 20
okrajev. Bilo je več žrtev v Liverpoolu ter nekem severnem mestu, kjer sta dve bombi padli na zaklonišča. Tudi v Londonu je bomba padla na zaklonišče. Jutranje ure so bile mirnejše, vendar so se od časa do časa pojavljali Iz oblakov napadalci.
LONDON, 14. okt. Reuter. Nemški bombniki so sinoči vrgli na neki londonski dlstrikt neke vrste košaro, v kateri je bilo več manjših visokoeksplozlvnih bomb. Pri padcu košare so našteli 16 eksplozij v teku 1 minute.
LONDON, 14. okt. Reuter. Včeraj sta bili sestreljeni 2 nemški in 2 angleški letali. Oba angleška pilota sta se rešila.
ANGLEŠKI LETALSKI NAPADI
LONDON, 14. okt. Unp. Navzlic obupno slabemu vremenu so angleški bombniki v teku noči napadi več ciljev v Nemčiji ter kanalska pristanišča. Letalsko ministrstvo Javlja, da so nemški bombniki povzročili precej škode na hišah in industriji« Koliko žrtev je, se še ne ve; verjetno pa jih je več kot doslej, ker je bilo zadetih več zaklonišč.
LONDON, 14. okt. CBS. Visokoeksplo-zivne bombe z angleških letel so uničile v francoskem pristanišču Lorientu dve nemški transportni ladji. Potopilo se je po angleških vesteh čez 3000 vojakov. Angleži pravijo, da so te vesti dobili iz nevtralni virov, ki jii pa ne omenjajo.
LONDON, 14. okt. Unp. Iz uradne obja-
DOGODKI V ROMUNIJI
BUKAREŠTA, 14. okt. Unp. Včeraj je
policija zajela več raznašalcev listov, ki so imeli med listi letake, ki so bili pisani v protinemškem duhu. Oblasfva morajo kemično preiskati vsak vagon petroleja, ki je namenjen v Nemčijo, ker sumijo, da so ga pokvarili Angleži. Iz Konstance se še ne potrjujejo vesti, da je prišlo tja večje število italijanskih letal in pilotov.
ve je razvidno, da je pri napadu angleških letal na Lorient utonilo ali vilo ubitih okoli 3000 vojakov na dveh nemških trans portnih ladjah ter da se je rešilo samo 15 vojakov. Poročlo je izdalo informacijsko ministrstvo, ki pravi, da ga je dobilo iz nevtralnega vira.
Reorganizacija sovjetske vojne taktike
LONDON, 14. okt. Reuter. Po pisanju »Pravde« je bila izvršena na podlagi izkušenj v vojni s Finsko, kakor tudi izkušenj v sedanji vojni Nemčije z njenimi nasprotniki in v sovjetski vojski ob priliki sedanjih velikih vojaških vaj, posebno na jugu SSSR, »drastična reorganizacija« vojne taktike. »Pravda« pravi, da so dosedanje vaje pokazale v celoti izboljšanje in spretnost malih edinic ter individualnega vodstva, zato pravi, da bo zmaga v bodoči vojni odvisna od sposobnosti malih edinic.
REFIK SEJDAM predsednik turške vlade, ki je zaradi novih prilik na evropskem jugovzhodu v vedno tesnejših stikih z moskovsko vlado
Italijan? • poročajo o spopadu med njihctf-m) in angieš&imi žaeLarai v — Potopljena' neka angleška križarka in tri italijanske bojne edinsce ■ ne vedo ničesar
ližsni ^iajte V Londona
POROČILO ITALIJANSKEGA POVELJSTVA
RIM, 14. okt. Unp. Italijansko vrhovno poveljstvo je sinoči objavilo, da so italijanske pomorske edinice dosegle veliko zmago nad angleškimi ladjami pri Malti. V bilki je bila potopljena 7000 tonska angleška križarka ter dve italijanski 'tor-pedovki. Čeprav je italijanska mornarica v petek in soboto ponoči izgubila tri ladje v sicilskih vodah, je bila končno angleška mornarica prisiljena, da beži. Italijanske izgube so napram angleškim majhne, ker je Anglija izgubila 7000 ton, Italija pa samo 2600 ton. Italijanski torpedni čolni »Mas« so potopili britansko križarko Idase »Neptune«, ki ima normalno okoli 550 častnikov in mornarjev na krovu. Italijanska letala pa so istočasno težko poškodovala neki angleški nosilec letal.
POROČILO DOPISNIKA STEFANI
NEKJE V ITALIJI, 14. oktobra. Stefani.
Posebni dopisnik agencije Stefani javlja o pomorskim spopadu na Sredozemskem morju: V teku 11. oktobra so opazili skupino angleških pomorskih sil na visokem morju. Plula je v zahodni smeri. V noči od 11. do 12. t. m. je neka floti ja italijanskih rušilcev zapazila to formacijo vzhodno od Malte. Neka 600 tonska tor-pedovska se ie približala na 700 m razdalje angleški križarki in jo torpedirala. Obenem so streli iz italijanskih rušilcev zadeli križarko, ki se je začela potapljati. Italijansko flotiljo, ki je napadla mnogo močnejšo angleško skupino ladij, so opazili medtem sovražniki in začeli nanjo streljati iz najtežjih topov. Poveljnik flo-tilje je ranjen ukazoval do konca bitke. Preden se ja njegova ladja potopila se je posadka vkrcala v čolne in se umaknila na drugi italijanski ruš lec. Poveljnik je utonil skupaj s svojo ladjo. Boj se je medtem nadaljeval. Nasprotnik je dobil pojačanje. Potopljena angleška križarka
je bila tipa »Neptun«, imela je 7270 ton in 800 mož posadke. Težko poškodovan je bil tudi nek drugi italijanski rušilec. Posadka ga je potopila sama. V zori so se angleške pomorske sile umaknile.
V LONDONU NE VEDO NIČESAR?
LONDON, 14. okt. Unp. Dopisnik Associated Pressa pravi, da v londonskih uradnih krogih ničesar ne vedo o neki grandiozni pomorski bitki v bližini Malte. Verjelno pa je res, da je do bitke pri-g!o, ker je v italijanskem poročilu navedeno, da so bile potopljene neke ladje.
NAPAD NA ADEN
ADEN, 14. okt. Reuter. Italijanska ie-tala so včeraj 18tič napadla Aden. Ljudskih žrt£v in materialne škode ni bilo.
NIČ NOVEGA
KAHIRA, 14. okt. Reuter. Vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sporočilo, da je bilo na vseh frontah mirno.
Amerika
Ve ik govor prezidenta Roosevelta o sedanp svetoni vofni in o stališču, ki ga do nje zavzemajo Zedinjene države
WASHINGTON, 14. okt. Reuter. Pre-zident USA Roosevelt je imel včeraj v Daytonu volivni govor, v katerem je med drugim govoril tudi o sedanji vojni in dejal, da bo Velika Britanija dobivala od USA še dalje stalno vso pomoč, kar pa nikakor še ne more pomeniti aktivnega vstopa USA v sedanjo vojno. Združene države bodo še bolj izpopolnile obrambeno moč obeh Amerik proti kakršnemu koli napadu. Kadar govorimo o obrambi te zahodne poloble, ne razumemo pod tem samo ozemlje severne, srednje in južne Amerike ter otokov okoli, ampak menimo, da bi napad privedel v nevarnost Atlantski in Tihi ocean, ki ju vključujemo v svoj obrambni sistem. To je naša politika. Severna in južna Amerika sodita, da ti dve morji pripadata zahodni polobli in da spadata v sestav naše obrambe In to kot prvi pogoj glede obrambe in varstva naše lastne ozemeljske nedotakljivosti. Tudi sedaj spet poudarjamo, da ni treba niti najmanj dvomiti v našo odločno voljo, da hočemo to in takšno politiko voditi še naprej.
Združene države se pripravljajo na vojno, ker }e to najboljše zagotovilo za mir. Na Amerikance ne bo vplivala nobena sila, niti nobeno strašenje. Diktature nas ne bodo nikdar prisilile, da bi šli za njimi. Nobena zveza diktatorskih držav v Evropi in Aziji nas ne bo ustavila na naši poti, ker je tako jasna in očitna. To je pot, za katero smo se sami odločil?, ker je to pot demokracije. Nobene kombinacije nas ne bodo ustavile, da bi odrekli pomoč svobodnemu angleškemu narodu v njegovi borbi
Nevarnost, ki nam do danes še ni ore-tila. je Združene države prisilila, da si ustvarijo vojno mornarico In letalstvo, ki bo moglo braniti vse ameriške obale pred sovražnimi silami. To oboroževanje ni samo za Združene države, temveč za obrambo vsega novega sveta. Pot, ki si Jo je Amerika začrtala, je jasna. Amerika ne želi postati italijanska ali nemška ali kakršne koli druge države, temveč mora ostati neodvisna in narodno samo aine-ilkanska.
Osem pomorskih oporišč, katere so Drevzeli Američani od Anglije, ne služi samo za obrambo Združenih držav, temneč za obrambo vse ameriške obale in za ;vobodno pot po Oceanu.
Anglija je edina država, ki se še bori ta ista načela, za katera se danes Amerika bori in tako navdušuje, kakor se do sedaj še nikdar ni navduševala. Združene države bodo odbile sleherni neposredni aH posredni napad na države Novega sveta. Združene države injajo v programu zavarovati vso obalo na morju in v zraku.
Omenil je tudi junaško zadržanje angle-ieea prebivalstva, o katerem bo govprila
zgodovina, kako hrabro se je borilo za obstoj demokracije. Glede tega, da Ame. rikancem ni treba erjeti trditvam, da niso v nevarnosti, je Rosevelt rekel: Zgodovina je pokazala, da ni bilo dolgo tega, ko so talca zagotovila dobili tudi drugi narodi: Belgija, Holandija in Norveška, ki so pozneje postali žrtve napada. Predsednik Roosevelt je končal: »Govorim odkritosrčno. Naša pot je jasna, naši sklepi so
odločni, želimo pomagati vsemu človeštva. živela demokracija!«
PRVI ANGLEŠKI KOMENTAR LONDON, 14. okt. Unp. Prvi komentar Rooseveltovega govora je objavil londonski »Daily Telegraph*, ki pravi, da je predsednikov govor odgovor na trozvezo. List pravi, da je Rooseveltov govor nov temeljni kamen v britansko-amerlških odnošajih.
TOKIO, 14. okt. Reuter. Po pisanju lista »Niči-Niči« zbirata Amerika in Anglija v svojih oporiščih na Daljnem vzhodu ogromne količine vojnega materiala, zlasti pa v Manili na Filipinih ter v Singapurju. Ta material je namenjen za Kitajsko in bo takoj odposlan tja, čira bo 17. t. m. zopet odprta cesta iz Burme na Kitajsko. V Manili je velika množina tan-
kov, kamiionov, protiletalskih topov, bombnikov in topov. V Singapum so nakopičene strojnice z municijo. Pričakuje se tudi, da bodo iz Zedinjenih držav poslane v kratkem še večje količine vojnega materiala Čangkajšku. List pravi, da zavzemata Amerika in Anglija nasproti Japonski vedno bolj ogražajoče stališče.
Pomiritev med Madžari in Romuni
BUDIMPEŠTA, 14. okt. Havas. Kakor se tu opaža, je napetost med Madžarsko in Romunijo znatno popustila. To je bilo mogoče opaziti tudi iz poročila madžarske vlade, v kateri govori o potrobi ustavitve polemike po časnikih in o zaupan!« nasproti silama osi, dočim se na drugi strani naglasa, da romunsko odposlanstvo ni zapustilo Budimpešte, ampak čaka na vrnitev svojega šefa Popa, ki se
mudi v Berlinu.
BUDIMPEŠTA, 14. okt. MTI. Kakor je agencija že poročala, so dunajski razsodniki znova razpravljali o polemiki, ki je nastala med Madžarsko in Romunijo. Madžarska vlada je, da bi podkrepila svoje popolno zaupanje nasproti silama osi, naročila madžarskemu tisku, da ne razpravlja več javno o položaju madžarskega prebivalstva v Romuniji.
Nemci računajo z moralnimi efekti
RIM, 14. okt. ZPV. Dopisniki italijanskih listov poročajo z obal Rokavskega preliva, da je zavzela nemška' letalska ofenziva proti Angliji v zadnjih dneh največji obseg in se je pri tem tudi izkazalo, da oblaki in megla ne ovirajo, ampak celo olajšujejo letalske napade. V zvezi s tem opozarjajo italijanski dopisniki na sledeče: V vojni taktiki predstavlja izčrpavanje odporne moči in uničevanje oporišč dva važna faktorja za pripravljanje zmage. V taki vojni ni mogoče pričakovati naglih rezultatov, razen v pri
sovražnika. Bombarderske akcije nemškega letalstva zadnjih dni pa dokazujejo, da nemško vrhovno poveljstvo računa s psihološkim efektom, ki ga te akcije izzivajo pri sovražniku. Postavlja se samo po sebi vprašanje, kakšen je končni cilj te nemške letalske ofenzive, ali misli maršal Goering doseči zmago nad Anglijo samo z letalstvom, ali pa hoče z njim le doseči pogoje za neposredni napad na angleško otočje? Na to vprašanje je mogoče odgo-uoriti le eno, da je Nemčija pripravljena na vse- eventualnosti in si-
meru nepričakovanega moralnega zloma guma svoje končne zmage.
Nova ameriška
oporišča
NEW YORK, 14. okt. Unp. Brazilija in čile sta odstopili USA pomorska in letalska oporišča, poroča dopisnik »New York Timesa« Iz Buenos Airesa. Ustano-novitev teh oporišč bodo financirale USA v najkrajšem času. Verjetno bo tudi Uru-guay izpremenil prvotno odklonilno stališče ter prepustil USA oporišča.
NEMCI V DAKARJU?
DUALA, 14. okt. Reuter. Kapitan angleške iadje „Rozewie“, ki je s svojo ladjo ušel iz Dakarja, pripoveduje, da so tja prišli nemški častniki z letalom, lakoj ko je bila Francija poražena. Štirideset ladij so internirali med francoskimi podmornicami in pa minskimi polji. ,.Rozewic“ je ušla iz internacije, ker je imela posebne mreže za odstranitev min.
:neoa vek©*
o**’
PEKING, 14. okt. CBS. Gospa Johnson, žena ameriškega veleposlanika na Kitajskem, je najela kabino na ameriški ladji »Coolidge«, ki bo odplula 11. novembra iz Šanghaja za USA. Veleposlanikova žena bo vodila izselitev Američanov z Daljnega vzhoda.
T0T'!0, 14. okt. Unp. Okoli 50—100 Američanov bo odpotovalo danes iz Tokia v USA, ker jim je tako nasvetoval ameriški konzul zaradi slabih odnošajev med USA in Japonsko. V Tokiu in Yo-kohr.mi živi okoli 900 ameriških državljanov. Nekaj misijonarjev je sklenilo, da ostanejo na japonskem, če jih japonske oblasti ne bodo izgnale.
PEJPING, 14. oktobra. Reuter. Mornariško ministrstvo USA je odredilo, da se umaknejo iz mesta edinice, ki straž'jo ameriško poslaništvo. Odšlo bo obenem tudi 40 žen z otroki. 70od 540 Američanov, ki bivajo v Pejpingu, je tudi zaprosilo, da bi jih vzeli s seboj. Druž'ne članov ameriškega poslaništva se bodo odpeljale s parnikom »President Coolidge« dne 7. nov. iz Šanghaja.
ORGANIZIRANJE AMERIŠKE VOJSKE
WASHINGTON, 14. okt. CBS. Amerika je začela s petletnim konskripcijskim programom, ki naj da 1. 1945. pet milijonov popolnoma izvežbanih vojakov.
BEG KNJIŽEVNIKOV V AMERIKO
NEW YERSEY, USA, 14. okt. CBS. Petnajst evropskih književnikov je z dru-. žinami prišlo v Ameriko iz Lizbone, od koder se jim je posrečilo uteči iz Francije.
NEW YERSEY, 14. okt. Unp. Med 15 evropskimi književniki, ki se jim je posrečilo pobegniti iz Francije preko Portu-galscke v USA, kamor so prispeli včeraj, so tudi Hetnrich Mann ter Franz Werfel. Prišli so na nekem grškem parniku. Predsednik združenja, ki rešuje evropske književnike v Ameriko, dr. Frank Kingdon, da je to združenje doslej že rešili okoli 100 oseb, ki so jih zahtevale nemške oblasti. Prepeljali so jih iz Marseilla v Lizbono, ni pa mogel povedati, po kakšni poti.
SZALASSY PREDSEDNIK
BUDIMPEŠTA, 14. okt. DNB. Vodstvo stranke puščičastih križev je imelo sejo, na kateri je bil namestu začasnega vodje Kalman Hubaya, izvoljen za predsednika Szalassy.
NOVI RED BO RAZŠIRJEN TUDI NA JUŽNO AMERIKO
MADRID, 14. okt. Unp. Falangistični list »Arniba« piše, da bo Španija branila interese latinske Amerike ter španski duh. List zahteva, da bo »novi red« na svetu razširjen tudi na Južno Ameriko. Članek v tem smislu je napisal Serrano Suner.
RAZBURJENJE V AMERIKI .
BUENOS AIRES, 14. okt. Unp. Po še nepotrjenih vesteh so pristaši neke evropske stranke v severni provinci Misio-ner na cesti ujeli Leonarda Guerrea in Laureana Maidono, voditelja demokratske stranke, ter ju odvedli v majhno mesto Alem. Tam so ju v lokalih svoje stranke, ki so bili okrašeni s slikami in zastavami, izpraševali ter pretepli. Zaradi tega vlada v političnih krogih velrko razburjenje.
ODLIKOVANJE BAGRJANOVA
DUNAJ, 14. okt. DNB. Poljedelski minister Darre je izročil bolgarskemu poljedelskemu ministru velik križec nemške, ga orla, s katerim ga je odlikoval Hitler. Ob tej priliki je bil prirejen intimn^ sprejem. V nagovoru je nemški minister poudaril, da vežejo Bolgarijo in Nemčije ne le interesi gospodarstva, nego tudi skupaj v svetovni vojni prelita kri. Oba naroda imata dovolj moči, da se po zlomu ril pomen sodelovanja obeh držav.
Borza. Curih, 14. oktobra. Devize: Beograd 10, Pariz 9.92K', Lohdon 17, Newyork 4.31 X>, Milan 21.80, Berlin 172.75, Budimpešta 85, Bukarešta 2.23.
Mariborska napoved. Pretežno oblačno in hladno vreme. Obeta se izboljšanje. Najvišja temperatura včeraj je bila 15.0. najhižja danes 8.8, opoldne 10.0 C. Padavin včeraj in danes zjutraj je bilo 17$ nun.
Bila Je hrabra vojska, toda slepo politično vodstvo
Andtre M a u r o I s o nadaljnjih vzrokih francoskega poraza
Začetek oktobra, kmalu po prihodu prvih angleških čet v Francijo sem obiskal njih poveljnika, generala O o r t a v gradiču d’ Habarcq, blizu Arrasa. Preprosta postelja, dve nepobarvani deski na štirih koleh, kar naj bi predstavljalo mizo, to je bila vsa oprema vojskovodje. Ko sem Gorta videl prvič, mi je takoj stopila v oči mladeniška, krepka pojava. Hore Belisha je bil malo prej z upravičenostjo pomladil vrhovno poveljstvo angleške vojske.
Fronta dolgočasja, skiv> za radioapa-rate, ki naj kratkočasijo brezdelje...
Na vprašanje, ali bo Hitler vdrl skozi Belgijo, je Gort odgovoril pritrdilno. Nerodno je samo, da bo treba čakati vso zimo v zakopih, ker zdaj ni čas za ofenzive po flandrijskem blatu. Tako nam preti nevarnost, da se bo moštvo v dolgočasju polenilo. Kaj naj tudi počne v dnevih, 'ko lega že zgodaj tema na zemljo in je treba ostati neopažen. V svetovni vojni so bili nasprotniki blizu, zdaj so daleč, ker je vmes nevtralna Belgija. V takšnih okoliščinah ni lahko vzdržati bojevitosti vojakov. Če bo ta brezposelnost trajala še dolgo, bo treba nekaj ukreniti in moštvo zaposliti. Radio-aparate, ki jih je poslal lord Nuffield, moštvo ne more uporabljati, ker ni blizu električnih napeljav, baterije je pa treba
vedno znova naročati. Tako se spoznavamo s francoskimi tovariši. Moji strelci so imeli obisk francoskih kirasirjev. Levo od mene je general Giraud, imeniten vojak.«
Razočaran pogled na šibke utrdbe, plitve jarke. — Pesimizem angleških poročevalcev
V naslednjih dneh sem obiskal prednje postojanke. ,Te so imele pred seboj le nekaj belgijskih obmejnih stražnikov. Bil sem presenečen, ko jih je bilo tako malo. V življenju še nisem doživel večjega razočaranja, kot je bil moj pogled na šibke utrdbe, ki so se nadaljevale od Maginotove črte pri Malmedy-ju dalje. Kako naj po en ali dva kilometra oddaljeni majhni cementirani zakloni zadrže sovražni naval? V vsakem tekšnem pritlikavem bunkarju je ležal oddelek angleških vojakov, pet do šest mož s periskopom in strojnico. Topov še ni bilo nikjer...
Med bunkerji se je vlekel plitev jarek, ki naj bi bil past za tanke. Malo bolj zadaj so kopali Angleži zaklone. Toda v flandrijskem blatu so takoj naleteli na stoječo vodo, kjer bi še sam vrag ne našel stopinje. Angleški vojni poročevalci so zmajali z glavami. Napadalne sile sovražnika so desetkrat močnejše kakor pred 25 leti, obrambne naprave pa de-
setkrat slabše! Sam bog naj nam pomaga! so vzklikali, več jim cenzura itak ni dovolila poročati.
Britski častniki so se trudili, da bi stvar prikazali rožnato. V naslednjih dneh so se Francozi in Angleži lotili utrjevanja, za strojniškimi gnezdi so nastale cementne utrdbe. Posebno v okolici Maubeugea so spretno prikrili utrjene postojanke.
Gort osamljen v svojem mnenju, • Kako se ne smejo zidati gradovi v oblake.
Tedaj je krožila po Franciji knjiga generala Chauvineaua, ki je dopovedoval, da morejo cementni bunkerji ustaviti invazijo. Pozabil pa je, da se ta gnezda lahko obidejo, kakor je to bilo v resnici. Kar je najusodnejše, večina častnikov ni bila Gortovega mnenja, da bo sovražnik napadel dobro oboroženo belgijsko vojsko. Ker je pa tudi ob Renu nepremaglji va Maginotova črta, so menili, da ne preostane Nemcem drugega, kakor napasti Holandsko ali pa Romunijo. Francija, da ne bo več postala bojišče, ker je Rotterdam zadnja mož na točka za Nemce, Romunija pa da jim proda vso svojo nafto. Čas da dela za zaveznike, do 1941 si bodo ti zgradili nadmočno zračno silo, artiljerijo in tanke, tako da bodo
V ČEM SMO MOJSTRI
Vedno smo se čudili pri nas nekemu značilnemu pojavu. Dokler so bili na vladi fran-kofilski državniki, so se učili pri Francozih Posnemali so jih dosledno v vseh slabih stvareh, dobre in pametne so ostentativno prezirali. Danes smo prijatelji osovinskih sil. Pa kljub temu smo ostali pri stari metodi: posnemamo jih v slabem, namesto v dobrem. (Dr. Dinko Puc v 10. štev. »Slovenske besede«.)
Privatni računi iz dežel, ki so jih okupirali Nemci, znašajo v USA nad 420 milijonov funtov. Od tega odpade na vrednostne papirje 200 milijonov, ostali denar je vložen v bankah.
S polno paro dela industrija Avstralije, ki
zalaga Novi Zeland, Južno Afriko in Bližnji vzhod s stroji in tekstilijami.
Ženske — nosači so uslužbene pri londonski podzemni železnici. Zaslužijo po 500 dinarjev na teden, dobe pa povrh še 60 din doklad na sedem dni.
Maturirala je na londonskem francoskem liceju hči generala De Gaullea.
m
Romantična vožnja
Chautempsa
»Popolo di Roma« poroča o potovanju bivšega francoskega ministrskega predsednika Chautempsa iy Vichyja v Maroko. Mož se je nekega [ jutra pojavil v majhnem motornem čolnu v zalivu Lis-boe na Portugalskem. Novinarjem je dejal, da ga je poslala vlada v Vichyju z neko posebno misijo v Južno Ameriko. Prišel je v Lisboo, da bi se vkrcal na kak oceanski, parnik. List dostavlja, da ni jasno, čemu je Chautemps, ki je tudi eden izmed krivcev sedanjega poraza Francije, zapustil Maroko in iskal na Portugalskem parnik. Chautemps je zastopnikom tiska še posebej naglasil, da se je z lastnimi očmi prepričal O zvestobi maroškega prebivalstva do P etainove vlade.
Samo v veliki Jugoslaviji je napredek
Na banketu po letalskem mitingu v Skoplju je predsednik vlade Cvetkovič, burno pozdravljen med drugim naglasil, da »moramo storiti vse za čim močnejšo narodno obrambo. Biti mora delavna in krepka, zato je treba sodelovanja vseh naših sil. Ko smo napravili sporazum, med Hrvati in Srbi, smo storili velik korak h konsolidaciji države. Zdaj je treba storiti vse, da bo narod zadovoljen. Za-
dovoljstvo naroda je najmočnejše orožje, tak narod ljubi domovino in je pripravljen zanjo storiti vse. Ta zemlja je naša in ni je sile na tem svetu, ki bi je nam mogla vzeti. Stvorjena je z žrtvami in le tako se tudi lahko izgubi. Tu je naša zgo dovina, tu govori spomenik do spomenika o tem našem kraju. Samo v zajednlci, v veliki Jugoslaviji je mogoče boljše življenje in napredek.«
Za nevtralnost do konca te vojne
»Želimo, da do konca te vojne, v vseh peripetijah nadaljnjega evropskega razvoja, v vseh gospodarskih in poljedelskih krizah, ki utegnejo še priti, ostanemo nevtralni na zunaj, v redu in miru na znotraj. Naš cilj je, da ohranimo svojo državno dediščino, vse prebivalstvo, vsako našo ženo in dete. Naš ideal je, da ohranimo korektne ta prijateljske odno-šaje z vsemi sosedi, daiie svoja zunanja trgovinska tržišča in gospodarske zveze.
To je ono, kar si naj zapomni vsak naš državljan, brez ozira na vero in narodno pripadnost. To naj ve vsak otrok Jugoslavije, da bo rasel v pravilnem prepričanju, pa tudi mladina, ki stopa v življenje, da ne bi imela krive pojme o državi ali pa prešla v pogrešne akcije. Naš mednarodni položaj je odvisen od prilik na znotraj, od reda in miru v državi«, ugotavlja glasilo JRZ »Samouprava«.
Zedinjene države izgotavljajo
nove zračne orjake za prenos bomb
»Wright Aeronauticau Corporation«, najvaž nejša ameriška letalska tovarna, je znatno po-
Pravo družinsko ime angleškega premjerja
je Winston Spencer-Churchill. John Churchill, prvi vojvoda Marlborough, je umrl brez moških potomcev. Po njegovi hčeri je družinski naslov prešel na njenega moža Spencerja. V začetku minulega stoletja je s kraljevskim ukazom dobila družina spet ime Churchill.
Najmodernejši hidrofoni, ki so zdaj zelo izpopolnjeni, lahko točno ugotove lego podmor nic in njih premikanje. S takšnim aparatom je angleškim letalom omogočeno, da s pomočjo lovcev na podmornice te izslede in presenetijo z globinskimi bombami.
večala svojo kapaciteto. Izdeluje najmočnejše motorje na svetu, ki so še močnejši od dosedanjih na superbombnikih tipa »Douglas«. Ta letalski motor ima 18 cilindrov, hladi se s pomočjo zraka. Motor razvija silo za 2200 konj.
Nove motorje bodo montirali na posebnem tipu bombnikov »Douglas« KP 19, ki bo težak 70 ton ter ima akcijski radij 6000 milj, t. j. 9600 kilometrov., Bombnik bo lahko nesel 1 seboj 18 ton bomb in 12 mož posadke. Motor bo imel za 400 konjskih sil večji pogon, kakor doslej največji motorji te vrste v USA Kakor poročajo »New York Times« bodo USA takšne bombnike skoro uvrstile v vojsko in poslale po naročilu tudi Veliki Britaniji.
{Mira
Zmago Švajger: D O M A Č H A
Švajgerjeva »Domačija« je pod spretno režijo takratnega ptujskega režiserja Joža Borka doživela pred tremi leti v tamkajšnjem mestnem gledališču lepo krstno predstavo.
Sedaj je izšla ta igra v naši mladi založbi »Oder«. Borko, ki poleg avtorja omenjeno igro najbolje pozna, je napisal knjigi uvod in hvalevredna navodila za režijo in igro, kar je pri izdajah zelo koristno.
Tam v Slovenskih goricah smo, koncem svetovne vojne. Petdesetletni Mihal žu-ran je v svojih mladih letih izstopil iz bogoslovja, dovršil učiteljišče in se poročil. S tem pa je razbil upe in nade njegove matere in sestre, da bi »pel novo mašo«.
Mihov sin, Melod, pride kot abiturient k svojima tetama, starima tercialkama. ha počitnice. Teti sta gospodarili na lepem posestvu. Metod ju prosi, da mu Vsaj formalno izročita posestvo, kajti le ha ta način bi bil oproščen vojaščine v
nevarnem vojnem času. Teti zahtevata, da popravi očetov »greh« in se odloči za duhovniški stan. Metoda nepričakovano pokličejo k vojakom.
V posebno razgibanem zadnjem dejanju se vrne stari Mihal. Pride pa tudi. vest, da je Metod padel na fronti, žura-nov rod je izgubil naslednika. Fanatični tercialki spoznata svojo krivdo, a žal prepozno.
To je vsebina te ljudske zgodbe v treh dejanjih, ki je spisana v običajni formi naših ljudskih iger. Stari 'motiv boja za lastno zemljo in notranji konflikti se obnavljajo z novostjo fanatizma, trme in mržnje, ki trči ob željo in zahtevo mlajšega rodu po osebni svobodi in neodvisnosti.
Igra je posneta po resničnem dogodku, ki se je odigral dejansko v Slovenskih goricah ter je v njej precej izvirnih izrazov, ki so doma v teh krajih. Vse to kaže, da avtor dobro prisluškuje nepokvarjeni ljudski govorici ter jo prav do-
bro posnema.
Omenjena ljudska igra je Švajgerjev prvenec ter motrena skozi ta očala predstavlja v danih okoliščinah še precej dobro delo, ki ga bodo predvsem naši podeželski odri ob vsaj malo spretni režiji z, uspehom in pozornostjo vprizarjali.
Švajger je v svojem prvencu pokazal precej sposobnosti ter se bo ob vztrajnem avtokritičnein delu lahko še razvil na primerno višino.
Gornje delo vsekakor priporočamo našim odrom, stane le 20 din, a naroča se pri avtorju: šolskem upravitelju pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah.
g«—
k. Velik Atlas Slovenije se pripravlja pod uredništvom priv. doc. dr. Valterja Bohinca, dr. Svetozarja Ilešiča, ban. šol. svet. Franca Planine in prof. dr. Romana Savnika. Atlas bo vseboval karte z najrazličnejših področij Slovenije. Da se javnost seznani z vsebino novega dela, je ljubljanska radijska postaja začela s predavanji urednikov Atlasa. Prvo predvanje je bilo 7. t. m., poslej bodo vsak ponedeljek od 18.40 do 19. ure, na kar javnost še posebej opozarjamo.
lahko s čelne strani napadli Siegfriedovo črto...
Edina skrb: kam s cigaretami — Fronta-variete, — Filmski zvezdnik posekal Lebruna.
Hitler je sam dejal, da bo izbil zaveznikom vojno iz rok. V času zimskega brezdelja se mu je to prav za prav že posrečilo. Ljudje v jarkih so postali trudni. Generali se niso ukvarjali z nauki iz poljske vojne, nego so jim lebdele po glavi misli, kakor da žive v miru in ne v vojni. Za okopi ni nihče mislil na možnonost vdora sovražnika, zavladalo je splošno dolgočasje. Sprva niso imeli vojaki ne dovolj odej, ne perila, čevljev in volnenih jopic. Kasneje so jeli deževati v zakope paketi in neki angleški vojak mi je dejal, da ne more pri najboljši volji pokaditi 1000 cigaret na dan ...
Na fronto so prihajali radio-aparati, razni zabavni varieteji, plesalke in filmski igralci. Zabave nič koliko. Ko je prišel filmski zvezdnik Maurice Chevalier med vojake v Arras, je bil deležen večjega sprejema, kakor sam pred sednik Lebrun. Tako so se pripravljali na nemško ofenzivo. Samo nekaj tednov je še bilo časa za izvežbanje moštva, izpopolnitev utrdb, toda Angleži kakor Francozi so bili zasanjani v komodnost vojaškega birokratizma.
Stari borci za rejo kokoši in svinj. — Debeli trebuščki in zaljubljena pisma. Edino navdušenje: Maginotova črta z idealnimi borci. — Skrahirani politiki
V Arrasu je bilo več tisoč mož francoskih vojakov, starih borcev iz svetovne vojne. Nekateri častniki so jih zaposlili pri vrtnarstvu, kokošje- in svinjereji. Ko pa je nekdo predlagal, naj bi vojaki utrjevali okolico, sc je general razburil: »Kaj, utrdbe? Tako daleč ne bo prišel sovražnik nikoli!...
Tako je šlo dalje. Frontniki so se jeli debeliti, nabirala se jim je mast na trebuhih. Angleži so pisarili vsak večer brezkončna pisma prijateljicam, častniki se niso potrudili, da bi kopico pisem cenzurirali. Na kraju decembra sem prebil nekaj dni v Maginotovi erti, vrnil sem se navdušen. Tu nisem ob-čudoval le utrdb, nego tudi posadke, ki so se rekrutirale po večini iz bližnjih krajev Lorene Tako so mogli obvezniki tudi v miru iz svojih domačij obiskovati utrdbe, kamor so bili razporejeni. Spoznal sem mlade častnike, artilje-riste in inženirje, ki so v privatnem življenju vsako nedeljo prebili v Maginotovi črti ter delali računske vežbe v streljanju. To je pripomoglo, da so bili streli iz Maginotove črte zelo precizni. Moštvo teh utrdb je napravilo na nas res idealen utis in Maginotova črta je pač morala pasti, ker je bila obkoljena od zadaj. Ta udarec je zadal klofuto tistim politikom, ki niso znali organizirati močne ope racijske vojske. Posadkam Maginotove črte pa vsa čast.
Z goHmi rokami ne moreš nad tanke, Osem letal za vso armijo — Rekord frontnega birokratizma
Videl sem tudi motorizirane divizije na fronti. Kakšni krepki vojaki! Toda, tudi med poveljniki teh edink je bilo malodušje. Višji častnik neke severnoafriške divizije ma je dejal, da še vedno upa na mir. Nemci so šte-vinejši od nas in neprimerno bolje oboroženi. Boj bo zelo neenak. Moji ljudje so tako junaški, kakor le malokateri, toda, če nimajo topov^ za obrambo proti tankom, ne morejo sovražnih tankov ustaviti z golimi rokami ...«
Celo general Giraud, izvrsten vojak, je bil mnenja, da ni mogoče pred letom 1941. preiti v napad. »Vražje je, da nam še toliko manjka. Predvsem letal! Ali veste, koliko jih imam jaz, poveljnik cele armije, na razpolago? Samo osem! Res so tu angleška letala, ki so_ prvovrstna. Ali, če hočem dobiti njih pomoč, se moram obrniti najprej na generala Georgesa, ta na Gamelina, ta na angleškega maršala Baratta, ta pa spet na vicemaršala Blounta. Preden dobim ' letala, je ta pot že tako dolga, da stvar končno nima nobenega pomena več...«
Admiral lord Chatfield
je v govoru v Londonu k položaju v Sredozemskem morju izjavil med drugim: »Angleška rasa je dobila vedno vse bitke z manj
vrednimi rasami, tako na morju, kakor na kopnem. Tudi —	«»-. dobili, ker smo
borbeni in se lažje prilagodimo novim vojnim prilikam. Živimo v dobi, ko imamo najboljšo mlajšo generacijo, kakršne nismo imeli nikoli v zgodovini. Vojna mornarica je vzdržala odlično vse dosedanje zračne napade. Niti ena vojna ladja ali križarka ni bila težje poškodovana od napadov iz zraka«.
kovice
Slabo stanje pridelkov na Dravskem polju
Preveč dežja ter premalo sonca in vročine je izredno neugodno vplivalo na poljske pridelke. Krompir je sicer v lahki peščeni zemlji dobro obrodil, a pod vplivom zadnjega deževja precej naglo gni-
nesel našim polancem letos nekaj denarja, a kaj pomaga to — pravijo —, ko pa se je tudi obleka, zlasti pa obutev, občutno podražila.
Pridelek prosa je letos precej zado-
je. Povpraševanje po krompirju je zeloj voljiv. Mnogo nezadovoljstva je zbudilo veliko ter so poljedelci s tozadevno tr-! zadnje deževje in precejšen mraz. Ajda govino in cenami zadovoljni, le to stalno cvete v deževnem vremenu, zato je niso poudarjajo, da bi naj poleg maksimalnih čebele dovolj oprašile. Tako je malo ajde, cen, ki letos znašajo 1.50 din, obstajale ajdarice .(slame) pa mnogo. Tudi koruza tudi minimalne cene za ona leta, ko bo je radi dežja ostala v manjših klasih in
krompirja še več in ne bo šel tako dobro v prodajo. V dobi zadnje agrarne krize so bili kmetovalci prisiljeni prodajati krompir pod izgubo, saj niso dobili zanj niti petino letošnje cene. Krompir bo pri-
nedozoreta. Tako kmetovalci, zlasti si-žino dragocenega lesa. preženejo divja-nimi cenami niso preveč zadovoljni, ker imajo mnogi še j>remalo pridelka za lastno uporabo, a le srednji in večji kmetje so pridelali dovolj tudi za prodajo.
Gorice letos niso dale pnega, kar bi bilo želeti. V vinogradih se letos ni izplačalo niti delo, ki je zlasti pomladi precejšnje. Ravno tako so nezadovoljni čebelarji. Čebele si letos niso mogle nabrati hrane niti zase in za svojo zimsko hrano, še manj seveda za gospodarja-čebelarja, ki bo moral letos svoje čebel-ne družine skozi vso zimo prehranjevati s sladkorjem.
Draginja bo močno prizadela vaške sloje, zlasti revnejše v Halozah. Nujna bo pomoč v izdatnejši meri kot druga leta. Najsmotmejša bi vsekakor bila izvedba večjih javnih del. ki bi dala dela in kruha prizadetim.	-8U-
Statistika o živinoreji,
perutninarstvu in čebelarstvu
Po podatkih poljedelskega ministrstva
se je v lanskem letu v primerjavi s predlanskim, povečalo število konj, oslov, bivolov, ovc in svinj, zmanjšalo pa število govedi, koz, perutnine in čebelnih panjev. Podatki so razvidni iz spodnje tabele:
1939.
Konji	1,273.503
Osli in mezge 142.544 Govedo Bivoli Svinje Ovce Koze Perutnina Panji
1938.	1929.
1,264.470 1,140.343 142.323	121.58(5
4,224.596 4,267.339 3,728.038 38.004	37.814	36.846
3,503.564 3,450.884 2,674.800 10,153.831 10,137.357 7,735.957 1,866.131	1,890.386	1,803.574
22,449.795 22,763.164 17,515.977 792.807	803.322	578.061
Tarok-karte vzrok mojstrove smrti
Krnet Mirko Rebrovic iz Jasenovca je dal svojega brata Živka v uk pekovskemu mojstru Nikoli Todoroviču. Živko je moral pri strogem mojstru pridno delati, vendar pa je pogosto izkoristil priliko, da je igral s pomočniki svojega mojstra tarok s kartami, ki mu jih je darovail Mirko. Mojster je radi tega svojega učenca večkrat oštel. Ko ga je pred dnevi zopet zalotil pri kartah, mu jih je vzel ter jih vrgel v ogenj. Živko se je zaradi tega pritožil pri svojem bratu, ki je sklenil, povrnili mojstru milo za drago. Da bi svojo namero laže uresničili, se je naj-
o Banovinska skupščina JUU bo 18. okl. v Ljubljani. Dopoldne ol> pol 10. bo verifikacija mandatov, pred vhodom v zbo-rovalno dvorano, ob 10. pa otvoritev skupščine, razgovor o njenem tehničnem delu, volitve odsekov, poročilo verifikacijskega odbora, tajniško poročilo in račun za poslovno leto 1939-40. Popoldne ob 16. bo poročilo odsekov in nadzornega odbora, prqračun za leto 1940-41 in volitev sekcijskega razsodišča za poslovno leto 1910-11.
o.	Na rakičanski kmetijski šoli je na razpolago prvovrsten selektor za čiščenje žita, ki zelo Iiitro sortira. Kmetovalci v soboški okolici ga imajo trajno na razpolago brezplačno. Povrniti morajo samo stroške za električni tok, ki so neznatni.
prej malo opogumil s pijačo, nato pase je podal k mojstru ter mu v krepkih izrazih očital uničenje kart. Pekovski mojster je hotel neprijetnega gosta spraviti iz hiše; toda ta je postal vedno nasil-nejši ter je končno potegnil nož in zabodel mojstra, ki je umrl, predno mu je mogel zdravnik nuditi pomoč.
Kako spraviti naš hmelj v Ameriko ?
Poročali smo že pred časom, da je našel savinjski hmelj dober trg v Ameriki. Toda naše Savinjčane je skrbelo, kako bo mogoče spraviti hmelj na ameriški trg, saj je pač od tega odvisna njegova prodaja. Sedanje razmere v pomorskem prometu zaradi vojne niso ravno najugodnejše. Toda kljub temu je prav sedaj na razpolago nova prometna zveza s severnoameriškimi lukami, ki bi se je lahko poslužil tudi naš izvoz hmelja. Iz Carigrada namreč pravkar poročajo, da je ameriška paroplovna družba »Isbrandt-sen, Moller Lines Inc.« v New Yorku vzpostavila redno plovbo med Perzijskim zalivom ter Nev/ Yorkom, Filadelfijo in Baltimoreom. Plovbo vršijo sedaj motorne ladie »Klipparen«, »Temnaren« in »Gli-rnaren«.
| »Vulkan11 pri Radencih
Zdravilišče Slatina Radenci išče že dve ieti po okolici sladko pitno vodo za vodovod. Ko so pred dnevi v Radinskem vrhu, na njivi Jakoba Zemljiča, privrtali v globino 102 m, je nastala eksplozija, ki je vrgla vse svedre visoko v zrak in skrivila debele železne droge. Po tem je nekaj ur neprestano metalo ven droben črn pesek pomešan s kamenjem in ilovico. Po mnenju nekaterih so baje prišli na zemeljski plin ali na kak drug močan vrelec. Čudno je, da iz cevi ni bruhala voda, ampak samo že omenjena mešanica, in to do 30 m visoko, tako da je polje daleč naokrog pokrito. Končno so se cevi same zamašile. Ko so začeli čistiti zasute cevi, je prišlo še do hujše eksplozije. Bila je proti večeru in so nekateri videli celo iskre, katere je povzročilo udarjanje kamenja v jeklene vrtalne priprave. Po truda polnem in smrtno nevarnem delu so le umirili podzemeljske sile ter zadelali cevi. Kljub temu da je zasutih na polovico cevi, je še vedno 5 atmosfer pritiska in se še sliši močno šumenje. Ko doženejo vzrok nastalega izbruha, bodo z delom nadaljevali. Bodisi da zasipljejo, če bi bilo na škodo slatinskemu vrelcu, ali pa bodo vrtali dalje.
«_____________________
o. 78-letni starček Matija Kovač iz Peča-rovcev v Prekmurju je utonil v naraslem potoku, ko je hotel prekoračiti zasilno brv, da bi obiskal svojega sina.
o. Pogorela je v Prekmurju stara lesena hiša posestnika Josipa Birmana v Prosenjakovcih. Ker je bila napolnjena s slamo, je pogorela do tal. Pod sumom požiga je bil aretiran lastnik hiše.
o. Pesek je podsul 18-letnega delavca Vinka Niagare v kamnolomu v Gornjem Logatcu. S hudimi notranjimi poškodbami so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
o. Službeno mesto cestarja je razpisano pri okrajnem cestnem odboru v Slov. Konjicah za banovinsko cesto I. reda št. 16 Gornji Dolič— Vitanje—Vojnik od km 7 do km 12. V poštev pridejo le prosilci od 23. do 30. teta.
Učiteljstvu primernejši pavšal za kurjavo!
Zakon o narodnih šolah določa, da morajo občine dajati učiteljstvu tudi kurivo. Do uredbe o vzdrževanju ljudskih šol, s katero je banovina prevzela te obveze, je občina dajala učiteljstvu primerno količino drv oziroma odgovarjajoči znesek v denarju, nato pa je banovina sama prevzela to zadevo in določila neporočenim učiteljem pavšalno letnih 300 dinarjev, a poročenim 600 dinarjev. Tak pavšalni znesek je bil določen v letu 1938. Izplačevali so ga učiteljstvu nazaj in sicer v 4 letnih obrokih, šolskim upraviteljem je bilo nakazanih letno 9 kubičnih metrov drv v naravi. Takrat je bila cena klaftri drv od 200 do 260 din. že
tedaj je učiteljstvo nabilo letno večji znesek za kurivo in si je moralo kriti primanjkljaj s svojo plačo.
V zadnjem času sprejema učiteljstvo denar za kurivo skupno z mesečnimi prejemki, v isti količini, kakor prej, namreč neporočeni 25, poročeni pa 50 din mesečno. Lahko trdim, da že neporočenim letni znesek 300 din ne zadostuje niti za tričetrtino zimskih mesecev, ako je zima povprečno mrzla. Pri morebitnem lastnem kuhanju pa si morajo nujno kupovati drva od svojih prejemkov, še težje je poročenemu učiteljstvu. Ti dobivajo letnih 600 din. Poročeni učitelj ima kuhinjo in pri družini vsaj dve sobi, v katerih mora
kuriti v zimski dobi. V kuhinji pa kuri vsak dan vsaj trikrat. Za 600 din lahko kupi danes 5 kubičnih metrov drv, a tudi ne povsod; in s tem naj kuri kar 12 mesecev! Jemati mora denar od mesečnih prejemkov, kar se občutno pozna pri današnji draginji.
Merodajni naj določijo letno količino drv, oziroma primeren mesečni pavšal za kurivo. V ta namen bi lahko uporabili tudi brezobrestno posojilo, ki bi ga gotovo preskrbel banovinski prehranjevalni urad. Kurivo je prav tako važno in nujno, kat druge življenjske potrebščine.
A. K.
RUBI M. AYRES:
DRUGI MEDENI TEDEN
ROMAN
8
Toplo jc stisnil roko gospe Wyattovi.
— Jimmy še ni kosil, pa sem ga povabila, naj prisede k nama, — je dejala Kristina. Njen glas je bil vesel in veder, na licih pa ji je še vedno žarela bleda rdečica.
— Zelo sem vesela, ker ste prišli, — jc rekla Kristinina mati. Podala je Jirn-myju roko in se mu nasmehnila z radostnimi materinskimi očmi.
Jimmyju je bilo silno nerodno, da sta obe tako ljubeznivi, zakaj ob teni je šele občutil, kako reven in zavržen je prav za prav.
Pričel je jesti. In začudil se je, ko je ugotovil, da -je zares pošteno lačen. Kozarec vina mu je razvezal jezik in vidno se je trudil, da bi bil ka>r najbolj zabaven. Samoposebi se razume, da je govoril o davnrh dneh v Upoton House. Za čuda: spominjal se je stvari, o katerih bi prej gladko trdil, da so utonila v pozabljenju ...
— Ali se še spominjate, kako ste padli z lestve, — ga je razposajeno vprašala Kristina, — in se poibili po glavi?
— In kako ste vi vpila, — je'pristavil Jinmiy. — Mar ni res, gospa Wyatto-va?
— Jimmy, prosim vas, nikar mene ne kličite za pričo, — se je nasmehnila gospa Hyattova. — Šele sedaj se mi odpirajo oči, ko vidim, da nisem vedela niti pol tega, kar sta vidva takrat počenjala.
Kristina se je nekoliko v zadregi spogledala z Jimmyjem.
— To so bili prelepi dnevi, — je jedva slišno vzdihnila.
— Bajni... — ji je pritrdil Jimmy. V svoj glas je skušal vliti navdušenja, toda v srcu je čutil, da je že zdavnaj odrasel nedolžnim dnem, ki so mu bili nekoč v neizmerno veselje. Mislil je na Cyn'thijo in na bohemske dneve, ki sta jih preživela po zaroki. To vam je bilo življenje; dovolite mi, da ga napišem z velikimi črkami. In spet se mu je zdelo neverjetno, da bi bilo tega konec, da ga Cvnthija ne mara več, da je skratka namesto njega vzljubila nekoga drugega. Ah, nikoli več je ne bo čakal pred gledališčem, nikoli ... Globoko je vzdihnil. Kristina ga je začudeno pogledala. Kristina pa do današnjega dne ni prerasla onih dob, onih lepih mladostnih dni. Zanjo so ostali kos življenja, najlepši dnevi, ki jih je doslej doživela.
— In kai 'bomo oočeli danes ix>Doldne?
— je vprašala gospa Wyattova, ko so pokosili.
— Karkoli želite, — je dejal Jiin»my, — na razpolago sem vam.
— Mama tako rada po kosilu nekoliko zadremlje, — se je zasmejala Kristina.
— Dokler tega ne opravi, je ne spravim nikamor.
— Prav; pojdiva zatorej midva sama kamorkoli že hočete, — je predlagal Jim-my. — Seveda, če le smeva, — je dodal kot v opravičilo ter pogledal gospo Wyat tovo.
— Mislim, da vam moreni' brez skrbi zaupati Kristino, — je rekla gospa Wyat-tova. — Ampak k čaju se vrneta?
Jimmy je obljubil. Prav za prav saj ni hotel s Kristino na sprehod. Nič se mu ni ljubilo. Ko je odšla Kristina po plašč in klobuk, je govoril z gospo Wyattovo. Ko sta s Kristino zapustila hotel, jo je vprašal, če bi se /rabiti raje ne peljala z avtom. Kristina se je nasmehnila.
— Nikakor. Raje grem peš!
— Tako? — je pripomnil Jimmy. Bil je nekoliko presenečen. Cynthija nikoli ni hotela storiti niti koraka. Ta razlika ga je spravila v zadrego.
Prišla sta do parka. Sončen popoldan je bil hladen in svež. Kristini se je rjava mehka kožuhovina za vratom imenitno prilegala.
— Take barve kot so njene rjave oči!
— je pomislil Jimmy in ugotovil, da so Kristinine oči mnogo bolj všeč onemu, ki ima rajši temne in globoke oči kot modre. Vmes na so se vrivale misli na Cyn-
thijo. Ko bi mogel biti zdajle z njo namesto s temle dekletom, ko bi... In Kristina se je rahlo dotaknila njegove rame.
— Jimmy, poglejte, poglejte. Ali ni to gospodična Farrowa?
Kristina je govorila*silno vznemirjeno. Napeto je zrla čez travnik, kjer se je na drugi strani pod drevesi sprehajala neka ženska. Jimmyju je' pritisnilo srce v grlo, ko da je za trenutek prenehalo biti.
Da, zares, bila je Cynthija. Bila je videti vesela in prav Židane volje. Čudno, kako naglo je prešel glavobol, je pomisli! Jimmy, radi katerega se mu je danes zjutraj opravičila, češ da ga ne more sprejeti. Zdajle pa se že sprehaja s tem pro-kletim Hensonom Martlakom.
Kristina je še dejala v eni sapi:
— Ali je to ona? Ali je to Cynthija Farrowa?
— Da, — je dejal Jimmy s trepetajočim glasom.
Cynthija se je obrnila, in z možem, ki jo je spremljal, sta šla sedaj proti Jim-myju in Kristini. Ko so se že precej približali, je Cynthija z naglim pogledom ošinila Kristino, ki je tesno stopala ob Jimmyju. Potem se je nasmehnila in ju s priklonom pozdravila.
Jimmy je zmedeno privzdignil klobuk. V obraz je pobledel ko apno, ustnice pa je tiščal kot v največji bolečini.
— Lepa je, —- je radostno dejala Kristina. — Zdi se mi še vse lepša kot na odru. To je redkost pri igralkah. No, Jinimy, recite, ali ni lepa-3
i-Šubljaina
raznik ljubljanskih gasilcev
Prostovoljna gasilska čela Ljubljana-me- j izvrševanju proslovolj je slovesno proslavila 70 letnico svo- j svoje življenje. V spo
juc službe darovali
proslavila 70 letnico svo- j svoje življenje. V spomin in zahvalo so jega obstoja. V soboto zvečer se je vršila j jim vzidali spominsko ploščo, ki naj za
v Mestnem domu slavnostna seja upravnega^ odbora, kateri so prisostvovali j>o-*eg četne uprave še mnogi zastopniki gasilskih čet in društev. Glavni del proslave pa se Njc začel v nedeljo zjutraj s službo božjo za umrle člane pri sv. Florijanu. Po božjem opravilu se jo razvila povorka uniformiranih gasilcev po mestu, M se je zaključila z defilejem mimo odličnikov pred Mestnim domom. Tam so i>ili zbrani zastopnik banske uprave dr. Lpgar, zastopnik dravske divizijske oblasti polkovnik Živanovie, mestni predsednik dr. Adlešič, inšpektor gasilstva inž. Do-lene, predsednik RK dr. Fcllich, mnogi zastopniki zunanjih in mestnih gasilskih čet, med njimi tajnik celjskega gasilskega društva Brvar in ostalo občinstvo.
Ro mimohodu je stopil na govorniški oder pred Mestnim domom predsednik jubilejne čele Zupančič, in v kratkem govoru poveličal umrle člane, ki so pri
vedno priča o nesebičnem delu ljubljanskih prosLovoljnih gasilcev. Na spominski plošči so napisana doslej štiri imena žrtev: Indot Ivan, Zargi Albert, Levec Maks in Zgonc Anton.
Predsednik dr. Adlešič je prevzel ploščo v varstvo mestne občine z željo, naj bi bila imena padlih in njih dela v vzgled vsem gasilcem in našemu potomstvu.
Po odkritju spominske plošče je bila v veliki dvorani Mestnega doma izredna slavnostna skupščina, ki jo je otvoril predsednik gasilske čete Ljubljana-mesto Zupančič. Ob začetku le svečanosti se je najprej spomnil našega kralja, nadalje pokrovitelja gasilstva kraljeviča Tomislava in celokupnega kraljevskega doma. Pozdravil je vse goste in sc zahvalil vsem, ki so čeli kdaj koli in kadar koli pomagali. S slavnostne skupščine so poslali pozdravne brzojavke kralju Petru II., kraljeviču Tomislavu in ministru za telesno
Ob 40 letnici ljubljanske gluhonemnice
ki bo 26., 27. in 28. oktobra bo izdalo ravnateljstvo gluhonemnice obširno spominsko knjigo. Ta bo bogato ilustrirana in bo vsebovala med ostalim obsežnim gradivom nastopne članke: V svetu gluhonemega otroka: Dan življenja v gluhonemnici; Gluhonemnica zavod za odpravo govornih hib; Socialni položaj bivših in sedanjih gluhonemih gojencev; Gluhonemnica danes in v prihodnje; Zemljepis-
Cef/e	—-
ni pouk v gluhonemnici; Važnost telesne vzgoje za gluhoneme; Gospodinjski pouk v gluhonemnici itd. Nekaj člankov za to redko spominsko knjigo so prispevali tudi nekateri bivši gojenci, danes že u-gledni obrtniki, kar napravlja publikacijo še zanimivejšo. Opozarjamo že danes našo javnost na jubilejno slavnost tega pomembnega socialnega zavoda.
Učiteljsko zborovanje
V soboto je bil dobro obiskan občni zbor Učiteljskega društva v Celju. Otvoril ga je predsednik g. Fr. Roš, ki je uvodoma pozdravil nove člane in se poslovil od iz okraja odhajajočih. Društvo šteje 205 članov. V izbranih besedah se je spomnil gospe Gradišnikove, soproge učiteljskega borca A im in a Gradišnika in bivše članice celjskega Učit. društva, ki je te dni obhajala čila in zdrava 80 letnico. Prisrčen pozdrav je izrekel tudi upokojenemu šol. upr. g. Wudlerju, ki je že 40 let član tega društva.
Prikazal je nato delo organizacije v Preteklem letu. Z uspehom je končana dolgoletna borba za napredovanja, ko je tekom leta napredovalo skoro 10.000 učiteljev. Ugodno je bilo rešena vprašanje kontraktualcev, katerim je organizacija z gmotno podporo omogočila polaganje dopolnilnega izpita in jih tako rešila iz
bednega stanja. Med številnimi nerešenimi problemi je najvažnejši izboljšanje gmotnega položaja drž. uradnikov, bi je vedno obupnejši. Želi, da se uradništvo zopet strne v skupni akciji za dosego svojih pravic.
Sprejeta so bila poročila funkcionarjev, blagajničarki je bil podeljen absolu torij, posebno zahvalo in priznanje pa se je izreklo predsedniku g. Rošu za njegovo vneto in požrtvovalno delo. Izvoljeni so bili delegati za banovinsko skupščino v Ljubljani in za glavno skupščino v Novem Sadu, izvoljen pa je bil tudi odbor častnega razsodišča. Na .pobudo ge. Kar-čičeve je članstvo zbralo lep znesek za podporo revnih učiteljiščnikov.
Z željo, da bi lahko zborovali v decembru in da bi ob tej priliki slavili društveno 70 letnico, je zaključil predsednik zborovanje.
Poslednja pot dr.Gvidona Serneca
V soboto popoldne je bil v Celju ob veliki udeležbi občinstva pogreb narodnega delavca, odvetnika dr. Gvidoma Serneca. Za križem so stopah Sokoli v kroju z župnim praporom in praporom Sokola-matice. Nato je sledila dolga vrsta ostalega občinstva, zastopnikov oblasti, uradov in društev, stanovskih tovarišev pokojnika, sorodnikov in ostalih. Ob grobu sta se poslovila od pokojnega staroste celjske sokolske župe Jože Smertnik, ki
je v globoko občutenem govoru poudarjal plemenito pokojnikovo delo na narodnem in sokolskem polju. Prvoboritelj celjskih Slovencev dr. Juro Hrašovec je v lepih besedah slikal pokojnega kot trdnega narodnjaka, dobrega Slovenca in z vso dušo Slovana. Pevci Celjskega pevskega društva so pri hiši žalosti in na pokopališču zapeli žalostinki. Pokojnik si je med narodom zagotovil trajen spomin.
POTRJENA OBSODBA PROTI NAVI-JALCU CEN
Pred kratkim snro poročali, da je bil v Celju pri okrajnem sodišču obsojen radi navijanja cen slanini na 30 dni zapora,
30.000 din globe in odvzem slanine Žid Marcel Steiner iz Sombora. Okrožno sodišče je priziv zavrnilo in v celoti potrdilo obsodbo okrajnega sodišča. Zaplenjenih 1900 kg slanine bo v kratkem prodanih na dražbi, izkupiček pa bo porabljen v socialne namene. '
RAZMERE NA CELJSKIH GIMNAZIJAH SO UREDILI
Na celjskih gimnazijah so končno uredili razmere. Z odlokom ministra prosvete je II. realna gimnazija izključno moška,
I- realna gimnazija s klasičnimi vzporednicami pa mešana. Zaradi tega so prestopili kar celi dekliški razredi z II. na I. realno gimnazijo. Na II. realni gimna-ii je od III. razreda dalje obvezna italijanščina, neobvezna francoščina, na prvem zavodu I. realne gimnazije pa je obvezna francoščina, vendar lahko obiskujejo dijaki tudi neobvezne italijanske ure.
Pouk so uredili tako, da obiskuje dijaštvo inega zavoda dopoldanski, drugo pa po- i neca
poldanski pouk in sicer izmenjaje vsak teden.
c Tečaj za ruski jezik priredi tudi letos Kolo jugoslovanskih sester. Tečaj bo v večernih urah v Narodnem domu po dvakrat ria teden proti primerni pristojbini. Oni, ki bi hoteli pouk redno obiskr^ vati, naj se javijo z dopisnico pri „Kolu . Vse ostalo se bo zvedelo pozneje.
c Orožniki so aretirali Viktorja Cilenška iz Liboj pri Petrovčah, ki je vlomil v Libojah pri Alojziju Škrubeju in ukradel več oblek. Izročili so ga sodišču.
c Žitne silose gradijo v Mestinju in na Polzeli. Silosa bosta gotova do 1. decembra in bosta stala 700.000 din.
c Umrl je v bolnišnici 23 letni posestnikov sin Ferdinand Skale iz Slivnice pri Celju.
c Dve nesreči. Delavca Josipa Kodrina
vzgojo naroda Dušanu Pantiču.
Tajnik Bahar Franci je podal poročilo o zgodovinskem razvoju in delu čete in končal poročilo s prošnjo na ljubljansko prebivalstvo naj podpira čelo.
Sledili so pozdravni govori predsednika mestne občine .dr. Adlešiča, dr. Felticha za RK in dr. Kodrejja za gasilsko zajed-nico dravske banovine. On je obenem razdelil odlikovanja in diplomo zaslužnim članom čele, s čimer je bila odlično uspela skupščina zaključena.
Štirje posebni vozovi cestne železnice so nato odpeljali udeležence skupščine k sv. Križu, kjer je predsednik Župančič pri križu na sredi pokopališča položil venec v spomin vsem umrlim gasilcem, ki počivajo na tem pokopališču.
70 letna doba prostovoljne gasilske čete Ljubljana-mesto je za nami. Veliko je bilo treba truda, veliko samozatajevanja in žrtev, da je prišlo do tega jubileja. Toda vse .delo je danes kronano z uspehom in k redkemu jubileju izrekamo ludi mi naše čestitke.
c V počastitev spomina dr. Gvidona Serneca sta darovala strokovna učiteljica gdč. Marija Kernova v Celju in g. dr. Pavel Schvvab po 100 din skladu Marice Scrne-čevc pri Kolu jugoslov. sester v Celju.
c Mestno gledališče v Celju. Opozarjamo gledališko publiko, da sc prične jutri opera „Jenufa“ že ob 19.
c Mestna občina je v soboto prodajala na trgu koroški krompir na drobno po 1.75 din in na debelo po 1.60 din za kg, zelje pa po 1.25 na drobno in po 1.10 din na debelo za kg.
c Grozdje prodajajo slojničarji od 8 do J6 din kg po kvaliteti. — Jajca stanejo na »celjskem trgu 1.50 din komad.
c Brezuspešna licitacija. Pred dnevi bi bila morala biti pri tehničnem oddelku banske uprave prva ponudbena licitacija za oddajo del za gradnjo sodne palače na' Glaziji v Celju. Licitacija pa je bila brezuspešna in bo morala biti razpisana druga.
c Mezdna gibanja. Poravnalna razprava med krojaškimi mojstri in pomočniki za povišanje mezd in sklenitev kolektivne pogodbe bo danes popoldne na mestnem poglavarstvu. Jutri ob 16. bo enaka poravnalna razprava med čevljarskimi mojstri in pomočniki na mestnem poglavarstvu, v četrtek ob pol: 9. pa sc prične, na sre-skem načelstvu druga poravnalna razprava med vodstvom tovarne pletenin na Polzeli in delavstvom.
c Premeščen Je orožniški poročnik Bon Vinko iz Celja v Ljubljano.
c V Celju se je mudil na inšpekcijskem pregledu poveljnik orožniškega polka polkovnik Alojz Barle iz Ljubljane.
c Poštarski dom so pričeli graditi nižji poštni uslužbenci pod Šmihelom pri Laškem. V surovem stanju bo poslopje dograjeno še pred zimo.
c Novo fotoamalersko trgovino v velikem obsegu bo otvoril v Celju zraven magistrata Drago Božič iz Celja.
c V tovarni usnja F. Woschnagg in sinovi v Šoštanju je lani ubilo pri eksploziji parnega kotla delavca Kovača Josipa. Radi te nesreče se je vršila te dni v Celju razprava proti inž. Klopčiču, ki pa je bil oproščen.
o.	Odredba bana dravske banovine o ustanovitvi banovinskega prehranjevalnega zavoda je objavljena v »Službenem listu« z dne 9. oktobra ter je tako dobila obvezno moč. Isto velja za statut o poslovanju tega zavoda.
Trboveljski drobiž
Torej vendarle. Zadružna elektrarna je pričela te dni končno prestavljati betonske drogove električnega voda, zaradi katerih je poteklo že mnogo črnila, in kj so sc ob svoječasni razširitvi ceste na najprometnejših križiščih, tako na pr. pred gostilno Dimnik in drugod, znašli skoro na sredi povečane ceste. Prestavitev izvaja sedaj na račun okrajnega cestnega odbora, ki je v lej zadevi edino merodajen, stavbenik A. Božič iz Trbovelj.
Riziko dela. V petek zvečer so pripeljali trboveljski reševalci v bolnišnico Bratovske	skladnice 32	letnega	rudarja	Kajina
Ivana. V jami vzhodnega obrata, kjer imenovani dela, ga je podsula plast premoga, pri čemer je dobil izpah desnega stegna.	Poškodba je	težjega	značaja.
Prekmurski drobiž
Ponesrečila sc je pri nakladanju prosene slame 63 letna Zakojč Gela iz Odrancev. Gela jo bila na vozu. Počila pa je žrd ter vrgla starko pred voz, kjer je obležala z zlomljenima rokama in večjo rano na glavi.
Pozornost je vzbudil Ovčar Jurij, pekovski pomočnik iz Križanec, ki je spekel	za mojstrski	izpit državni kruh	iz
ržene in pšenične	moke.
Diplomiral jc na zagrebškem vseučišč.u Klanjšek Viktor za šumarskega inženirja.
V soboškem Grajskem kinu bodo od it.
I.	m. naprej predvajali filmano znano pripovedko Janko in Metka, z najboljšimi češkimi igralci. Ta film bo gledala predvsem osnovnošolska deca in to za najnižjo ceno.
Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti poroča vsem, ki so na sezonskem delu v Nemčiji, da po novem sporazumu med našo državo in Nemčijo, slednja ne dovoljuje izvoza denarja, niti do sedaj dovoljenih 10 mark. Zato si morajo naši delavci nabaviti pri „Putniku' v Berlinu (Amtliches Jugoslaivisches Reischuro Put-nik, Berlin N\V 7, Neuc \Vilhelmstrasse 12—14) za prve izdatke na meji ček, katerega bodo zamenjale po dnevno najvišjem tečaju vse „Putmkqve“ poslovalnice v Mariboru in Jesenicah. Da jim ne bi odvzeli na meji denarja, naj si delai-ci nabavijo nekaj dni pred odhodom potrebni ček.
Pri nabiranju grozdja si je po nesreči zlomil roko Balck Karo! iz Šuliuec.
o Nove šole v Prekmurju. Banovinska komisija je izbrala za rakičansko dvoraz-rednico prostor pred parkom, ki je last banovinske kmetijske šole. Doslej hodijo rakičanski otroci v soboško ljudsko šolo. Bakovci, ki imajo sicer svojo šolo, toda neprimerno šolsko poslopje, dobijo novo poslopje, ki Im zgrajeno na križišču prod vhodom v vas.
o Nova, Izpopolnjena Izdaja — „Zakon o ustrojstvu vojske I mornarice". V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani je izšla nova izdaja knjige ,,Zakon o ustrojstvu vojske i mornarice", ki je izpopolnjena z vsemi dodatki in spremembami, katero sedaj vsebuje ta zakon. Besedilo knjige je avtentično. Uredil ga jc peš. major Sl^ko Farkaš, ki je že znan po svojih dosedanjih vojaško-slrokovnih knjigah. Knjiga obsega 256 strani in velja mehko vezana 54 din, v platno vezana pa 70din.
o Strokovnjaki za vlome so vlomili v uradne prostore kranjske tvrdke ..Kovina", prevrtali Magajno ter pobrali iz nje ves denar v bankovcih in kovancih. Rilo ga je kakih 25.000 din. Pisarna je na dvorišču, ki ga obdaja 4 m visok zid. Zid so preplezali s pomočjo lestve, pisarno pa odprli z vilrinom. Za seboj niso pustili niti najmanjšega sledu.
o Uradni dan Zbornice za TOI bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek, 17.
Piui
Abonirajte se v mestnem gledališču
Dramskemu društvu se je s smotrnim delom v zadnjih letih posrečilo dvigniti umetniški nivo Mestnega gledališča. Spo-redno s tem se je dvignilo tudi zanimanje ptujskega občinstva za gledališče. Redni obiskovalci so že večkrat izrazili željo, da bi Dram. društvo uvedlo abonma za vso sezono. Letos je odbor Dram, društva upošteval tudi to željo m razpisal abonma za sezono 1940/41.
Abonma je dvojen: Abonma A,'ki obsega 7 premier in abonma B, ki obsega 7 repriz.
Repertoar, ki je že bil objavljen v »Ve-černiku«, bo črpal dela najboljših domačih in tujih avtorjev. Tako bodo vpri-zorjena dela Cankarja, Nušiča, Begoviča, Ostrovskega, Averčenka, John Bensona,
iz Loke pri Zusmu je pri delu stisnil hlod ■ 0’Neilla in eno delo po želji občinstva.
m mu zlomil nogo. — 5.S letnega dninarja \xr x .	.	.	«.	,	.	,	,
Franca Pctrika iz Celja je na Miklavškem!V načrtu pa je tudi predstava S sodelo-hribu v Celju brcnil neki moški s čev- j vanjem orkestra in^zbora Glasbene Ma-1 jem in mu poškodoval rebra.......................tiče in zaključna predstava na prostem.
Cene abonmana za vso sezono so: Abonma A. (premierski): Loža II. 252.— din, loža III. 315.— din, loža IV. 378.— din, loža V. in VI. 473.— din. Sedeži v parterju: vrsta I. 76.—, vrsta II. 63.—,
c Steklega psa so v petek popoldne ubili v bližini „Skalnc kleti".
c Ob priliki komemoracije za blagopo-kojnim kraljem Aleksandrom je bilo za socialni sklad Sokolskega društva Celje-matica, nabranih 712 din. Istemu skladu je darovala tvrdka „Elka“ v Celju 100 din	lIT
namesto venca na grob dr. Gvidona Ser- vrsta 111. 50.— din. Sedeži na balkonu:
95.-, 76.-, 63.-, 50.-, 38.- din.
Abonma B. (reprize): Loža II. 189.— din, loža III. 252.— din, loža IV. 315.— din, loža V. in VI. 378.— din. Sedež v parterju: 63.—, 50.—, 38.—. Sedež na balkonu: 76.-, 63.-, 50.-, 38.-, 32.-.
Abonma je plačljiv v 4 zaporednih mesečnih obrokih. Loža je tudi deljiva na dve družini, seveda le po dogovoru.
Rrijave do 15. oktobra v gledališču od 10. do 12. in od 16. do 18. ali pismeno na naslov: Dramsko društvo, Ptuj.
p Cvetoča kanada. Letos beležimo v ptujskem področju že drugi izreden pojav o cvetočem drevju v jeseni. V sadonosni-ku Žižkove v Stukih sc jc razcvcla kana-da. Cvetje se je razvilo pravilno kot običajno in kljub neugodnemu vremenu cvete lepo že dalje časa.
p Tržno nadzorstvo sprejema pritožbe glede kakovosti blaga in previsokih cen. Zvišane cene so upravičene tudi pridelkom, vendar pa cenijo nekateri pretirano, zato jc umestno tako opozorilo na živilskem trgu.
p Usnje ima vrednost. Kot železo je postalo tudi raznovrstno usnje donosilo za dolgoprstneže. Tako so sneli in odnesli žagarju Lutmanu v Tržca pri Sv. Vidu jermenja v vrednosti 2000 din.
p Samomor. Svcnšek Simon, 21 letni delavec iz Pobrežja pri Sv. Vidu je v obupa skočil v Dravo in utonil. Naplavila ga je pri Sv. Marku.
boste čuli
terega ci. Za
Takele vkrcavajo bombe na težke razdejalnim tov<
Odrezal sem
Zanemšvosii
Naj po polnejša operacija zblaznelega kirurga
Pred nekaj leti se je na pariški kliniki, kakor pripoveduje neki francoski zdravnik, ki je bil takrat asistent slovečega kirurga, odigral razburljiv prizor Takrat še mladi profesor, ki je po svojih drznili operacijah imel že velik sloves, je nekega dne, ko je šlo za zelo tvegano, veliko spretnost in previdnost zahtevajočo trebušno operacijo, kazal znake nenavadne nervoznosti. Vsaka stvarca ga je razburila, in asistent je bil v skrbeh, kako bo mogel mož v takem stanju uspešno operirati, A kirurg se je lotil operacije z vso toliko občudovano spretnostjo, in asistent si je že oddahnil, ko se je profesor sredi dela naenkrat obrnil k njemu in mu togotno za-
Letalo brez posadke
»Neue Ziircher Zeitung« prinaša iz Los Angelesa sledečo vest: Kakor je izjavil neki pooblaščeni ameriški strokovnjak, gradijo v Dajtonu v državi Ohio poizkusni model aviona, ki bo letel brez posadke. Njegova naloga bo bombardirati ne-prijateljske položaje ter vršiti opazovanja. Pripravljajo ga za ameriško armado. Mali aparat bo stal vsega le 500 dolarjev, vodilo ga bo matično letalo s pomočjo radijskih valov. Ta robot med letali 'bo imel veliki tovor bomb ter bo vržen kot ziraoni torpedo na neprijateljeve položaje ali pa bo imel aparate za sni-manje kakor letala, ki gredo na ogledovanje. V aparatu ne bo posadke, zaradi tega tudi ni potrebno, da bi bilo zgrajeno iz dragega materiala. Eno matično letalo bo lahko vodilo štiri letala-robote s pomočjo radijskih valov na razdaljo 15 km.
ECrogla v očeh
Neki gostilničar iz Balaton-Fiirdea na Madžarskem se je neko jutro prebudil ter opazil, da je njegov vzglavnik okrvavljen. Bilo je le nekoliko kapelj krvi, tako da gostilničar tem madežem ni posvečal posebne pažnje. Opravljal je svoje posle kakor običajno. Popolnoma je že pozabil na to jutro, ko ga je čez nekaj dni začel mučiti glavobol, bil je stalno utrujen, a proti večeru je na največje začudenje svojcev padel v nezavest, tako da so ga morali prepeljati na kliniko v Budimpešto. Zdravniki So ugotovili, da nosi gostilničar že teden dni v glavi re-volversko kroglo. Ko so zahtevali, da naj jim pojasni, od kod krogla, jim tega ni znal povedati. Oblasti so se začele zanimati za ta slučaj ter kmalu dognale resnico. Gostilničarjev pastorek se je z njim sprl ter ustrelil nanj, ko je gostilničar spal. Bil je prepričan, da ga je ubil, ter je pobegnil. Očim je mislil, da Je pastorek po svoji stari navadi zopet odšel po svojih poteh ter se ni mnogo zanimal zanj. Pastorka so oblasti prijele. Priznal jim je resnico, medtem pa so zdravniki že odstranili očimu kroglo iz glave, ki je gostilničar po čudnem naključju teden dni sploh ni posebej občutil.
Ne pozabi naročnine!
kričal: »S to umazano ropotijo ne morem operirati, dajte mi moje zlate instrumente!«
Zdravniki in bolničarke so se spogledali vsi osupnjeni, asistent pa, ki se mu je njegov šef že nekaj časa zdel čuden, je takcj spoznal položaj in je mirno odgovoril: »Sem že poslal	po vaše zlate instrumente,	gospod
profesor,	takoj bodo	tukaj.	Medtem	si moramo pač	pomagati s	temi,	ki jih imamo pri
roki.«
Kirurg	je operiral	dalje,	vendar	je med
svojim delom na bolniku še dvakrat kriče zahteval svoje zlate instrumente. S težavo ga je asistent vsakokrat pomiril. Slednjič je bila
operacija končana, samo nekaj šivov je bilo še treba napraviti, tedaj pa je kirurg dobil poln napad besnila, treščil je orodje, ki ga je imel ravno v roki, besno na tla in divje razbijal okoli sebe. Zdaj so navzoči spoznali, kaj se godi s siromakom, in so ga s silo spravili iz dvorane, medtem ko je asistent opravil zadnje, še potrebne šive.
Bila je to zadnja operacija slovečega kirurga, kajti zapadel je neozdravljivi blaznosti. Zanimivo je, da je ta zadnja njegova operacija, ki jo je izvršil v tako kritičnih okoliščinah, bila tehnično najpopolnejša, ki se mu je kdaj posrečila.
Priprave angleških bombnikov za napad
Lev z zlatim zobom
Policija v Ofiandu išče nenavadnega ■očinca, ki je ukradel zlat zob nekemu levu, ki je nedavno poginil v živalskem vrtu v San Franciscu.
Pred nekaj leti je neki državni loveč ustrelil levinjo, njenega mladiča pa ujel in ga izročil omenjenemu živalskemu vrtu. Ker je bil lev zelo krotak, je romal celo v Hollywood, kjer ie .astopi! v mnogih filmih. Pri nekem filmanju si je lev zlomil sprednji zob. Ker niso mogli najti primernega leva, ki bi »zvezdnika« zamenjal, mu je zobozdravnik vdelal zlat zob, ki je verjetno največji zlat zob na svetu.
Po snemanju so leva z zlatim zobom vrnili živalskemu vrta, Ker ie zbolel, so ga ustrelili. Nagačili so ga in ga razstavili v živalskem vrtu Našel pa se je nepridiprav, ki je lewi izrul zlati zob, kašo nato našli v neki zastavljalni-zločincem pa ni sledu.
V Mramoraem morju je otok Imrali, kamor pošilja Turčija svoje kaznjence in internirance. Med njimi pa ni zločincev, ki so zagrešili prekrške ali zločine na škodo človeške družbe.
To taborišče je bilo nedavno pozori-šče nenavadnega dogodka, ki dokazuje visoko moralo junaka naše zgodbe. Neki kaznjenec si je sam odrezal jezik ter se
•'-''-'-S
angleške bombnike, ki bodo poleteli s svojim tovorom nad sovražno ozemlje
si Jezik, ker te
e obrekoval"
tako kaznoVal za svojo dolgojezionost. V zavodu je namreč strogo prepovedano obrekovati tovariše. Ker je kršil to prepoved, je vzel britev ter si odrezal jezik, ga zavil v papir in ga sam odnesel tistemu, katerega je obrekoval. Na papirju je napisal te-le značilne besede: »Za svoje slabo dejanje sem se sam kaznoval s tem, da sem si odrezal jezik, ki je o tebi govoril nelepe reči.«
r Rusiji ie
35.000 stoletnikov
Sovjetski časniki so nedavno objavili listo stoletnikov, katerih je v Rusiji nič manj ko 35.000. V Sovjetski Rusiji živi 4 milijone ljudi, ki so starejši od 70 let,^ nadalje 1,100.000 oseb nad 80 let starih in 35.000 stoletnikov in takih, ki imajo več (kakor 100 križev. Posebno visoko starost dosežejo prebivalci na Kavkazu, ki spada po mnenju strokovnjakov med najbolj zdrave predele na zemeljski obli. V Rusiji pripravljajo s statistiko podkrepljeno delo o človeški starosti in kako se takšna visoka starost doseže.
Odkod „karat"?
Drago kamenje in zlato se tehta na karate. Redkokomu je znano poreklo tega izraza in njegov pravi pomen. Beseda »karat« izvira iz arabske besede »kirat«.
Ta izraz rabijo Arabci za semenje neke vrste krušnega drevesa. To semenje ima v posušenem stanju lastnost, da ima stalno isto težo. Arabci so se te male, a točne mere poslužili, kadar so tehtali zlato, od njih pa jo je prevzel tudi ostali svet.
ZAKLAD S PIRATSKE LADJE
V pristanišču Portorico so naleteli pristaniški delavci, ko so čistili pomol, na težak in trd predmet. Potapljači so ga dvignili. Bila je okoli pol tone težka kad. Ko so jo odprli, so našli v njej grmado zlatega španskega denarja, ki je bil v veljavi okoli leta 1700. Poleg zlatnikov je bilo tudi precej raznih zlatih in srebrnih predmetov. Strokovnjaki sodijo, da gre za zaklad s kake piratske ladje.
USODA V ŽIVALSKIH KOSTEH
V Mongoliji žive nekatera plemena, ki še danes verjamejo v proročansko moč nekaterih predmetov. V glavnem skušajo razbrati svojo usodo iz živalskih kosti. Ubiti živali vzamejo iz pleč lopatice, jih posušijo ter nato suhe položijo na žerjavico. Zaradi vročine nastanejo na kosteh razne lise in proge. Iz teh potem svečeniki prerokujejo dobro ali zlo usodo.
— Sedaj prekinjamo koncert s plošč. V odmoru boste čuli glasbo s plošč!
Najtišje mesto v Ameriki
Bismarck je bil mnenja, da žvižganje najbolj moti mir. V nekem pismu se je pritoževal, kako je imel zaradi žvižganja še kot mladenič velike nevšečnosti.
Najbolj preganjajo žvižganje' oblasti v Filadelfiji. To mesto je priznano najtišje mesto Amerike.
V New Yorku pripovedujejo o filadelfijski tišini to-le veselo zgodbico:
Neki človek iz Filadelfije vpraša bankirja iz Wallstreeta:
»Zakaj ne pridete nič k nam?«
»Strah me je«, se je glasil odgovor na to vabilo. •
»Bil sem nekoč v Filadelfiji, in prvo, kar sem tam doživel, je bil incident s stražnikom, ki me je nahrulil, da me bo dal takoj zapreti, če ne bom prenehal s hrupom.«
»S kakšnim hrupom?« ga vprašam začudeno.
»Pa ne slišite, kako vam žepna verižica neprestano cinglja na gumbu. S tem motite mirne meščane pri opoldanskem počitku.«
Graverjev! zobje - popoln radijski sprejemnik
§111 «s
Tako so nemški vojaki pomagali francoskim ranjencem na zapadni fronti. Nudili so jim prvo pomoč, nato pa so jih odpre-mili v najbližjl lazaret ali vojno bolnišnico
Skupina delavcev je napravila izlet v okolico New Yorka. Medtem ko so se veselili in zabavali v gozdnem zelenju, jih je eden izmed njih opozoril na čudno glasbo, ki jo sliši. Vsi so ga začudeni pogledali, ker niso slišali ničesar, kar bi se moglo nazivati glasba, okrog njih je vladala gozdna tišina. Delavec je pa vztrajal pri svoji trditvi, da še nadalje sliši melodije, kmalu pa je povedal, da sliši vesti newyorške radijske postaje. Njegovi tovariši so bili prepričani, da ie znorel, začeli so ga pomilovalno gledati
ter ga miriti. Ko je spoznal, da mu prijatelji ne verjamejo, se je umiril ter jim nehal govoriti o nenavadnih zvokih, ki jih sliši.
Po nekoliko urah so se vsi vrnili iz gozda v mesto. Na avtobusni postaji so se sestali z drugo družbo delavcev. Ti so bili vzeli s seboj majhen radijski aparat na baterije ter so jim sedaj pripovedovali najnovejše novice, ki so jih izvedeli preko raclia. Presenečeni delavci so spoznali, da so se te vesti popolnoma
krile z onimi, ki jih je slišal njihov prijatelj v gozdu.
Ta fenomen je razjasnil neki strokovnjak za radiofonijo. Delavec; ki je slišal nenavadno glasbo in vesti, je bil po poklicu graver. Njegovi zobje so bil: polni bakrenega prahu, ki je izkristaliziral ter v tem stanju služil kot kristalni sprejemnik. Nejasno mu je ostalo le, kako so se mogle električne oscilacije slišati kot zvok in glas. O tem vprašanju bodo razpravljali medicinski strokovnjaki na Columbia univerzi.
r
tfarlbeair
Prevozniki o omejitvi motornega prometa
Sestanka, katerega je sklicalo Združene Prevozniških obrtov v Mariboru, ki ie 'bil v nedeljo v »Mariborskem dvoru«, ^ se udeležili člani avtoprevozniki in avtoizvoščki iz področja mesta Maribor, Celje, Ptuj, ter okrajev Maribor levi in desni breg, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota, Dol. Lendava, Dravograd, Slovenj-gradec, Slov. Konjice, Šmarje pri Jelšah, Celje in Gornjigrad. Sestanek je vodil Predsednik združenja g. Sluga, referi-ral Pa je tajnik združenja g. Krepek, ki je posebej opozarjal na trdote nove naredbe, ki so potrebne spremembe odnosno ukinitve, da stan prevoznikov s Motornimi vozili gospodarsko popolnoma propade. Dalje je poročal o ukrepih, to s se tozadevno že podvzeli in navaja škodo, da oblastva izdajajo naredbe ne da bi zaslišala mnenja prevozniških združenj in zbornic.
Glavni sklepi so naslednji:
1.	Naredbo št. 4 o omejitvi prometa z motornimi vozili z dne 2. X. 1940, II. št. 35.763, bi bilo treba spremeniti v naslednjem: čl. 1. točka 3 in 5 glede krajevne omejitve za avtoprevoznike in avtoiz-Voščke z obrtno pravico se naj črtata.
2.	Čl. 11 naredbe navaja, da se ta na-redba ne nanaša na motorna vozila, ki imajo pogon na domače gorivo, metanski plin, oglje itd. Da bi pa si zamogli avtoprevozniki preurediti svoja motorna vozila na pogon z domačimi sredstvi (gorivom), pa je težko izvedljivo, ker ne razpolagajo z zadostnimi denarnimi sredstvi za preureditev. Država sama bi morala podpreti prevoznike z motornimi vozili pri preureditvi vozil na domače gorivo bodisi s preskrbo potrebnih motorjev in še bolj s preskrbo zadostnega števila jeiklenih cilindrov (steklenic) za metan, katerih sedaj primanjkuje, dalje za uvedbo potrebnega števila zalog odnosno postaj, kjer bi lahko prazne cilindre zamenjali s polnimi, da bi tako ne bil oviran promet avtoprevoznikov.
Dodeljena koMčina bencina, ki pa je bila s 1. X. t. 1. znižana, naj se zopet zviša na prejšnjo količino kot se je prejemala do 'konca meseca septembra t. 1.
Popolnoma se naj ukine prodaja odnosno dobava bencina prevoznikom z motornimi vozili, ki vozijo brez obrtnega dovolila (šušmarji).
Pri prodaji bencina se naj prvenstveno upošteva upravičene prevoznike z mo-
Skrb za naše ceste
Te dni je na mariborskem okrajnem cestnem odboru razgrnjen obračun za l. 1939-40. Obračun je bil javnosti na vpogled od 26. septembra do včeraj.
Iz računskega zaključka posnemamo, da je imel okrajni cestni odbor v Mariboru v preteklem poslovnem letu skupno 4,790.806 din izdatkov, med dohodki in izdatki pa je nastal primanjkljaj v znesku 74.578 din.
Okraini cestni odbor je dogradil 11 novih banovinskih in občinskih cest in vzdrževal 348.572 km banovinskih, 2888 km
dovoznih cest k postajam in 57.248 km subvencioniranih cest. Za redno vzdrževanje banovinskih cest odpade 1,828.354 din. Med važnejšimi deli naj omenimo nove ceste Bresternica—Sv. Križ, Ruše —Fala. Žice—Sv. Ana, Reka—Sv. Areh, cesta k ceršaški tovarni, Sv. Lenart— Sv. Benedikt, Slovenska Bistrica—Oplotnica, nadalje zgraditev mostu v Pečkah, ki je povzročilo najetje pol milijonskega posojila.
Okraini cestni odbor v Mariboru bo imel v torek, 15. t. m., obračunsko sejo.
Viharna noč pred 20 leti
Se dva dni poprej je sijalo sonce, obetajoč nam prelepo jesen. Pa že naslednji dan je bil zelo sumljiv tudi pri nas. Tam °d tistega zloveščega vremenskega kota Proti Koroški je pihal vzdušljivo soparni zapadnik. Nad Ljubljano se je že tisto noč razlila nevihta, dočim se je Maribor nahajal še vedno v pričakovanju nenadnega vremenskega preobrata. Toda na večer 13. oktobra je tudi nad Maribor Prihrula nevihta, kakršne Maribor dote-daj še ni pomnil in najbrže tudi še ne do-
živel. Ko smo danes, 14. oktobra pred 20 leti zjutraj vstali, smo še le videli posledice viharja prejšnje noči. Kakor znano, se polja popreje opomorejo po takih viharjih kakor pa vinogradi, zlasti če jih je med nevihto obiskala tudi toča. In tisti večer in še dolgo v viharno noč je razbijala tudi strahovita toča. Zato ni čuda, če se še danes poznajo — posebno na žlahtnih trsih — posledice tiste viharne nepozabne oktobrske noči.
Gasilska svečanost
Včeraj dopoldne je bila v mariborskem • Gasilskem domu lepa svečanost: blagoslovitev in otvoritev novih pridobitev, Prostorov, katere je do nedavnega uporabljalo poveljstvo policijske straže. Blagoslovili so tudi novo Siemens-Halskeje-Vo alarmno napravo, ki je najmodernejša te vrste.
Blagoslovitvene obrede je opravil mestni župnik in stolni kanonik msgr. Umek, udeležili pa so se slovesnosti general P 4 r a c, polkovnika K i 1 e r in M r k u 1 j a, okrajna načelnika dr. Š i š-k a in A j 1 e c, predstojnik mestne policije Kos, ravnatelj mestnega poglavarstva Rodošek, podžupan 2 e b o t, ravnatelj MP Lekan, podpredsednik Gasilske župe K e s s 1 e r, katere je prisrčno pozdravil predsednik mariborske Gasilske čete ravnatelj Pogačnik. Po blagoslovitvi je bila kratka vaja, ki je vzorno uspela.
ZA LAS UŠEL SMRTI
V zvezi z nesrečo na železniškem prelazu na Tržaški cesti, kjer je avtobus Prelomil zapornice nam poroča neki mariborski Jtoiesar, da je na predvečer, to ie v petek doživel podobno nesrečo. Pe-jial se je s kolesom po Jadranski cesti. Ko je bil sredi omenjenega prelaza, je pripeljala lokomotiva in le nekaj centimetrov prednosti ga je rešilo gotove smrti. Ko je lokomotiva odpeljala, so se šele spustile železniške zapornice. Isti kolesar nam poroča, da podobni primeri na tem prelazu niso redki.
m Nočna lekarniška služba: od 12. do vključno 18. t. m. lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, Lel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova 1, tel. 21-79.
m Ljudska univerza v Mariboru. Drevi ob 20. 1)0 predavala profesorica dr. Silva Trdina iz Ljubljane o največji slovenski slikarici Ivani Kobilici. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. — V petek, 18. t. m., (pa bo predaval inž. dr. France Avčin o lemi „Na smučeh preko Sar planine do Korala".
m Dijaški kuhinji v Mariboru so nakazali dr. Breznik Franc, san. ref. v Celju, mesto venca na grob rajnega dvornega svetnika dr. Kronvogla Josipa in zdravnika dr. \VankmiilIerja Alfonza 200 din; J. Marzidovšck, vojni kurat v p. v Sv. Juriju ob juž. žel. 100 din; neimenovani v Beogradu 400 din; okrajni odbor DRK 800 din; Gracijanski Jurij, osmošolec I. r. g. 20 din. Iskrena hvala!
tornimi vozili, to je one, ki posedujejo dovolilo za obrt avtoprevozništva odnosno avtotakse.
Prodaja bencina se naj strogo nadzoruje, da bodo s strani prodajalcev izključene vsake zlorabe in onemogočena vsaka prodaja brez bencinskih kart in po višji verižniški ceni.
Navzoči prevozniki z motornimi vozili so še zlasti navajali, da bodo primorani obrt ustaviti iz enostavnega razloga, ker ne bodo v stanu več odplačevati obrokov za motorna vozila, če se uredba ne omili. Drugi bodo zopet primorani prodati ali vsaj posamezne dele, zaradi česar bodo postala številna motorna vozila neuporabna. Dalje bo sledila brezposelnost prevoznikov z motornimi vozili, šoferjev, sovozačev in delavceV, kakor tudi mehanikov, ter družinskih članov navedenih, ki bodo istotako težko prizadeti. Dolžnost državne uprave bi tudi bila, da preskrbi zadostnih količin surove gume, da se doma predelajo v bandaže za motorna vozila, katerih sedaj primanjkuje in se še tu pa tam prodajajo po naravnost neverjetnih cenah, ki presegajo gospodarsko moč prevoznikov.
* Opozorilo upokojenim železničarjem!
Postaja Maribor obvešča Vse upokojence, provizioniste, miloščinarje in rentnike drž. železnic, ki prejemajo draginjske doklade, da jim letos ne bodo dostavljene prijave v svrho izpolnitve na dom, temveč naj si te nemudoma, najkasneje pa> do 25. t. m. dvignejo od 8. do 12. ure v prometni šoli postaje Maribor!
m Studenški sokolski igralci so na povabilo gostovali v Framu z zabavno igro „Zadrega nad zadrego '. Framčanom naj obisk le prireditve ne lx> v ponos, saj so idealni Sludenčani igrali skoraj v prazni dvorani.
ni Prebrisani goljuf. V zvezi z notico pod tem naslovom nam osumljenčeva žena poroča, da so poizvedbe ugotovile drugačen dejanski slan in da. je M. 2. za 21.700 din kupil gradbeni material, kar dokazujejo predložena potrdila.
m Za razpisani zdravniški mesli pri mariborski mestni občini je vložilo prošnjo ,15 refleklanlov, Kdo bo nastavljen, se lx) odločilo na skorajšnji seji mestnega sveta.
m Spet tri tatvine koles. Včeraj so kolesarski lalovi imeli spet svoj dan, kajti prijavljene so kar tri latvine. Žrtve so mesar Rudolf Orthaber, ki mu je bilo ukradeno kolo „Lucifer“ z ev. štev. 20061, železniški knjigovez Anion Veras, kateremu so ukradli kolo „Bubi“ z reg. štev. 23322, in ključavničarski pomočnik Franc Dobaj, kaleremu je zmanjkalo kolo „Stir-ya“ z ev. štev. 1330G2.
m S flobertovko se je po nesreči ustrelil v desnico 15 letni ključavničarski vajenec Krisll Robert od Sv. Marjete ob Pesnici. Prišel je iskat pomoči v mariborsko bolnišnico.
m Umobolni mož neznanokam izginil.
9. I. m. se je vrnil neozdravljen iz ljubljanske umobolnice v Maribor 34 letni Franc Lederer iz Iiacijanerjeve ulice. Tri dni je bil doma, v sobolo pa je neznanokam izginil. Kdor bi o nesrečnem možu kaj vedel, naj javi policiji.
m Napad na Ruški cesti. Ko so se sinoči vračali v meslo delovodji Drago Zupančič in Jožef Narat ter železniški ključavničar Pavel Kolenc, jih je na Ruški ce-sli v bližini šole napadla skupina treh mlajših neznancev. Sele na klice na pomoč so se napadalci razbežali.
m Pri nesrečnem padcu na ccsli si je zlomil roko 22 letni kmečki dninar Ferdinand Veršič od Sv. Aniona v Slov. gor. Zdrava se v mariborski bolnišnici.
m V mariborsko bolnišnico’ so pripeljali 27 letnega kmečkega dninarja Toniča Jožeta iz Sp. Polskave, ki ga je v prepiru udaril _ z nožem v hrbet hlapec Sa-Iež Andrej iz Sp. Polskave.
»NAŠA KRI« V NARODNEM GLEDALIŠČU
Prejšnjo nedeljo so združena kulturna društva: Sv. Magdalena, Pobrežje, Tezno in Radvanje vprizorila v Narodnem gledališču pomembno ljudsko igro »Naša kri«. Pomembnost te kulturne prireditve je podčrtana zlasti tudi s tem, ker se je vršila v gledališču samem, ker je bila podana po samih delavcih-začetnikih in ker # je bila tako vnovič izpričana velika ne-" kolebiva narodna zavednost delovnega ljudstva iz našega predmestja.
Kar se tiče prireditve same, je ista odlično uspela tako v gmotnem kakor tudi v moralnem oziru, in gre vsa hvala na-rodno-zavednemu občinstvu, ki je napolnilo gledališče do zadnjega kotička. Pa tudi igralci pričenši od Boršnika, Jerice, Renarda, Borštnikove itd. do najmanjše vloge, so častno rešili svojo nalogo in pokazali velik talent in smisel do igranja. Nekateri izmed njih bi se z lahkoto uveljavili za spretne poklicne igralce. Da je prireditev vsestransko tako lepo uspela, gre seveda v prvi vrsti glavna zasluga neumornemu režiserju Francetu Rupniku, ki je svojo »gledališko družino« v razmeroma tako kratkem času usposobil za tako pomemben javni nastop. V enaki meri gre pohvala tudi Lojzetu S p r a g e r ju, ki je tako uspešno in spretno izvedel tehnično stran te prireditve. Velika hvala pa gre tudi upravniku Narodnega gledališča, ki je omogočil, da se je vprizoritev vršila v samem gledališču.	N-ak
Državna razr. loterija
t. razred 41. kola (U. oktobra)
Din	330.000.—:	.5055			
Din	100.000.—:	6782			
Dm	80.000.—:	86362			
Din	50.000.—:	62746			
Din	25.000.—:	20207			
Din	10.000.—:	36037	60471	60484	70336
		76922			
	Din 5000.-				
8883	12612 68214	69723	75725	78938 81999	
82722	82856 89859 Din	3000.-	.		
588	3424 6724	16194	24646	32082	36018
37246	39706 44016 45480 46528			48853 50641	
51734	62633 74477 87058 95762			99173	
	Din	1000.-	—— •		
2068	6955 8635	11324	12052	13897	16105
24922	25352 33909	39158 40115		42249 42710	
44457	52864 53019 56942		60489	67278 68449	
68582	68680 74175 76104 82401			88730 91855	
95724					
(Brez jamstva).
Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor.
Gosposka ulica 25 (tel. 20-97)
Narodno glmdmllšim
Ponedeljek, 14. okt.: zaprto.
Torek, 15. okt., ob 20.: Vojaška predstava.
Sreda, 16. okt.: zaprlo.
Četrtek, 17. okt., ob 20.: „Cyrano de Bergerac“. Red A.
Senefcičev ,,Nenavaden človek", katerega krstna predstava je bila v minuli sezoni v Zagrebu, je bil Kmalu na to vprizorjen tudi v češčini v praškem Narodnem di-vadlu z izrednim uspehom pri publiki in kritiki. Rekord pa ta Senečičev „tragični dogodek11 doseže s tem, da bodo v enem lednu Iri premiere, in sicer v Beogradu, Sarajevu in Mariboru.
Kino
* Grajski kino. Do vključno torka liu-bavni film „Vrela kri“. — Od srede dalje prvi ruski velefilm „Peter Veliki". — Kupite vstopnice v predprodaji.
* Kino Union. Danes senzacija! I. del amerikanskega velefilma „Phantom-jahač“ z znamenitim Buck Jones-om v glav. vlogi.
* Esplanade-klno. Danes zadnjič francoski film „Dvoboj“. — Torek najboljši dunajski zabavni veseli velefilm „Dunaj, meslo ljubezni11.
Cene na mariborskem živilskem trgu
Iz zadnjega uradnega poročila mestnega tržnega nadzorstva v Mariboru je razvidno, da se cene na živilskem trgu
v primeri z onimi konec preteklega meseca niso mnogo izpremenile. Pri nekaterih življenjskih potrebščinah so za malenkost padle, narasle so predvsem na sadnem trgu, na trgu z jajci in s perutnino.
Na zelenjavnem trgu je krompir kg po 1.60 din, čebula 2 do 3 din, česen 6 do 10 din, zelje glava 0.50 do 3 din, kislo zelje kg po 5 din, kisla repa kg po 3 din, kumarice kom. 0.50 do 2 din, zelena paprika 4—8 za dinar, karfijola 2 do 10 din komad, ohrovt kom. 0.50 do 2.50 din,
hren 7 do 9 din, buče kom. 0.50 do 4 din, paradižniki 3 do 5 din, glavnata solata in endivija 0.50 do 1.50 komad, motovilec, radič in špinača po dinaTju kupček, koleraba 2—6 komadov za dinar, fižol v stročju kupček dinar, ravno tako grah v stročju, luščen grah 10—12.50 din liter, redkve kom. 0.25 do 0.50, kupček pese dinar.
Na sadnem trgu stanejo jabolka 3 do 8 din, hruške 8 do 16 din, slive 10 do 12 din, breskve 8 do 16 din, grozdje 10 do 16 din, orehi, celi 7 do 9 din, luščeni 28 do 32 din za kg, črnice 2.50 din, brusnice din 10, kostanji 3 do 4 din liter, šipek din 3 za liter.
Na žitnem trgu stane rž 3.25 din, ječ-
men 2.50 din, koruza 3.50 do 4 din, oves 1.75 do 2 din, proso 3.50 do 4 din, ajda 2 din, proseno pšeno 5 do 6 din za kilogram, fižol 2.50 do 3.50 za liter.
Mleko in mlečni izdelki so obdržali v glavnem isto ceno, malo se je dvignila cena čajnemu maslu. Smetana stane din 10 do 12.50, mleko din 2 do 2.50 liter, surovo maslo din 30 do 32, čajno mask) din 40, domači sir din 10 do 12 za kg, jajca kom. din 125 do 1.50.
Tudi cene na perutninskem trgu zaznamujejo majhen porast. Kokoši so po din 25 do 35 komad, piščanci par din 25 do 70, gosi komad din 40 do 50, purani din 40 do 60, race din 18 do 23, domači zajci dm 10 do 80.
Spori
Lepa zmaga mariborskih rokoborcev
PEKOVSKI SK (MARIBOR) : POLICIJSKI SK (ZAGREB) 4:2
V dvorani Sokoiskega doma je gostovala včeraj rokoborska ekipa Policijske-ga SK iz Zagreba proti atletom PSK iz Maribora. Dvorano je zasedlo lepo število gledalcev, ki so toplo pozdravljali uspehe mariborskih atletov, a tudi pri gostih niso štedili s priznanjem. Tekmovanje je obsegalo borbe v 6 kategorijah, izmed katerih so Mariborčani 4 odločili v svojo korist.
V lahki kategoriji je Jezernik v 5. minuti položil na lopatice sicer precej boljšega Štruclja ter dosegel prvo točko za Maribor. V lahki kategoriji je K o z i č (Maribor) v 12. min. tuširal Grahovca (Zagreb). V srednji in welter kategoriji
so si Zagrebčani priborili dve zmagi po točkah, M i h u 1 j a je v 20. min. premaga! Šavoriča, Novakovič pa Cokana. Zaključna nastopa v poltežki in težki kategoriji sta pokazala zopet jasno premoč Mariborčanov. Fišer (Maribor) je v poltežki kategoriji že v manj ko 1 nunuti tuširal Marijana (Zagreb) z lomljenjem mostu in ravno tako je P i r h e r (Maribor) že v 3. minuti presenetil gosta M:-riča ter ga prisilil h kapitulaciji. Skupni rezultat je torej 4:2 za atlete Pekovskega SK. Vse borbe je sodil Zagrebčan g. Richter, kot stranska sodnika sta fungirala Šapec za PSK ter Plečko za Policijski SK.
Senzacionalen poraz prvih dveh na tablici
TRBOVELJSKI AMATER JE KLJUB PORAZU JESENSKI PRVAK V SLOVENSKI LIGI
Včerajšnje zaključno kolo jesenskega ligaškega prvenstva nam je prineslo dva presenetljiva rezultata, zlasti pomeni senzacijo poraz Ljubljane v Kranju, saj so si njeni pristaši obe kranjski piki gotovo že vpisali v svojo korist. Ostali dve tekmi sta prinesli pričakovani zmagi mariborskih klubov, največjo korist od vč.erajšnjih rezultatov ima pa brez dvoma mariborski Železničar, ki postaja od
kola do kola izrazitejši pretendent na prvo mesto, ki ga bo skoro gotovo tudi dosegel, ako bo moštvo ostalo v današnji formi ali se celo še izboljšalo, kajti spomladi ima Železničar vsa važnejša srečanja na domačih tleh. Tablica	ni	doživela	velikih izprememb
ter je ob koncu	jesenskega	prvenstva sledeča:
Amater	7	5	1 1 20:10 11
Ljubljana	7	5	0 2 29:13 10
Železničar
Kranj
Mars
Maribor
Bratstvo
Olimp
16: 9 14:12 15:14 13:18 13:25 6:25
9
9
6
5
4
2
ŽELEZNIČAR — BRATSKTVO 4:0 (1:0)
Kljub deževnemu vremenu in razmočenemu terenu je včerajšnja ligaška tekma v Mariboru nudila obojestransko prav dober šport, bila je med dosedanjimi gotovo najzanimivejša tudi za občinstvo, ki pa je ni posetiio baš v največjem številu.
Železničar si je včeraj zmago popolnoma zaslužil, pač pa je po igri Bratstva izpadla precej previsoko, ker gosti na terenu niso igrali tako podrejene vloge, kakor jo kaže rezultat. Železničar se je predstavil kot homogena enota, čeprav je imel v moštvu nekatere nove moči. Najbolj je med vsemi formacijami ugajal napad, ki je odločno in mnogo streljal, kar je pri takšnem vremenu edino pravilno, krilska vrsta je samo prekašala svoj vis-a-vis, obrambi pa je bila precej naklonjena tudi sreča, saj gosti večkrat pred praznimi vrati niso zadeli mreže. Železničarjev vratar je v zapuščanju vrat mnogo prenagel. Gosti so pri nekaterih prav dobrih igralcih imeli tudi slabše zasedena mesta, odločilna pa je bila šibka igra obeh stranskih krilcev, ki sta igrala predvsem defenzivno. Napad so tokrat v streljanju ni izkazal, čeprav je imel dovolj krasnih prilik, v obrambi pa bi lahko bil vratar preprečil nasprotniku vsaj enega, če ne dva uspeha, rešil pa je mnogo težkih situacij.
Igra je bila ves čas prav živahna, Jeseničani niso popustili niti takrat, ko je bilo že popolnoma jasno, da je tekma izgubljena. Kljub slabemu terenu, prilični ostrini v startu
in brzemu prenašanju s polja v polje pa 1® vendarle ostala igra v dovoljenih mejah. rO uvodnih napadih Bratstva je prešel Železničar v rahlo terensko premoč, ki je postala P° 0(1' moru izraziteljša, dočim so na koncu tekme krepko pritisnili gosti, o brez uspeha. Strelci so bili Kovačič v 29. min, Stalekar v 3. >nJu' minuti po odmoru, zadnji gol pa je dal Po-cajt v 16. min. Sodil je g. Erlih iz Ljubljana
OLIMP — MARIBOR 1:4 (0:3)
Maribor se je zasluženo vrnil z obema točkama iz Celja. SK Olimp mu ni dal enakovredne igre, čeprav so se igralci jako potrudili. Do odmora so bili izrazito slabi, nato so se sicer popravili, začeli so pa tudi pa nepotrebnem precej surovo. Ugajala je ožja obramba z vratarjem na čelu. Maribor je ves čas tekme prevladoval na terenu, le v prvem delu po odmoru so prišli bolj do izraza domačini, vendar Marguč v vratih ni klonil več kakor enkrat. Strelci so bili Starc (3) 'n Ogrizek (1) za Maribor ter Čater za Olimp' Sodil je Ljubljančan g. Lukežič.
MARS — AMATER 2:0 (1:0)
Trboveljski Amater je včeraj presenetil v Ljubljani so svojim prvim porazom. Mars je zaigral prav dobro ter si je zmago popolnoma zaslužil. Amater je po odmoru precej po* pustil, dačim je preje dal zadovoljivo igro ter ni mnogo zaostajal za domačimi Proti koncu je moral šoster z igrišča zaradi ne-sportnosti. Amater je med drugim zastreljal tudi enajstko. Oba gola sta dosegla Žigon in Sočan. Sodil je g. Macoratti.
KRANJ — LJUBLJANA 3:1 (2:0) s. Varaždinska Slavija je v prijateljski tekmi premagala lokalnega rivala VŠK s 3:0 (1:0).
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vs&ka beseda 50 par. najmanjša pristojbina za te oslase le din 10.—. Dražbe, oreklici. dopisovanja io fenitovanlski oglasi din 1— po besedi. Najmanjši znesek za te oglase le din 12.—. Debelo tiskane besede se računajo dvotno. Oglasni davek za enkratno oblavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se plačuje takol pri naročilo, oziroma ga le vposlatl v pismo skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun it 11.409. — Za vse olsmene odgovore ?lede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.
SLUŽBO POBI
Več
MIZARSKIH POMOČNIKOV
sprejme takoi P!oM vV. druž. Smetanova ul. 1.	1S922-2
STANOVANJE ODDA
SOBA IN KUHINJA
se odda s 1. novemorom. Ko roška c. 50.	18920-5
STANOVANJE
dvosobno, se odda mirni stranki s 1. novembrom. — Aleksandrova c. 32-11. 18923-5
ŽENSKI KOTIČEK
NOGAVICE
rokavice, perilo, trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, po! e z tržnice.
16799-18
^ KOPALNA SOL ZA NOG$
I PROTI POTENJU UTRUJENA) STI IN SOLEČEMU VNETJU! NOG,TRDI KOŽI. KURJIM | OČESOM (N OZEBLINAMI. 5IN3.- d.-IN »2.-	|
|DB06Efi)JA
OBRT - TRGOVINA
.KERAMIKA.
lišni posestniki in najemni-ii, preglejte Vaše peči in šte-Jilnike, predno nastopi zima. Vsa [/ečarska in keramična Jela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo trstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust.
'	5212-13
POUK
NEMŠČINA
ITALIJANŠČINA
FRANCOŠČINA
po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh. Gregorčičeva 3, nri-tličje, desno (nasproti realke)   18924-21
•SPOMNITE SE CMDJ
' Oznanjamo žalostno vest, da je umrla po kratki, težki bolezni, v 94. letu svoje dobe v Modlingu pri Dunaju, naša ljuba teta, gospa
Ana Sernec
učiteljica v p.
Pogreb je odrejen za 14. oktober 1940 ob 15. uri iz hiše žalosti.
Maribor,-13. okt. 1940.
Žalujoče rodbine: Sernec, Koprivnik Rudolf, Murko, Koderman
RAZNO
VAŽNO ZA VSAKOGAR!
Pred nastopom zime naročite nove ali dajte popraviti Vaše peči in štedilnike pni prvovrstnem pečarskem podjetju. Stalno velika zaloga naj-novejših modelov peči. štedilnikov >n- stenskih oblog. Pečarstvo Strašek Gustav, Maribor, Tyrševa ulica 12.
18218-28
Veliko izbiro
HUuMotskiU
AoagtedMC
Vam nudi knjigarna Tiskovne zadrug«
Maribor, Cankarjeva 1 Telefon 25-45
SOBO ODDA
Suha
KLETNA SOBA
s štedilnikom se odda s 1. no vembrom. Betnavska ul. 29.
18919-8
BOLJŠI DELAVEC
se sprejme na stanovanje k enemu sostanovalcu. Glavni trg 4, dvorišče.	18921-8
POHIŠTVO-OPREMA
Proda se lepa. velika
SOBNA PEC s j iz keramike. Einspielerjeva ul. 42.	18918-1?
Preminul je dne 13. oktobra 1940 po dolgi in mučni bolezni, naš ljubljeni atek, gospod
Alojzij Kramberger
uradnik drž. železnice v pok.
Pogreb se vrši, dne 15. oktobra, ob 16. uri popoldan iz mrtvašnico na magdalensko pokopališče na Pobrežju.
Maribor, 14. oktobra 1940.
žalujoča soproga in sinovi ter ostalo sorodstvo.
Seznam dobitkov
efektne loterije Legije koroških borcev, krajevne organizacije v Celju izžrebanih dne 6. oktobra 1940
28
2771
4385
5656
6641
7901
9179
10272
11724
13148
14814
16499
18132
19489
21991
23525
25976
28282
29579
623
2830
4460
5834
7053
7944
9281
10319
11754
13207
14862
16462
18196
19541
22412
23711
26217
28342
29625
643
2867
4567
5939
7105
8107
9448
10768
11952
13471
15182
16617
18257
19549
22723
24408
26279
28318
29926
741
3075
4579
5946
7123
8180
9459
10851
11969
13465
15375
16673
18416
19701
22724
24802
26512
28453
29947
789
3152
4839
5980
7294
8241
9839
10392
12032
13694
15496
16739
18754
20532
22735
24839
26583
28607
1283
3203
5257
6217
7325
8450
9918
10899
12092
13699
15640
16886
18935
20594
22933
25017
26661
28816
2001
3228
5310
6278
7432
8571
9923
10953
12127
13742
15790
16937
18960
20778
22964
25060
27014
28922
2131
3518
5378
6416
7519
8624
10071
11040
12213
13956
15792
17370
19032
20852
23143
25149
27352
29070
2325
3726
5397
6488
7771
8627
10112
11259
12440
14133
15927
17529
19130
21026
23221
25169
27404
29080
2350
3796
5414
6506
7836
8781
10133
11369
12555
14545
16004
17863
19272
21141
23293
25411
27420
29196
2646
4086
5544
6560
7867
9007
10205
11379
12820
14567
16087
17930
19306
21378
23260
25578
27571
29350
2757
4340
5621
6570
7882
9136
10224
11391
13059
14648
16163
18112
19478
21848
23485
25929
27622
29387
Dobitki se bodo razpošiljali proti povrnitvi poštnih stroškov. Do 6. novembra nedvignjeni dobitki postanejolast Legije kor. borcev.
štev. 7132-1940.
Izdelava vzornih načrtov za zazidavo kolonije v Medlogu
Razpis
Natečaj za izdelavo vzornih načrtov za zazidavo kolonije v Medlogu, ki je bil razpisan dne 15. IX. t. 1. (Služb, list K. 73 od 11. IX. 1940), je podaljšan do 2. decembra 1940 do 12. ure. V zvezi s tem je podaljšan tudi rok za vpralanja do 25. X. t. 1.
Mestno poglavarstvo Celje,
dne 8. oktobra 1940. Predsednik: dr. Voršič, s. r.
Zahvala
Za izraze iskrenega sočustvovanja ob smrti našega soproga, papana, deda in strica, gospoda
Jožeta Lotil
poštnega sprevodnika v p.
se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti.	x	,
Maribor, dne 14. oktobra 1940.
Rodbine Lorti, Jugovič in Ussar.
Izd ia in urejuje ADOl.t IUBMKAH v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d.,‘ predstavnik Sl ANKO DL1ELA v Morib6ru. — Oglasi po ceniku - Kokopisi se ae frnčajo. — Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ulica t». — Teleion uredništva štev. 25-67. In uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.