2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 13. marca 2014  Leto XXIV, št. 11 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 13. marca 2014 Porabje, 13. marca 2014 Na poti k popolnosti STR. 2 Ka ste nej vidli na borovom gostüvanji STR. 6 Poslovna cona Monošter ZA ZDAJ NEIZKORIŠČENA PRILOŽNOST ZA SLOVENSKA PODJETJA V slovenski zunanji politiki postopoma pridobiva večjo vlogo gospodarska diplomacija, kar pomeni, da veleposlaništva in generalni konzulati pri svojem delu namenjajo več pozornosti gospodarskim stikom in sodelovanju med državo, v kateri so akreditirani, in Slovenijo. Te naloge so se doslej zavedali in se je lotevali tudi vsi generalni konzuli v Monoštru, vendar še nobenemu ni uspelo, da bi se podjetje ali podjetnik odločil za naložbo v proizvodni obrat v Porabju. Zato tudi konference Poslovna cona Monošter, neizkoriščena priložnost za slovenska podjetja in (delna) zaposlitev gospodarskega svetovalca na generalnem konzulatu v Monoštru. Posebno pozornost krepitvi gospodarskega sodelovanja s sosednjimi državami je napovedal tudi novi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc. Bolj uspešen je generalni konzulat pri uresničevanju razvojnih projektov, kot je hiša rokodelcev, sadjarski center ali nastajajoča vzorčna kmetija na Gornjem Seniku in drugo. Prvi poslovni konferenci Poslovna cona Monošter, neizkoriščena priložnost za slovenska podjetja, ki je bila lani novembra v Moravskih Toplicah, je sledila druga minuli torek v Monoštru, povezana z ogledom sodobne tovarne ArcelorMittal. Udeležba na poslovni konferenci ni bila velika, pomembno je, da so se je udeležili predstavniki tistih podjetij iz različnih koncev Slovenije, od Murske Sobote do Luke Koper, ki se bodo nemara odločili za naložbo v monoštrsko poslovno cono, ter Aleš Centerutti in Ines Čigoja iz Centra za mednarodno poslovanje iz Gospodarske zbornice Slovenije. Geza Šanca, gospodarski svetovalec generalnega konzulata, je za uvod poudaril, da je Monošter prava priložnost za slovenska podjetja, tako za naložbe, kot za vstop na madžarski trg. Zdaj je tudi čas za priprave razvojnih programov, za katere bo mogoče dobiti evropska sredstva za finančno obdobje do leta 2020. Župan Monoštra Gábor Huszár je podrobno predstavil želje in načrte, ki jih ima mesto pri privabljanju tujega kapitala v 87 hektarjev veliko poslovno cono, v kateri že deluje nekaj uspešnih podjetij. Poslovna cona bo v naslednjih letih še primerneje povezana po železnici in cesti. Sedanjo cesto proti Körmendu bodo razširili v hitro cesto, železniška proga je že elektrificirana do Monoštra, na elektrifikacijo se pripravlja tudi avstrijska stran, ki napoveduje tudi sodobnejšo navezavo na avtocestni sistem, ki bo omogočal hitrejšo potovanje iz Monoštra vse do Kopra in tamkajšnjega pristanišča. Kot že velikokrat doslej je župan tudi tokrat omenil pomen naložbe iz Slovenije za Porabske Slovence, ki bi s tem dobili priložnost za zaposlitev v podjetju, kjer je zaželjeno ali celo potrebno zananje slovenskega jezika, zdaj pa ima tudi v poslovni coni prednost nemški jezik. (se nadaljuje na 3. strani) Na II. konferenci Poslovna cona Monošter, neizkoriščena priložnost za slovenska podjetja: župan Gábor Huszár, gospodarski svetovalec slovenskega generalnega konzulata Geza Šanca, slovenski generalni konzul Dušan Snoj in sodelavka generalnega konzulata Andreja Kovač, tokrat v vlogi prevajalke Udeleženci poslovne konference so si ogledali moderno tovarno ArcelorMittal, ki je v sestavi jeklarskega in rudarskega podjetja, prisotnega v 60 državah po svetu, in ima okoli 240 tisoč zaposlenih. ArcelorMittal je vodilni ponudnik kakovostnih jeklenih izdelkov na vseh glavnih trgih, vključno z avtomobilsko industrijo in gradbeništvom Na poti k popolnosti OD SLOVENIJE… »Kar kamnu ne zaupaš: / izoblikuj iz zraka. / Je včasih tak trenutek, / ki strga se iz časa, / kar kamen ne ohrani / on stisne v zlato pest…« S temi verzi Sándorja Weöresa se je pričelo odprtje potujoče razstave z naslovom »Na poti k popolnosti« v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Direktorica ustanove Jasna Horvat je vrstice Weöreseve pesmi Večni trenutek – Örök pillanat navedla iz edine zbirke prevedenih pesmi znamenitega madžarskega pesnika, ki je izšla pred več kot tridesetimi leti. Voditeljica murskosoboške knjižnice je še izpostavila posebne vezi, ki so se s partnersko sombotelsko ustanovo tkale več desetletij. Direktorica Knjižnice Dániela Berzsenyija dr. Márta Toldi Pallósi je prav tako izrazila veselje ob dolgoletnem sodelovanju in ob tem, da je lahko potujoča razstava o pesniku (tesno povezanem z Železno županijo) predstavljena v tako lepem okolju, kakor je murskosoboška knjižnica. Izpostavila je neutrudno delo avtorice razstave, sicer svoje namestnice Éve Nagy, ki je z veliko prizadevnostjo zbirala gradivo in ga nato tudi razporedila na panojih. Grafično oblikovanje je opravil Tamás Ottó Sellyei. Madžarskega pesnika, ki bi bil lani star sto let, je slovenskemu občinstvu na kratko predstavil literarni zgodovinar Péter Tóth. Pripovedoval je o dečku, ki je že kot osnovnošolec prebiral svetovne klasike in kasneje vneto preučeval religije, kulture in svetovno zgodovino. Bil je »narodni pesnik«, kljub temu pa tudi Evropejec in svetovljan. Ni se ga mogla polastiti nobena politična usmerjenost, bil pa je prvi, ki je proti Hitlerju leta 1933 napisal pesem. Bil je svobodnjak, vseeno pa preprost človek, ki ga je zanimala skoraj izključno književnost. Bil je prejemnik številnih nagrad, prevajal je iz več kot 80 jezikov. Judita Pavel je gojila osebno prijateljstvo do precej samosvojega genija. V otroških letih je namreč Sándor Weöres v Sombotelu domoval pri Pavlovih. Družina ga je sprejela za svojega, bolehen mali »Cina« - kakor so ga imenovali – pa se je ure in ure pogovarjal z Avgustom Pavlom o književnosti. Ponoči je na skrivaj bral v svetlobi ulične svetilke, zjutraj je stežka vstajal. Mati Judite Pavel ga je potrpežljivo vzgajala, saj si je tudi čevlje težko zavezal. Ko je odšel na študij v Győr, se je še naprej dopisoval s Pavlovimi. Za izdajo prve pesniške zbirke Sándor Weöres ni imel pogojev. Je pa Avgust Pavel zbral sto prednaročniških podpisov in omogočil izid zbirke »Mraz je«. Po smrti Pavla sta z ženo Amy Károlyi še naprej prihajala k družini in pesnik je privolil tudi v izdajo korespondence s »stricem Gustijem«. Na osebne stike s Sándorjem Weöresem se je na odprtju razstave spominjal tudi prevajalec Jože Hradil. S pesnikom se je srečeval tako v Budimpešti kakor v Murski Soboti, Ljubljani ali na slovenski Obali. Nekoč ga je srečal celo v gostilni v prekmurskih Bakovcih. Prav takrat so pripravljali izdajo njegovih pesmi v slovenskem jeziku, zato je prevajalec pesnika prav na licu mesta poprosil, naj mu pomaga pri izboru manjšega števila pesmi. Jože Hradil do danes hrani seznam, ki ga je lastnoročno zapisal Sándor Weöres. Zbirka pesmi je nato s sodelovanjem pesnika Kajetana Koviča izšla z naslovom »Boben in ples« leta 1983. Bil pa je Weöres dejaven tudi pri prevajanju slovenskih avtorjev v madžarščino – tako Hradil -, prevedel je zbirko pesnikov slovenske moderne in tudi izbor pesmi enega najbolj znamenitih slovenskih poetov Srečka Kosovela. Otvoritvena slovesnost se je zaključila s kratkim nastopom sombotelske glasbene skupine Tarisznyások (Bisagarji), ki so zaigrali in zapeli šest uglasbenih (predvsem otroških) pesmi Sándorja Weöresa. Občinstvo je napolnilo dvorano knjižnice in smo med njimi našli številne Madžare iz Murske Sobote in okolice. Glasbena zasedba je celo dosegla, da so nekateri navzoči priskočili na pomoč pri petju. Zadnja uglasbena Weöreseva pesem je govorila o deželi opic, navzoči slovenski gostje pa so imeli možnost, da pesmi prisluhnejo še v slovenskem prevodu. Tako se je odprtje razstave zaključilo v vedrem duhu. Sama razstava je sestavljena iz 14 panojev, ki so ob pesmih in spremnih besedilih opremljeni tudi s fotografijami. Gradivo je združeno v sklope, ki so razvrščeni tako časovno kakor tudi vsebinsko. Pričnejo se z rojstno vasjo in družino, prikazujejo leta v Sombotelu, stike s Pavlovo družino, spregovorijo o prijateljstvu in ljubezni, o pesniški ars poetici in otroški poeziji. Oznake slik so podane v madžarskem, nemškem in slovenskem jeziku. K razstavi so natisnili tudi okusno opremljen katalog v slovenščini. Razstava bo v Murski Soboti na ogled do 29. aprila, nato se bo selila v Avstrijo v Unterwart (Alsóőr). Svojo pot je začela v Kőszegu in Szombathelyu z namenom, da bi izjemnega rojaka, genialnega pesnika, filozofa in prevajalca temeljiteje spoznali na vseh koncih zgodovinske Železne županije. -dm- Evropska komisija opozarja na neravnovesja Evropska komisija je objavila izsledke poglobljenih pregledov makroekonomskih neravnovesij v 17 državah EU-ja. V Sloveniji je ugotovila presežna neravnovesja. Slovenija je tako edina članica Evropske unije, ki je iz Bruslja že drugič dobila oceno, da se spopada s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji, kar po mnenju komisije terja odločnejše reforme in poseben nadzor. Kot ocenjuje komisija, so viri teh tveganj predvsem izgubljanje stroškovne konkurenčnosti, prevelika zadolženost podjetij, rast javnega dolga in šibko upravljanje podjetij. Sloveniji komisija priznava pomemben napredek pri sanaciji bank, a terja privatizacijo, prestrukturiranje in zniževanje preostalih slabih terjatev prek novih instrumentov insolvenčne zakonodaje. Tokratna priporočila in opozorila bodo morale države s presežnimi neravnovesji upoštevati v aprilskih reformnih programih in programih stabilnosti. Komisija ju bo ocenila junija. Če bo komisija presodila, da ukrepanje ni dovolj odločno, lahko sproži postopek za odpravo presežnih neravnovesij, pri čemer od države najprej zahteva akcijski načrt, v skrajnem primeru pa ji lahko naloži 0,1 odstotka BDP-ja kazni. Nagrade za gospodarske in podjetniške dosežke Gospodarska zbornica Slovenije je že 46. podelila nagrade za gospodarske in podjetniške dosežke. Prejelo jih je devet gospodarstvenikov, ki prihajajo iz osmih podjetij in petih regij. To so: predsednik uprave BTC-ja Jože Mermal, predsednik uprave in generalni direktor družbe Cinkarna, metalurško-kemična industrija Celje Tomaž Benčina, generalni direktor Por-scheja Slovenija Danilo Ferjančič, generalni direktor Iskre Zaščite Otmar Zorn, direktor Polycoma Škofja Loka Iztok Stanonik, direktor Yaskawe Ristra Hubert Kosler, direktor Dewesofta Andrej Orožen, tehnični direktor Dewesofta Jure Knez in direktor Kodile Janez Kodila. Pri ocenjevanju dosežkov gospodarstvenikov se upošteva 69 različnih meril, od splošnih razvojnih rezultatov gospodarske družbe, rezultatov poslovanja in uveljavljanja na trgu do hitrega in učinkovitega prilagajanja spremenjenim pogojem poslovanja. V soboški knjižnici se je napolnila dvorana – v prvi vrsti Judita Pavel in dr. Márta Toldi Pallósi Panoji o življenju izjemnega pesnika gostujejo dva meseca »Tarisznyások« so predstavili igrive priredbe pesmi Bili smo na borovom gostüvanji (Nadaljevanje s 1. strani) … DO MADŽARSKE Za zdaj neiskoriščena priložnost za slovenska podjetja Na fašensko soboto je bilau borovo gostüvanje na Gorejnjom Seniki. Tau je lejpa porabska šega, stero so leko naprajle prven, če so v vesi nej bili ženinge, nej bilau poroke. Po nauvom je že tak tö bilau, ka so tau šego kak prireditev vküper sprajli. Zdaj na Gorejnjom Seniki je cejlo Porabje sodelovalo, ešče prek meje, iz Slovenije so bili vcuj fašenki pa mužikašče. Tau borovo gostüvanje je organizirala Državna slovenska samouprava in je bilau povezano z državnim srečanjom Porabskih Slovencov. Slovensko drüštvo v Budimpešti vsakšo leto ide na državno srečanje. Zdaj smo se tö pelali, vej so tej edni naši Slovenci ešče nej vidli tau lejpo šego. Rano zuzrankoma v šestoj vöri smo se že napautili pa smo že pred edenajstov vörov bili na Seniki. Skoz je bila megla, tam pa je sijalo sonce in je toplo bilau cejli den. Splo smo se dobro počütili, uživali smo v toj igri. Dosta lüstva se je notri oprajlo, vse fele figure so bile. Baur je bijo dugi 25 metrov. Mislili smo, da toga ta ne potegnejo. Pa so ga! Dosta svablic pa drüžbanov je bilau. Lejpi mladi par je sejdo na bauri. Prven so mladi zato mogli baur vlečiti, ka so se nej ženili, tak so je kaštigali. Takrat se je cejla ves pripravlala na tau, zdaj pa skor cejla okolica. Dostin so se čaralice vidle najbola. S perjom so nas posejale, perje smo pa težko doli sprajli z gvanta. Vrag je tö dober bijo, ka je snejo vkradno, če bi jo ženin nej nazaj spravo, bi nej bilau zdavanja. Vse dosti norčije je bilau, leko se je zabavo, sto se je sto. Sto je lačen pa žeden bijo je leko djo pa pijo. Ženske pa dekle so skouz ponüjele jesti: pogače, skalge, langaš. Leko je vino pijo ali čaj. Tak ka smo se skoz, cejli den okrepčevali, tak smo leko vödržali. Dosto znancev je bilau, tau je takšno srečanje, stero cejlo leto komik čakamo. Prven so tau šego držali na fašensko nadelo. Zdaj se ja tau malo spremenilo. Velke prireditve se držijo v soboto, ka sto od daleč pride, se v nedelo nazaj domau mora pelati. Telko dosta vsega je bilau, ka se je prireditev skorak cejli den vlejkla. Na konci se je mladi par zdau pa smo šli na gostüvanje. Telko jesti pa piti, pokaraja, ka je tam bilau! Gda so tau na Seniki spekli? Gda se je eden talejr sprazno, so ženske že drugoga prinesle. Veselo smo se meli, plesali, djuklali, škoda, ka je konec bijo. Gratuliramo Državni slovenski samoupravi, predsedniki g. Martini Ropoši pa sodelavcom samouprave, vsem tistim, steri so pomagali, ka je ta velka prireditev tak lejpa bila, da so tak odlično vse vösprajli. Če Slovensko drüštvo potuje v Porabje na kakšno prireditev, na drugi den se srečamo s kakšno samoupravo, drüštvom. Zadnja leta smo že šli prek meje v Büdince, v Trdkovo in Kuzmo, lani v Maribor pa Rače. Na takšni srečanjaj se najdemo s prijatelji, s skupinami, stere so že bile pri nas v Budimpešti na gostovanji. Predstavimo delo drug drugega in si ogledamo zanimivosti krajov, s sterimi sodelujemo. Zdaj smo tö šli prek meje v Slovenijo, v matično domovino. Dugo smo nej bili v Murski Soboti, zato smo šli ta. Najprven smo šli k slovenski meši v stolnico. Po tejm smo si poglednili zanimivosti Sobote: mestni park, grad Szapary, kipe v parki. Našli smo pa še kip muze Erato, ki ga je napravila umetnica Irena Brunec Tébi, kiparka pa slikarka. To sem štejla v Naši ženi, da je ta kip postavlen v Soboti in smo si ga poglednili. Erato je bila muza ljubezenski pesmi. Lejpa dva dneva smo imeli na začetki marciuša, dobro smo se počütili, dosti lejpoga smo vidli. Najlepše se zavalimo Državni slovenski samoupravi, ka so nas pozvali. Irena Pavlič Digitalna podatkovna baza o vseh popisih prebivalstva V sodelovanju knjižnice Centralnega statističnega urada in Arcanum Adatbázis d.o.o. ter s podporo Nacionalnega sklada za kulturo je nastala digitalna podatkovna baza o vseh popisih prebivalstva, ki so potekali od 18. do konca 20. stoletja. Podat-kovna baza, ki je dostopna od prejšnje srede (5. marec), vsebuje 128 tisoč strani ali 362 knjig. Centralni statistični urad od svoje ustanovitve, leta 1867, zbira, sistematizira, obdeluje in objavlja podatke popisov prebivalstva. Kot so na tiskovni konferenci poudarili: podatki popisov prebivalstva nudijo neprecenljive informacije o družbenih razmerah določenega obdobja, kajti posredujejo med drugim informacije o sturkturi družin, o izobrazbeni strukturi prebivalstva, o narodni in etnični pripadnosti, o verski pripadnosti itd. Volivci bodo izbirali med kandidati 31 strank Prejšnji teden je potekel rok za vložitev kandidatur za parlamentarne volitve, ki bodo 6. aprila. Nacionalna volilna komisija je z žrebom določila vrstni red strank, ki jim je uspelo postaviti državno listo, za katero je bil pogoj kandidatura v vsaj 27 volilnih enotah v devetih županijah in v glavnem mestu. Temu pogoju je zadostilo 31 strank. Dosedanje parlamentarne stranke so po žrebu dobile naslednja mesta: na 9. mestu bo FIDESZ-Madžarska meščanska zveza, Stranka krščanskih demokratov, na 14. mestu zelena stranka LMP, na 30. mestu leva volilna koalicija Madžarska socialistična stranka, Skupaj, Demokratična koalicija in Madžarska liberalna stranka. Na letošnjih volitvah bo sodelovalo tudi trinajst manjšinskih list, kajti vsaka manjšina je postavila svojo listo. Slovenska lista, na kateri so trije kandidati (Erika Köleš Kiss, Karel Holec in Ilona Bartakovič) bo na osmem mestu. Priložnost za sodelovanje je tudi avtomobilska industrija: Opel v Monoštru, Audi v Győru in Mercedes v Kecskemétu. Monošter je združen v razvojni center skupaj s Sombotelom in Zalaegerszegom. Prezreti ne kaže tudi priložnosti, ki so ob siceršnjih omejitvah, v trideželnem narodnem oziroma krajinskem parku Őrség-Goričko-Raab. Monošter ob poslovni coni ponuja tudi druge lokacije, denimo 7 hektarjev zemljišča, kjer je bila nekoč tovarna kos, zdaj bi želeli imeti poslovno-stanovanjski objekt in iščejo investitorje. Kako pomemben je gospodarski razvoj za slovensko manjšino, je opozoril tudi generalni konzul Dušan Snoj in dejal, da so v Sloveniji v glavnem že izginili predsodki o madžarski nerazvitosti, kar se kaže tudi v dokaj ustaljeni blagovni menjavi, ki je je za 1,6 do 1,7 milijarde evrov v obe strani, toda z izjemno nizkim, maj kot 3-odstotnim deležem neposrednih naložb. Dušan Snoj je tudi zagotovil, da bo generalni konzulat pomagal vsem podjetjem in podjetnikom, ki se bodo odločili za naložbo v poslovno cono in že napovedal naslednjo poslovno konferenco v Ljubljani ali okolici. Direktor János Tamás je predstavil koncern ArcelorMittal v celoti in tovarno v Monoštru. Podjetje v Monoštru išče partnerje iz Slovenije pri proizvodnji kovinskih nadomestnih delov, pri proizvodnji in popravilu elektronskih komponent in podobnem. V Monoštru izdelujejo kovinske mreže, ki so sestavni del gum za osebne in tovorne avtomobile. Direktor je omenjal tudi možnost za prevoz izdelkov in surovin prek Luke Koper. Udeleženci konference so si ogledali proizvodnjo v tovarni ArcelorMittal, ki zaposluje okoli 280 delavcev, in ki ponuja podobo urejene, moderne tovarne, kakršne ta čas v Pomurju ni. ERNEST RUŽIČ Tu je vračo padar našoga Mišina Zadorija, ka je fejs betežen grato po pauti Naša skupina v Murski Soboti pred gradom Szapáry, steri stoji v parki Borovo gostüvanje prejk objektiva Ženin dé po snejo Vsi gostüvanjci (sneja, ženin, stariške, starašin, starašica, svatbice, drüžbange, zvača, čalarice...) »Namé vzemi, ka ’š pa s tisto mladov!« Vidite, mladi, nejste se ženili, zdaj pa morate baur vlejčt »Hojt, hojt! Mladina, potegnite!« Dobili smo pravo snejo Prevnaugo lidi se je z baurom vred napautilo v center Gorenjoga Senika Nišče nej lačen ostano Brezi črne kokauši nega borovoga gostüvanja Vrag pa čalarica na bauri »Se da na znanje vsakšoma... Mali lapec pa notaroš na kočüji Rafankera po daraj, gori ojdi po strejaj Merar pa drvara pelajo gostüvanjce v gauško »Ge pa te baur ne pistim podreti!« Jaj, baug moj, kak ste vi betežni, vam samo palinka pomaga Fašenki, Lenke, küjarce, ciganjice, medicinske sestre… »Gorí, gorí, gasiti trbej!« Na borovom gostüvanji ešče pop tö pleše Müva sva tö lejpi par »Ge vaja zvežem z božimi vaužami...« Zdavanje Ka ste nej vidli na borovom gostüvanji Borovo gostüvanje se je začnilo 1. marciuša predpodnevom v edenajstoj vöri pa v paunauči se je končalo. Te čas se je dosta vse dogajalo, snejo, ženina so vöprosili, baur se je paudro, mali lapec je trikrat na znanje dau, zaka mamo borovo gostüvanje, zdavanje bilau, naslejdnje se je pa eške baur tö audo. Istino, zvün tauga je eške dosta vse bilau, dapa tau tisti, šteri ste tam bili, tak dobro znate. Zdaj neškem tau dolapisati, kak vodja programa, bola od tauga bi piso, kak se je leko tau uresničilo, ka smo leko borovo gostüvanje meli. Tau se je tak začnilo, ka pred dvömi lejti je Državna slovenska samouprava sprejela mojo idejo, ka napravimo vküper - vse porabske vasi, vse organizacije - porabsko borovo gostüvanje. Najprvin smo gorpostavili edno komisijo, štera je tau nej malo delo nase vzela. Té komisije člani so bili vsi predsedniki narodnostni samouprav, Martin Ropoš, predsednik DSS, Gyöngyi Bajzek, sekretarka Zveze Slovencev, Anita Kovač kak vodja Urada DSS pa etnologinja Marija Kozar. Po žrebanji, gda smo že znali, ka borovo gostüvanje na Gorejnjom Seniki baude, sta eške vcujprišla učiteljica Ibolya Neubauer pa Gábor Ropoš, župan lokalne samouprave Gornji Senik. Djilejši so se že lani julijuša začnili, dapa redno delo se je decembra začnilo, gda smo že začnili vküppisati, ka sto ka baude. Tau nej malo delo je narodnostna samouprava, najbola pa predsednica Eva Lazar, nase vzela, zato ka glavne vloge, svadbice, drüžbene se tak šika, ka domanja ves dá. Tü moram pohvaliti vse Senčare, zato ka so redno vöstanili zasé, dvatresti parov je vleklo baur, glavne vloge so vse domanji dali, vse skupine so se naravnale pa sodelovale na gostüvanji. Kak folklora, ljudski pevci, cerkveni zbor, tak mešani pevski zbor, dapa zvün tauga eške dosta pa dosta lüstva. Pa ranč tak je prišlo lüstvo iz drügi slovenski vesnic tö, šteri so se naravnali ali penzionisti iz Varaša, pa s tejm se je simboliziralo, ka rejsan porabsko borovo gostüvanje mamo. Vsejm vam tö eške enkrat najlepša hvala. Zdaj bi se eške tistim rad zahvalo, šteri so se ranč tak dosta trüdili, samo tau se je tam na borovom gostüvanji nej vidlo. Začno bi z boraum, šteroga smo že edno leto nazaj sprosili od gozdarstva. Oni so nam obečali, ka za šenki dobimo enga, samo žau, zdaj gda bi ga mogli podrejti, v tisti goščaj, gde majo dovoljenje, je nej bilau bora ali je v tašom mejsti biu, ka od tam bi ga samo s fligarom leko vösprajli. Z logarom Jančinom Kissom smo dosta gošče zopojdli, dapa kak tau šegau ma biti, samo tam smo najšli taši baur, šteri bi nam dober biu, gde nej bilau dovoljenja. Dapa moramo se zahvaliti njema, zato ka srmak je že vse probo, aj leko najdemo baur, dapa če nega, te nega. Ranč tak je sto nam pomagati, aj mamo baur Narodni park Őrség tö, dapa tam smo tö ranč tak zopojdli. Z Iminom Szabónom sva 80 ha zopojdla, gde je samo eden baur biu, dapa tisti tö na dva rasi. Hvala lejpa za trüd, rejsan obadva sta pomagati stejla nam. Potejm je nam senički žüpan Gábor Ropoš prišo na pomauč, tau je pravo, aj poglednemo občinski lejs, leko ka se tam kaj najde. S Pišto Časarom, logarom Rojkonom smo šli pa smo najšli par falatov tam, gde so meli dovoljenje za sekati, samo malo so se nam tenki vidli. Ranč natejm smo zmišlavali, gda se je Pišta gnauk samo za glavau zgrabo. ‘Čakajte malo, vej pa tetica Ropoš Micka so mi povedali, aj njim tisti velki baur poderem, ka ga zajek za kučov majo.’ Kak če bi nas vö s pükše strleli, par minut pa smo že pod boraum stali. ‘Te dober baude,’ smo se vsi pomirili, gda smo gor po njem gledali. Vej pa že tak srejda bila, tri dni pred borovim gostüvanjom. S teticov Mickov smo aldomaš spili pri Kerni, drügi den sta pa Pišta Časar pa Tibi Šerfec baur podrla, ka se je samo z vit-lov dalo, zato ka je baur gora na električni draut viso. V petek je prišo podjetnik Albin Schäffer s svojim mašinom pa od toga nej maloga dela, ka baur na kaule spravi, nas rejšo. Hvala vsem, šteri ste pomagali podirati, naklajati pa baur odpelati doj na poštijo na kaule. Hvala gasilcom pa vsem tistim moškim, šteri ste v petek baur na kaule postavili, potistim pa skrb meli na njega cejlo nauč. Pa ranč tak deklam, ženskam štere so okinčale baur s papirnatimi raužami, stere so napravili Cilika Csató z Dolejnjoga Senika, Sombotelčani pa števanovske ženske. Hvala lejpa žüpani Gábori Ropoši za pomauč, ka smo od občine dobili, küjarcam, ka so na künji delale cejli den, Pištini Časari, šteri je s kombijom cejli den vozo na prireditvi, Ferini Mižeri, ka smo meli elektriko v šatori pa eške tistim, šteri so šator pa oder okinčali. Hvala lejpa gasilcom, šteri so cejli den pri bauri skrb meli pa ravnali kaule, varnostnikom, policajom za tau nej malo delo, ka so narod pa avtone cejli den skrb meli. Naslejdnje, dapa nej nazadnje hvala seničkim vertinjam, stere so za cejlo borovo gostüvanje pokaraj spekle doma. Leko bi se eške zahvalo po mojem dosta pa dosta lidam, zato ka sploj dosta je bilau tisti, šteri so eške zraven bili. Tak ka hvala tistim tö, štere sem vöpozabo. Tak mislim, leko smo ponosni (büszkék) nase, zato ka smo cilj dosegli vsi vküper, Porabski Slovenci smo napravli porabsko borovo gostüvanje. Gnesden se večkrat pravi, ka lüstvo, vasi več ne držijo vküper, tau smo zdaj pokazali, ka tau zato nej vcejlak tak. Če trbej, če mujs za dober cilj Porabski Slovenci vejmo vküper delati. Karči Holec vodja organizacijskoga odbora Baur, steroga je dala Micka Ropoš, sta podrla Pišti Časar pa Tibi Šerfec Senički gasilci pa ništrni moški iz vesi so baur na kaule djali pa ga cejlo nauč skrb meli Kinčanje baura in vrejeka. Rauže iz papira so napravili Cilika Čato, števanovske pa sombotelske ženske Velko drejvo je na cesto spravo s svojimi mašini podjetnik Albin Schäffer DVA NA POTAČI PA EŠKE EDEN KCUJ Brezovo gostüvanje Pismo iz Sobote Potač ali pa biciklin, če škete, je napravleni za enoga človeka. Depa, dva se na njem tö leko pelata koulakvrat. Tretji že bole žmetno kcuj k dvema sede. Najboukše je gé, ka skrak njega dé. Tak je mali Lajči vsigdar mogo bole brž ojdti za potačom, na sterom sta sejdla pa poganjala malo vejkšiva Barbara pa Sini. Ja, liblene moje, ja, dragi moji, na Gorenjom Seniki je bilou borovo gostüvanje. Stara šega, stero trbej poštüvati, stara šega, stera lidi vküper napela, ka nika naredijo. Gda sam v Soboti razglaso, ka de na Seniki borovo gostüvanje, so vsi začnoli na velke spitavati. »Ka pa pri nas? Nin nede borovoga gostüvanja,« se je gor gemau eden trno mouder možakar. »Vej pa pri nas je tou stara šega gé. Ne vejm, ne vejm, zakoga volo ranč na Gorenjom Seniki mora biti?« Tumačo sam njemi es pa ta, ka smo mi vsi eno lüstvo, ka gnako rejč gučimo, ka smo bratovge pa sestre. Depa, modrijaš je svoje napelavo tadale. Nej pa nej si je dau dopovedati, ka je tou šega, ka svoje regule ma. Borovo gostüvanje si ne more niške vözbroditi, če za njega nega tou, ka mora biti. Modrijaš je svoje loboto tadale. »Vej bi pa mi v Soboti tö leko meli borovo gostüvanje. Zakogo volo ga nemamo? Tou bi bila trno velka atrakcija. Čüda lidi bi es k nam prišlo pa bi leko eške kaj prislüžili,« so njemi že pene vö nad lampe šle, kak kakšnomi konji, ka je cejli den drva vö iz gouške vlačo. Kakoli, guč je tadale šou. Modrijaš je vujo tadale. Dokejč ga je eden poznanec nej doj stavo. Pravo njemi je, aj dé na Gornenji Senik pa dun pride na borovo gostüvanje. Depa, té mouder človek se nej samo tak doj stavo. Un je škeu meti borovo gostüvanje na svojom pragi. Ge sam bole miren človek gé. Meni dosta trbej, ka me stoj gene z mesta. Depa, dun sam svoje lampe gor oupro pa djezik na delo djau. »Ti, Pišta, Marko, Lujzek, Feri ali kak se že zovéš, ge ti nika vcejlak nouvoga leko vöovadim. Borovo gostüvanje je v našoj krajini vsem poznano. Depa, brezovo gostüvanje? Takšo je eške niške nej vido. Ka pa tou? Ti boš prvi na toum svejti, ka leko tou vküper napelaš. K tomi deli se kcuj vzemi,« sam njemi vcejlak pomalek dola djau. Modrijaš je tiüma ostano. Polonja špricera, ka ga je eške emo, je doj použro pa odišo tavö. Na, zdaj smo dun čas meli, ka se zgučimo, kak mo šli na Gorenji Senik na borovo gostüvanje. Pet avtonov, dvajsti pet lüdi, pa tak tadale pa tak naprej. Pa smo šli! Bilou je ranč tak, kak mora biti. Na tistoga modrijaša smo že zdavnik tapozabili. Depa, kak smo prišli z Gorenjoga Senika, dva dneva smo doumou ojdili, sto bi vedo, zakoga volo. Depa, kak smo prišli z Gorenjoga Sinika, smo vpamet vzeli, kak po cejli Soboti na nas velki plakati gledajo. Nut so nam zglasili, ka v Soboti oprvin bou brezovo gostüvanje. Z debelim pa z bejlim smo gledali, ka je zaj tou gé. Brezovo gostüvanje? Od toga eške niške nika nej vedo pa nej čüo. »Vej pa takšnoga eške nigdar nej bilou,« se je čemeriu pa se sam s seuv koriu rouraš Bajžlek. »Od koga nam zaj tou niške nika šké prajti?« Na toum mesti moram povedati, ka je rejsan niške nej vedo, ka tou znamenüje. Tou, ka brezovo gostüvanje. Na, naš modrijaš je dun nut v krčomou prišo. Vedli smo, ka je tou njegva modrija. Pa smo ga od toga nika pitali. »Moški, vi nika ne pounite! Če v Porabji majo borovo gostüvanje, mi mo meli brezovo gostüvanje!« Pa smo ga pitali, kakša šega je tou gé. Ka tou znamenüje? Od koga je guč? Zakoj tou trbej? Nej je dugo brodo. Kak vö iz pükše je strejlo: »Brezovo gostüvanje je bole stara šega gé od borovoga. Tak! Mi smo najbole naprej valaun gé od vsej drugi!« Tak je zgotouvo. Depa, nevoškenost je velka kaštiga. Tak té človek eške gnes iške, za koga volo bi leko bilou brezovo gostüvanje. Zakoga volo pa je gé borovo, tou vsikšo dejte vej. Miki Na kormanji Barbara pa Sini sta se že tri dneve nej pelala skrak rama maloga Lajčiva. Mali Lajči pa njiva je čako, gda de njiva vido na dvej potačaj. Leko je Barbara betežna gratala? Leko je biciklin nej dober gé? Ka pa če je Barbara z držino kama odišla? Se je svadila? Ka pa če je brezi svoji dvej potačov ostanola? Vse takše je ojdlo malomi Lajčini po glavej. Že tri dneve je zaman čako, gda se po poštiji prpelata ta do njega. Depa, samo je leko čako. Samo je leko čako, dokeč njemi je tou čakanje nej više prišlo. Na štrti den je odišo ta do Barbare, ta do njenoga douma. Tam je eden čas nastrgavo, če de go nin vido. Depa, nej go je vido. Zatoga volo je pokloncko na dveri. Čako je, ka njena mama ali njeni ata dveri gor opre. Pa je Barbara bila. Gda go je vido, je čako, ka de čemerasta. Pa je Barbara nej čemerasta bila. Bila je vesela. Bila je rejsan vesela, ka ga vidi. Nut ga je pozvala. Tam sta gela žmane pogače pa pila mrzeu tej. »Čako sam, ka prideta. Ka se pripelata,« je nin za pou vöre pravo mali Lajči. Barbara je eden čas nika nej gučala. Nika je nej prajla. Tiüma je bila. Mali Lajči je že zadnjo gor zdigno, ka de domou šou. Barbara je dun lampe gor oprla. »Té moj soused, té Sini, mi na žile dé. Cejli čas si nika vözmišlavle. Ge ga več ne morem poslüšati. Tou njemi je nej dobro gé, tisto njemi ne spadne dobro, tretje njemi je nej vredi gé pa tak tadale pa tak naprej. Rejsan mi je že više prišo. Zatoga volo sam nej škela s potačom na poštijo titi,« je mali Lajči rejsan vido, kak je čemerna gé. »Kak me vidi, že je pri meni. Pa šké, aj ga na kormanji pelam. Si ti tou leko brodiš?! Vej pa če je un na kormanji gé, ne vidim prejk njega. Depa, ne da pa ne da si valati. Kak bi glüpomi gučala. Kak bi nouromi tumačila. Depa, nouri si dun da dopovedati.« Tak je zdaj Barbara vöovadila, kak se je godilo. Je vöovadila, zakoga volo go s potačom nej bilou na poštiji. Mali Lajči go je gledo. Go je gledo pa pomalek brodo. Mali Lajči vej, kak se Barbara z biciklinom rada naganja gor pa doj po poštiji. Mali Lajči eške kak dobro vej, kak rada tou dela. Eške bole rada, kak pa ka de spat. Kakšen tanač aj njoj da, ka se tou vömini? Ka čednoga aj njoj povej, ka de vse ovak? Ka de vse po starom? »Zakoga volo šké Sini na kormanji sejdeti,« go je pito za eden čas. »Ja, zakoga volo,« je Barbara znouva čemerasta gratala. »Zatoga volo, ka zar na paktrejkgeri naprej ne vidi. Če de na kormanji sejdo, tak pravi, de bole naprej vido.« Mali Lajči je znouva brodo. Zo je eške dvej pogači, spiu eške eno šalico teja, dokejč njemi je nej na pamet prišlo. »Barbara, vzemi potač pa deva tavö,« je z velkim veseldjom skoučo. Neje ena miniuta minoula, že sta venej bila. Pa je skrak njiva že Sini tö biu. Skur je že pravo, ka se šké na kormanji pelati. Že je skur škeu prajti, gda ga je mali Lajči dola stavo. »Sini, tadale se boš na paktrejgari pelo. Depa, tak boš sejdo, ka boš vznak gledo. Me razmejš,« je mali Lajči gledo Sinijove oči, ka so nika nej razmejle. »Sini, ne boš več Barbaro v rbet gledo. Ta vznak boš gledo. Me razmejš? Barbara de ta naprej gledala, ti pa vznak. Tak vsikši tisto vidi, ka drugi ne vidi.« Mali Lajči je Siniji eške gnouk mogo vse povedati, dokejč je nej razmo. Pa gda je razmo, je Barbara že naprej gledala, Sini pa vznak. Pa je leko vido, kak mali Lajči za njima beži. Kak za njima beži, dokejč eške leko. Po tejm pa ga več nej vido. Miki Roš Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 20.00 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri WWW.SLOVENCI.HU www.porabje.hu Za dobro volau PETEK, 14.03.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 GLOBUS, 10.10 PRAVA IDEJA!, 10.55 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MALI KRALJ: ZDRAVA PREHRANA, RIS., 15.50 MUZIKAJETO: DEKLIŠKI BEND, GLASBENA ODDAJA, 16.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 0.30 DNEVNIK, 0.55 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFO-KANAL PETEK, 14.03.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.50 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 9.00 OTROŠKI KANAL, 10.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 11.35 DOBRA URA, 13.05 DOBRO JUTRO, 14.25 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 18.20 NOGOMET: VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DAVID SUCHET V ORIENT EKSPRESU, DOK. ODD., 20.45 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAN., 21.10 SCOTT IN BAILEY, ANG. NAD., 21.55 STANDER, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.50 ZIMSKE PARAOLIMPIJSKE IGRE, SOČI 2014: POVZETEK DNEVA, 0.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 15.03.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 9.45 MALE SIVE CELICE, 10.30 INFODROM, PREGLED TEDNA, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 10.50 BONOBO BENI, FR. FILM, 12.20 MUZIKAJETO, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.15 PRAVA IDEJA!, 14.50 NA LEPŠE, 15.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.50 IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.35 AMERIŠKE SANJE, DOK. ODD., 18.30 OZARE, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.40 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 21.50 ZAPELJEVANJE POGLEDA: MATJAŽ POČIVAVŠEK IN MIRKO BRATUŠA, DOK. ODD., 22.20 POROČILA, 22.55 POLDNEVNIK. TV SATIRA, 23.20 JACK TAYLOR: POLICISTI, IRSKA MINI-SERIJA, 0.45 OZARE, 0.50 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFO-KANAL SOBOTA, 15.03.2014, II. SPORED TVS 6.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA AVSTRALIJE - KVALIFIKACIJE, 8.05 SLOČI - OLIMPIJSKA ODDAJA, 8.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, FINALE, 10.40 ZIMA JE ZAKON, MAGAZINSKA ŠPORTNA ODDAJA, 11.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, FINALE, 12.10 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 13.30 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, FINALE, 14.40 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 15.55 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 17.40 NOGOMET - POT V BRAZILIJO, 18.10 NOGOMET: VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 18.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA AVSTRALIJE - KVALIFIKACIJE, 20.00 NOGOMET - DRŽAVNO PRVENSTVO: OLIMPIJA : MARIBOR, 21.55 PSIHO, AM. FILM, 23.40 ZIMSKE PARAOLIMPIJSKE IGRE, SOČI 2014: POVZETEK DNEVA, 23.55 ARITMIČNI KONCERT - HAPPY OL’ MCWEASEL, 0.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 1.20 NA LEPŠE, 1.50 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 16.03.2014, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 10.10 MINUTA V MUZEJU: MIHAIL LARIONOV: SONČEN DAN, 10.15 NAJBOLJŠA PRIJATELJA: POBEG, NORV. NAD., 10.40 SLEDI, 11.10 OZARE, 11.15 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.00 GROFICA IZ HONGKONGA, ANGLEŠKI KOPRODUKCIJSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 OBLAST: 24. DEL: SVINJSKI POSLI, DAN. NAD., 21.05 INTERVJU, 22.00 POROČILA, 22.25 DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.15 TITO, ZADNJE PRIČE OPOROKE: USTVARJANJE, DOK. SER., 0.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.45 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFO-KANAL NEDELJA, 16.03.2014, II. SPORED TVS 6.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA AVSTRALIJE, 8.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, FINALE, 10.40 ŠPORTNI IZZIV, 11.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, FINALE, 13.10 BANGERS - ODDAJA O PROSTEM SMUČANJU IN DESKANJU, 13.55 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 15.40 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 17.55 KOŠARKA - POKAL SLOVENIJE: FINALE (Ž), 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 MEDNARODNI BALETNI GALA DBUS, 21.00 ANDREJ SAHAROV, NEODVISEN ČLOVEK, DOK. ODD., 22.35 ZIMSKE PARAOLIMPIJSKE IGRE, SOČI 2014: POVZETEK DNEVA IN ZAKLJUČEK, 23.20 ARITMIČNI KONCERT - HAPPY OL’ MCWEASEL, KONCERTNI PORTRET, 0.15 POLDNEVNIK. TV SATIRA, 0.45 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 17.03.2014, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 OBZORJA DUHA: STISKA MLADIH, 11.10 POGLED NA ... URBANČEVO PALAČO V LJUBLJANI, DOK. ODD., 11.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 15.40 BINE, ČUVAJ PARKA: SKRIVNA POTKA, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PODOBA PODOBE, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 DOKTOR FABRE VAS BO POZDRAVIL, FLAMSKI IZMIŠLJENI PORTRET UMETNIKA JANA FABRA, 0.50 DUHOVNI UTRIP, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFO-KANAL PONEDELJEK, 17.03.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 INFODROM, PREGLED TEDNA, INFORMATIVNA ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 8.15 MUZIKAJETO: DEKLIŠKI BEND, GLASBENA ODDAJA, 8.40 TOTALNA RAZPRODAJA: VIDEZ VARA NEPOUČENE, HUMORISTIČNA NANIZANKA, 9.10 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.20 NA LEPŠE, 14.50 INTERVJU, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.10 ZIMSKE PARAOLIMPIJSKE IGRE, SOČI 2014: POVZETEK DNEVA IN ZAKLJUČEK, 17.20 DAVID SUCHET V ORIENT EKSPRESU, DOK. ODD., 18.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.40 PRAVA IDEJA!, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: POTI PRETEKLOSTI, FINSKO-ŠVEDSKI FILM, 22.00 KRAJ ZLOČINA: NEPOZABLJENO, AVSTRIJSKA MINI-SERIJA, 23.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.20 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 18.03.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 SLEDI, 11.25 ČLOVEŠKI PLANET: GORE - ŽIVLJENJE V REDKEM ZRAKU, DOK. SER., 12.15 PODOBA PODOBE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA: STISKA MLADIH, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 15.45 MUSTI, RIS., 15.50 NELI IN CEZAR, RIS., 16.00 ANGELINA BALERINA: VSTOPNICE ZA BALETNO PREDSTAVO, RIS., 16.10 BINE: SVET IGRAČ, LUTK. NAN., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 KONEC PARADE, ANG. NAD., 21.00 SLOVENCI IN 1. SVETOVNA VOJNA 1914 - 1918: PROPAD, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 INTERVJU, 0.25 POSEBNA PONUDBA, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL TOREK, 18.03.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.50 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 9.00 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.50 DOBRO JUTRO, 14.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.20 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 17.00 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 ZAPELJEVANJE POGLEDA: MATJAŽ POČIVAVŠEK IN MIRKO BRATUŠA, DOK. ODD., 18.35 MUZIKAJETO: DEKLIŠKI BEND, GLASBENA ODDAJA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 TOČKA PRELOMA, 20.50 OTROK IZ ZGORNJEGA NADSTROPJA, FRANCOSKO-ŠVICARSKI FILM, 22.25 NA UTRIP SRCA: OB 110. OBLETNICI ROJSTVA SREČKA KOSOVELA: A. KUMAR – M. ŠPAREMBLEK: EPITAF ZA SREČKA KOSOVELA, TV KOREOAKT, 23.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.45 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 19.03.2014, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 CITY FOLK - OBRAZI MEST, 11.00 OSMI DAN, 11.55 LETEČI ČLOVEK, DOK.FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 15.45 PUJSA PEPA, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: OBISKOVALEC, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 ODKRITO, 23.55 TURBULENCA, 0.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFO-KANAL SREDA, 19.03.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.50 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 9.00 OTROŠKI KANAL, 10.15 DOBRA URA, 11.35 DOBRO JUTRO, 14.30 PERPETUUM JAZZILE - THE SHOW, 15.50 GLASNIK, 16.30 EVROPSKI MAGAZIN, 16.45 SOLZA NA RASKAVEM LICU, DOKUMENTARNA ODDAJA OB 25-LETNICI ZBOROVANJA V CANKARJEVEM DOMU, 17.45 MOSTOVI – HIDAK, 18.15 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.40 NA VRTU, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.45 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ZIMA JE ZAKON, MAGAZINSKA ŠPORTNA ODDAJA, 20.30 ŠPORTNI IZZIV, 21.00 ŽREBANJE SUPER LOTA, 21.10 ŠPORT, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.35 LJUBEZENSKI RANČ, AMERIŠKI FILM, 0.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.15 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 20.03.2014, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.40 ČLOVEŠKI PLANET: TRAVNATE PLANJAVE - IZVOR MOČI, DOK. SER., 11.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.20 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 15.45 BELA: PREVEČ KUHARJEV, RIS., 15.50 ADI V MORJU, RIS., 15.55 VSE O ROZI, RIS., 16.05 GREMO NA SMUČI, ODDAJA O ŠPORTU, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DOBRA URA, 18.30 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFO-KANAL ČETRTEK, 20.03.2014, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 8.50 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 9.00 OTROŠKI KANAL, 10.30 NORDIJSKO SMUČANJE - FINALE SVETOVNEGA POKALA, 12.30 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 13.55 DOBRA URA, 15.25 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 16.55 MOSTOVI – HIDAK, 17.35 AMERIŠKE SANJE, DOK. ODD., 18.30 TOČKA PRELOMA, 19.20 TURBULENCA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 NORDIJSKO SMUČANJE - FINALE SVETOVNEGA POKALA, 21.00 NOGOMET - EVROPSKA LIGA, 22.55 POROKA PO TURŠKO, NEMŠKI FILM, 0.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.20 ZABAVNI KANAL Na Vogrsko je prišla na gledanje edna ženska. Gda je šla nazaj domau v svoj rosag (državo), je stejla na črno dvej svinske šonke odpelati. Sranila ji je v auto pod sic pa si je vsed-la gor nanjé. Gda na granico pride, go pita carinik (vámos), če ma kaj za cariniti. »Mam,« pravi ženska, »dvej šonke.« »Gde?« pita carinik. »Gor na njij sedim.« »Na, te je dobro,« se smedjé carinik, »leko pelate tadale«. Dejdek, steri se rad (h)vali, pripovejda svojim vnukom: »Vejte, moji vnuki, meni je igranje gnauk obranilo moj žitek.« »Dejdi, kak se je pa tau zgodilo?« ga pitajo vnuki. »1960-oga leta je takšna velka povauden bila, ka je naš ram vse pod vodauv bijo. Z babicov sva se že skurok zalejala, gda je meni na pamet prišlo, kak se leko obraniva. Eden velki sto, na sterom smo djeli, sem kaulek obrno, babico sam nanga gor posado pa sem go na okno tavö potisno.« »Mi tau vse damo valati, dejdi,« pravojo vnuki, »dapa gde je tü bila igrauta?« »Jaz sem pa gorasejo na klavir (zongora), sem igro pa sem tak sprvajo babico.« Eden starejši človek je trno rad zdigavo posanco, ka je rad pijo vino. Njegva žena je vsigdar čemerna bila nanga, ka se je takšoga ipa rad korijo pa jo zbantüvo (užalil). Eden den, gda je mauž pa napiti bijo, so krave domau prišle s paše. Včasin so vcuj šle k kopanji, kama je ženska iz stüdenca vodau nalejala. Gda so se mapile pa na svojo mesto šle, ženska pravi možej: »Vidiš, tau je nejma mara, pa dun vej, gda njej dojde.« »Če bi jaz vodau pijo, te bi dja tö vedo!« Eden starejši človek, steri je fejst glüpi bijo, si je etak brodo: »Küpim si eden slušni aparat (hallókészülék), ka bom te bole čüjo.« Gda je cejno pogledno, je skurok na rit spadno, ka je tak dragi bijo. On, buma, telko pejnez ne da za aparat, baukše bau, če si eden draut notra deje v edno vüjo. Ka de pa vövisalo, tisto pa deje v malo žepko na rejklini. Brat ga pita, zakoj de tau dobro. »Zatau, ka mo bole čüjo«, pravi človek. »Ne delaj špajs,« ma pravi brat, »od toga ne boš bole čüjo.« »Kaj bi pa nej,« pravi stari, »lidgé do vidli, pa do včasin fejst naglas gunčali.« Djager stavi v gauški človeka, steri že puni košar gob ma nabrano. Pita ga, če se ne boji, ka so med njimi leko strupene (mérgező) tö. »Zakoj bi se pa bojo,« pravi človek, vej je pa nemo jaz djo, na odajo sem je nabro.« Edna buja pravi drugoj: »Tak rada bi dobila na lotoni par gezero forintov.« »Ka bi pa delala s pejnezi?« go pita druga. »Küpila bi si ednoga lejpoga velkoga pisa.« ES KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih in četrtkih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 E-mail: kuharemlekhaz@jupinet.hu Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11.