Poiinina plačana v gotovini.
Posamezna Stev. K 1
336. itew.
Izhaja rasen nedelj in praznikov vsak dan ob iC. uri daposdne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.BT., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se iih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, pasiano ter notice isti prostor K 2'— Pri večjem naročilu popust.
If Mublianfi, v torek 18« oktobra 1921.
  - -  ..._______________     i	■	i	m	■■■■■[■m	m	-	r	ii	r-	ir	■	lajnafle^	w^w	n	-■	T
Leto V.
mmrn
tufesllo lusoslov. socUaino-eantokratiMie stranke,
?<H6fOn$ka St. 312,
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za
ceio eto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec Is 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za lisi so poštnine proste.
Upravmštvo t v L ublianl, Frančiškanska ui ca ;t.'; , GPilpi s'<* tiskarna
K poglavju o plačah.
L'ne 11. t. m. so imeli državni nameščenci v Celju svoje zborova-nie. na katerem so zahtevail, da se jim prejemki vsled nove draginje z\ išaio na podlagi oficirskih plačilnih stopinj. Zahtevali so nadalje, da ( se ukine naredba. ki^ določa, da se vsem državmm uslužbencem, ki so zaradi bolezni več kakor 6 mesecev na dopustu, odtegnejo vse dravinjske doklade. V nadomestilo socialnega zavarovanja (bolniškega in nezgodnega) naj se državnim nameščencem zasigura brezplačno bolniško oskrbo v bolnicah.
Spomenica, ki so jo državni nameščenci ob priliki svojega zboro-.vania sestavilL ie Jz več ozirov zelo zanimiva, iz nje posnemamo najprej te-le zanimive podatke:
Plače državnih nameščencev.
Dravinjska doklada se je državnim uslužbencem s prejemki do letnih 3399 K s prevedbo temeljnih plač v dinarske od septembra 1920, , ko se ie izdala prva uredba glede j dravinjskih doklad, znižala dnevno za 2 kroni in odpravila se ie tudi aktivitetna doklada. Pisarniško pomočniško osobje še do danes ni deležno prevedbe na dinarsko plačo in tudi ne 10% povišanja doklade, tako da ima še danes dravinjsko doklado 56 K in dnevnico po 2 K 85 v. Spomenica konstatira. da so se cene življenskih potrebščin od oktobra 1920 do danes zvišale za povprečno 87% (v nekaterih stvareh celo za 100—200%). tako da danes državni nameščenci zahtevajo 75% povišanje plač. Izračunjeno ie po sedanjih cenah najneizogibnejših življenskih potrebščinah, da porabi danes družina državnega uradnika s 3 otroki na mesec 5700 K. dočim plača uradnika v IX. činovnem razredu znaša okrog 4340 K mesečno. Državni uradniki, tako pravi spomenica, so danes domalega vsi zadolženi, ker ne morejo izhajati! Tudi niso zavarovani za slučaj bolezni, niti zoper nezgode.
Oficirske plače,
Neoženjeni podporučnik dobiva 5051 K mesečne plače. (Vladni svetnik v 6. čin. razredu dobiva 4500 K.) Oficir-samec v 6. čin. razr. dobiva 7631 K mesečne plače. Poleg tega dobivajo oficirji in podoficirji živila iz vojaških skladišč po znižani ceni in sicer: moko 1 kg 15 K. mast po 46 K, sladkor po 28 K. Za službena potovanju dobe oficiriLna dan dnevnico od 200—320 K podoficirji 100 K. (Državni uradnik do 8. čin. razr. dobi dnevnico 80 K.) Ob priliki selitve dobe oficirji 20 K za vsak kilometer (drž. ur. 10 K). »Ako zboli
oficir, dobi za časa bolniškega dopusta krasne poboliške. Nek višji častnik je dobil 16.000 K. nek drugi zopet 4000 K, in sicer iz fonda, v katerega se je. pravi spomenica, voti-raio lepe milijone! Imajo tudi polovično vožnjo po železnicah.
Delavske plače.
Ker spomenica namigava med drugim na delavske plače, ki danes baje znašajo od 4160—6240 K na mesec (! 1). s čemur se javnosti hoče usilti napačne sodbe o delavskih plačah, moramo povedati odkrito besedo.. Delavske plače so danes mizerne bolj kot vse druge! Povprečni delavec zasluži danes samo od 1500 do največ 2500 K na mesec. Najboljše kvalificirani delavci le redkokdaj zaslužijo 4000 K na mesec z osemurnim delom! In da si pa sicer kak delavec — in to more biti pa ponavadi le kvalificiranec — zasluži 4000 K mesečno, mora Pa delati na vse pretege nadurno in akordno delo po več ur na dan in še celo ob nedeljah. Za kai takega pa večina delavstva nima niti prilike! Imamo pa delavce, in teh ie celo zelo mnogo, ki ne zaslužijo niti po 1000 K na mesec! In kje ima delavec vse razne ugodnosti draginjskih družinskih doklad itd.?!
Mi nikakor ne oporekamo zgoraj omenjenim zahtevam državnega
uradništva in odločno zavračamo trditev v spomenici, če se naj ta nanaša na pašo stranko, češ da so celo stranke ki pravijo, kako dobro se državnim uradnikom godi! Ne maramo pa tudi ne, da bi Dri svojih zahtevah delali neupravičene apela-ciie na delavske plače, češ kako so celo te — visoke, kar seveda ne odgovarja resnici in bi delavci bili danes gotovo prav zelo zadovoljni, če bi na lahek način z navadnim osemurnim šibtovnim delom kratko-malo imeli 4000 K ali pa še več plače na mesec!
Konečno pa moramo odkrito konštatirati tudi to. da moralno ni upravičeno, da se uradništvo. kakor ima povečini navado delati, sklicuje na previsoke (?) delavske plače in se užaljeno znaša nad temi (že tako slabimi delavskimi) plačami, mesto da bi se z organizirano močjo, kakor vse zavedno delavstvo, borilo zoper družabni sistem, ki tlači tako plače manuelnega kakor tudi duševnega delavstva na najnižjo življen-sko mero in nje same v pooolno krušno odvisnost. Tu si .ie treba pač biti enkrat na jasnem, da ie duševno delavstvo prav tako Droletariiat. kot manuelno delavstvo, le še morda s to razliko, da je še tembolj kot manuelno delavstvo izpostavljeno duševnemu posilstvu raznih kapitalističnih klik!
tega delavstvo piva. ki ga dobi. ne sme jemati domov ali va prodati, tako da nima faktično nobenega pravega haska pri niem. Znesek za to pivo znaša pri delavcu nad 5000 in se všteva v dohodek pri davčni oblasti. Dogajajo se pa v predpisih osebne dohodnine tudi druge napake. Pri nekaterih plačilnih nalogih
ga za odmero dohodnine, dasi bi se moralo jemati le 50% prejemkov, tako. da delavci z istp plačo plačajo nekateri nekai nad 400 K. drugi pa do 2200 K. Po našem mnenju demitatno pivo in podobni dohodki. ki dejansko ne vplivaio na rre-temke. ne spadajo med one prejemke. ki so podvrženi osebni dohodnini.
se navaja celoten znesek kot podla Davčna podlaga.	Davki	v	celotnih	zneskih.
Kaj to pomeni?
V parlamentarnih državah je običaj, da vlada predlaga svoje zakonske načrte v presojo interesent-skim organizacijam. To se godi deloma tudi pri nas. toda Strokovna komisiia za Slovenijo ne dobiva takih načrtov od vlade, dasi je formalno priznana zastopnica delavskih organizacij. Znano nam ie. da tu store druge pokrajinske uprave svoio dolžnost in tudi vlada v Bel-gradu. dočim se pri nas v Sloveniji na to moralno dolžnost popolnoma pozablja. V zadnjem času se je vršijo v državi več enket in po enke-
tah so izšle odredbe in nacedbe. ne da bi naša Strokovna komisija imela priliko podati svoje mnenje o predlogih, ki jih namerava vlada uveljaviti.
Tako preziranje ie neumestno. Ali tiči krivda v Belgradu ali v Ljubljani nam sicer ni znano, ugotavljamo pa. da smo kot najmočnejše legalnp zastopstvo delavstva opravičeni zahtevati enako upoštevanje. kakor se to godi z raznimi gretimi, zadrugami in zbornicami ter celo s posamezniki, ki imajo go.-soodarski ali politični .vpliv.
OJ ulotiigi USltlKt |0	Je davku zavezan samo lale znesek	DlttJnill	Dri. pribitek k dohodnini	Plačarina	Enotni drž. pribitek k plačarini	? doklada	Invalidski Jim	Vsota
K 20000*	50% 10000	269.10	67.27	-				48.-	384 37
, 22000	50"o 1X000	313.95	94.18	—	—	—-	96.-	5U4 13
, 24000	50% J 2000	355.35, 106 60		—	—	—	96.-	557.95
. 26000	50 /o 13000	400.20	120.06	—			—	96.—	616.26
. 28000	50*/o 14000	446.05	183.61	—	—			96-	674 56
„ 30000	50% 15000	492.20	172.27	—	—			96.-	760.47
„ 82000	60% 19000	739.45	258 81	—				148.—	114626
„ 34000	O O >5* O CN 'c> o	811.90	324.76	—	—			148 —	1/4«.66
„ 36000	60% 21600	811.90	324.76	—	—	—	148.-	1284.66
. 38000 160% 22800 911.95			36478	—	—	—	248.-	1524.73
„ 42000	60 /o 25200 1018 90		407.56	—	—	•—	248,—	1674.46
, 45000	70% 31500; 1344.35		604.96	i % 315.-	—	—	48,—	231231
. 48000	70% 33600	1457.05	728.52	1% 336.-	—	—	48,—	2569.57
, 50000	70% 35C00	1669.75	784 87	1% 350-			—	48,-	2752.62
„ 55000	70% 38500	179515	897.57	1 % 385.-			—	48 —	8121 72
, 60000	70% 42000	1960 75	1078.41	2% 840,—	I°/0 588 —	65% 546.-	248.-	5261.16
, 64000	80% 51200	2421,90	1453.14	3% 1536.—	70 °j0 1072.20	, 998,-	348,-	7832.64
* Davek se zaračuna le od popusta po 80 do 80*/* to ]• od K 10.1X10 do K 51.200 ne pa kakor se dogaja davkarijah od K 20.000 do K 04.000.
Davčni vijak.
Zadnje čase dobivamo razne pritožbe glede odmere osebne dohodnine od u?i.iv.cv raznih s:w la primer navajamo spodaj tabelo zaslužkov od 2C do 64 tisoč na leto in pregled osebne dohodnine, ki pripada tem zaslužkom. Pri dohodkih od 20 do 32 tisoč se jemlte za podlago zaručanavanja osebne dohodnine in doklad 50% letnih prejemkov, pri 30 do 45 tisoč j60%. pri 45 do 60 tisoč 70% in nad 64 tisoč 80%. Ka-
ko se zaračunava osebna dohodnina. nam pričajo tudi predpisi dohodnine pivovarniškemu delavstvu, kjer dobivajo moški po 2 1. ženska pa 1 1 piva na dan. Pivo se zaračunava po 8 K liter, tako da dobe moški na leto 53.293 1 piva, ženske pa 6936 1, skupaj 60.229 1 piva. V zaslužek se temu delavstvu zaračuna potemtakem 481.832 K in obdavči z osebno dohodnino, dasi je že obdavčen pri kuhi liter z 1.60 K do 1.80 K. Vrhu-
Politične vesti.
+ Zbor demokratske strake v Ljubljani. V nedeljo Je zborovala v Ljubljani Demokratska stranka v Sloveniji. Demokrati sami poročajo, da je bilo okolo 400 udeležencev. Zboru je predsedoval minister g. Kukovec, ki Je predsednik stranke. Poročila sta podala politično minister Kukovec, o organizaciji in reorganizaciji stranke pa dr. Žerjav. Politično ie ta zbor pomemben, ker se ie demokratska stranka v Sloveniji spojila z ostalimi demokrati v državi. Demokratska stranka je močna stranka, brez katere je večina vlade nemogoča, če se politično stranke ne grupirajo drugače, zlasti pa, če se cepi radikalna stranka. Podcenjevati v političnem boju te stranke ne moremo, ker je precej velika in izrazito meščanska. Zbor je sprejel več resolucij: proti plačarini, proti direktnim davkom, za organizacijo obrtnikov in kmetov. Govorili so tudi o organizaciji nameščencev in delavcev, kar se pa seveda ne bo obneslo, ker hna stranka pač drugačne interese, kakor malj obrtnik, mali kmet in delavec. Iz vsega tega je razvidno, da se vrši pred nami konsolidacija močne, delavskim Interesom nasprotne stranke, močne zlasti zaradi tega, ker sedi z radikalci v vladi. O tem zgodovinskem zborovanju demokratske stranke bo prav važno, da izpregovortmo o prllild več, ker le načelno podalo pravce, o katerih ne smemo molčati.
+ Njeno maščevanje. Na zaključni seji kongresa italijanske socialistične stranke je bilo po končanem glasovanju prebrano pismo III. Internacionale, ki so ga komunistični odposlanci za vsak slučaj nosili pripravljenega v žepu in v katerem stoji zapisano, da se italijanska socialistična stranka, ker
je zavrgla Lazzarijevo (ekstremistično) ret solucijo, končno izključi Iz komunistične internacionale. To je sicer hud udarec za tiste italijanske sodruge, ki so še vedno upali, da utegne priti do zedinjenja z Moskvo, in hna za posledico lahko še kak maj* hen razkolček, vendar pa je čisto gotov J, da za celotno stranko nima velikega pomena. Pismo bo povzročilo, da se bodo notranje razmere v stranki ojačilen in da pojde 80 odstotna večina italijanskega proletariata odslej svojo jasno začrtano pot. I« pot je Izražena v takt. načelih, ki so jim skoro vsi glasovi na kongresu izrekli zaupnico: Nobenega razkola več, vsaj ne razkola s strujo (Turatijevo), ki hoče izrabiti visa manjša sredstva, tudi tkzv. »legalna«, da čim bolj izboljša delavski položaj, ki zida tudi za sedanjost in ne samo do-prinaša žrtve za prihodnjost. Stranka ne pojde v vlado, pač pa se bo energično udejstvovala v parlamentu in v parlamentarnih odsekih, katerim so vlade končno le izvrševalni organ. Socialisti ne bodo vladam ovirali izvrševanja delavstvu koristnih reform, nasprotno, do takih reform jih bodo s svojo močjo prisilili. In ko bodo socialistični delavca enkrat imeli absolutno premoč, tedaj bo prišel čas, da iztrgajo državno krmilo kapitalističnemu režimu iz njegovih rok.
+ Četrta obletnica ruske revolucije se
bo z ozirom na slabi gmotni položaj vršila v skromnih mejah. Uradni sovjetski krogi bodo ob tej priliki prepovedali vse manifestacije.
+ Neumna Je vest, ki jo te dni prinašajo meščanski listi, češ, da je sovjetska vlada s Poljsko sklenila tajni dogovoT, po kateri ji zadnja izroči kakih 15 voditeljev, protirevolucfjskih vodi), med njimi Savinko-
LISTEK.
H. Mann — Ivan Albreht:
SIROMAKI.
Roman.
(Dalje.)
»Tako je!“ so rekli, in vseskrižem je nastalo brnenje, rahlo pritrjevanje, polizrečeni glasovi vere. Na poti smo, pravici nasproti — pa da vidiš vsak dan bolj, kako je dolga, šteti so dnevi bogatih. S tem, kar nas oni stanejo zdaj, bomo obogateli mi sami, vsi. V zračnih sobanah bomo skupno uživali svojo dobro hrano, in stroji, ki so naši, bodo delali za nas. 'Če ne bi bilo tako, čemu potem ne pijančuje-mo, ne vlamljamo.
Tega ne počenjamo zato, ker smo razumnejši od njih. Prosto lahko dihamo, tako, popolnoma prosto, sredi našega dušečega ozračja; kajti pri nas je razum in bodočnost. Vas tam pa je zaslepila posest, niti tega ne .Veste več, kaj imate v rokah. Kdo izmed vas zna ceniti znanje, duha, tako kakor mi? Pozabili ste nanj, v svoji maščobi. Mi, mi pojmujemo, da je on tisti, ki obvlada svet, in da je tudi on spet vaš cilj. Vsaka knjižnica, ki si jo ustvarimo ali iztrgamo vaši skoposti, je
znamenje ob naši poti navzgor in vašega pogina znak.
Dinkl, ki je bliskoma planil s svojega sedeža, je vzkliknil:
»Najbolj pa me veseli le tistih stotisoč mark, ki jih mora dati za našo knjižnico!“
In vse je vriskalo od veselja ob takšnem porazu generalnega direktorja. Bojev je seveda še treba zaradi uprave knjižniške; kajti po pravilih glasujejo tudi uradniki glede nakupa knjig, in ti zavirajo, kolikor je le mogoče, sprejem strankinih spisov. Herbersdorfer se je muzal z globokim zadoščenjem. Izza včeraj je že imel »Kapital11, skrbno zaklenjenega v svoji sobi.
Balrich ga je motril, njegov ubogi, skorjasti obraz, ki je bil videti zakrknjen in o katerem se je zdelo, kakor da živi za svojimi velikimi očali v vednem naporu in bojazni, če se morda slednjič ne odpre, ne izpregleda in ne doume, ta junaški, zaman se boreči obraz.
»Tako je z nami,“ je čutil Balrich. »Preslabi smo, čeprav smo na videz močnejši. Knjige, ki bi mogli ž njimi premaghti izkoriščanje in bedo, leže po naših predalih, mi pa posedamo tu, izčrpani v hlapčevanju celega tedna in brez pripomočka, da bi se naučili rabiti svoje orožje. Ako pa kljub temu pride kdo izmed nas do tja, da spozna znanstvena dela,
otrokom svojim radi tega ne more ničesar olajšati. Kjer smo, tam ostanemo. Glejmo torej, da užijemo srečo, ki nam jo dovoli siromaštvo !“
Tu se je domislil, da ga pričakuje dekle
— njegovo dekle, če hoče. Ali pa hoče, in ali mora biti ta? Brez naglice je vstal, je stopil še k nasprotni mizi, skoro bi bil prisedel tam
— in ko je nato prispel venkaj, je že stalo tam pri pokopališkem zidu dekle. Nekoliko sklonjeno je stalo tamkaj, zavito v svojo rjavo ruto, kot da čaka že dokaj časa, in zagledala ga je šele, ko je bil že čisto blizu.
»Tilda!“ jc zaklical vedro, ona pa mu je pokazala obraz, ki je bil poln jada. Ali on je stopal tako čil nasproti, korenjaški, poln moči in krepak, tako stasovit je prihajal, s temnim šopom las izpod čepice, da se mu je nazadnje le nasmehljala nasproti.
-„Ali si že bila notri?“ je vprašal zamolklo in je pokazal na pokopališka vrata.
Prikimala je. »Moja mala ima vse, kar potrebuje. Da bi tudi midva imela to!"
»Tega ne govori,“ je zahteval; in nežne-je: »Greva še enkrat noter?“
Ker je odmajala z glavo, ni silil. To le žalosti, in kaj nimata oba več pred seboj nego za seboj? »Pojdiva odtod!11 je rekel odločno, jo je prijel za roko in je stopil hitreje. V senci
zidu, s katerega je viselo grmičje, se je stisnila k njemu: krepki boki, polna prsa, a zra-» ven tega shujšani obraz, ki se je plaho oziral vanj.
Kraj zidu je takoj potegnil veter. Balrich je skrbno zavil Tildo. Sele sušeč; prazno polje v somraku, onadva pa počasi stopata med lužami. Na desni stoje med suhimi drevesci vile, imenovane delavske vile; stanujejo pa v, njih skoro sami uradniki. Kot delavec mora biti človek že posebno dobro zapisan. »Jauner, bo prišel vanje, midva ne.“
Ker sta bila radi mlakuž zdaj ločena, zdaj spet skupaj, sta jela računati. Balrich j«!:ifSiSl dva mlajša brata; eden je bil še šoloobvezen* drugi nič plačan. Tildina mala ni več v nadlego, je rekel Balrich. Samo še mati, preslaba za delo, bremeni na njej. „Ce bi tega ne bilo," je dejal v neodoljivi želji, da jo obvaruje, »tl sploh ne bi smela delati nič več, sirota, jaz pa za dva.“
Nato se je ozrla vanj, trpko in nezaupno, in z nekšnim višjim, ostrejšim glasom je rekla, da ne potrebuje ničesar in da ji je mati prav tako malo v nadlego, kot ji je bil preje otrok. »Ti bi gotovo rad, da bi tudi ona že ležala tu zunaj!"
(Dalie prih.1
va, P.-tliuro, Balakoviča in drage. Sovjetska \'uJa ie za to uslugo baje obljubila, da 6 svoje strani izpolni sklepe riške mirovne pogodbe. To je zopet eden obiČadpih blufov meščanskega tiska, ki hoče na vsak način javnosti vbiti v glavo mnenje, da nima sovjetska vlada drujega posla razen tega, da stika po protirevolucionarnih banditih. Znano je n. pr., da je prišel Boris Savinkov že pred časom po odkritem boju v boljševlške pesti, ki so ga obsodili, ker je v svoji buržoazni megalomaniji onemogočal mirni razvoj in konsolidacijo ruske socialistične republike,
Nalnoveiie.
SODRUG DR. L. PERIČ POTRJEN.
Na včerajšnji seji ministrskega sveta ie notranji minister Sv. Pribl-čevič oredložil v podpis ukaz o potrditvi dr. L. Periča za ljubljanskega župana.
ZAKONODAJNI ODSEK-
LDU. Belgrad, 17. okt. Na seji plenuma zakonodajnega odbora, ki se je vršila dopoldne, so razpravljali o uredbah tretie sekcije za narodno zdravstvo. Spr.ejeta je bila uredba o zdravnikih špecijalistih. Pri uredbi o izročevanju mrličev anatomičnim institutom se ie razvila dolga debata. Uredba iz leta 1919. se le popolnila tako-le: Zdravniki. ki se pregreše s tem. da v bolnici zahtevajo plačilo za svol posel, se bodo kaznovali po določbah državljanskega zakona, ako stvar ne spada pod kazenski zakon.
100 KRON = 1.85 FRANKA.
LDU. 'Curlh, 17. okt. Devize: Berlin 3.20. Holandija 175.25, New York 532, London 20.55, Pariz, 38.60, Milan 20.00. Bruselj 38. Kodanj 100, Stockholm 121. Kristianlja 64, Madrid 69.50 Buenos Aires 172.50, Praga 5.70. Varšava 0.12, Zagreb 1.85, Budimpešta 0.77, Bukarešta 3.85, Dunaj 0.27, avstrijske krone 0.21.
DELITEV GORENJE ŠLEZIJE.
LDU. Nauen. 17. okt. »Vossl-»che Zeitung« poroča po »Matinue, da bo Poljska dobila vsled odločitve o razdelitvi Gorenje Šlezije 81% promogovne produkcije in vse rudnike oinka.
LAKOTA V RUSIJI
LDU. Moskva. 17. okt. Ljudskemu komisariatu za prosveto so do-šla nastopna žalostna poročila o položaju otrok na ozemlju, kjer vlada lakota. V raznih mestih ob Volgi, so skočili starši % svojimi otroki v reko. Mnogo staršev je zadavilo svoje otroke, da bi iih rešilo trpljenja po gladovanju. Mnogo otrok ie pobegnilo v stozdove, kjer se žive ob koreninah. Otrošiki domovi imajo Že sedal trikrat toliko otrok, kakor bi jih smeli po prvotnem načrtu snrejed. Število otok. zapuščenih od svojih staršev, raste od dne do dne. Za evakuacijo otrok z glavnega ozemlja ie liudsko poverjeništvo za prosveto odobrilo 28 milijonov rubljev. Četrtina te vsofe ie bila že vročena. Število stradajočih otrok v tatarski republiki znaša nad en milijon. Od teh otrok se prehranjuje 200.000 z ameriško pomožno akcijo. 70.000 pa jih preskrbuje država. Doslej ie obolelo 200.000 ljudi zaradi lakote, med temi jih je 10.000 umrlo.
PRED ŽELEZNIČARSKO STAVKO V AMERIKI.
LDU. Chicago. 15. okt. Zveza železniškega osobja in železniških premikačev je bila pozvana, naj
stopijo v splošno stavko, ki se pri- ! čne dne 30. oktobra.
LDU. Washington, 15. okt. Pred- | sednik Ilarding je povabil k sebi ! člane odbora železničarske zveze, ki zastopajo interese zveze v javnosti. da bi se z njimi posvetoval o grozeči železničarski stavki.
LDU. New York. 15. okt. 90% železničarjev ie glasovalo za stavko. da bi protestirali proti zmanjšanju mezd. ____________________________
Pneine vesti.
Stanovanjska kriza bt stanovanjska komisija. Glasom člena 12. pravilnika, ki se glasi: okrajni glavar kot načelnik stanovanjskega oblastva imenuje srvojega namestnik« izmed uradnikov glavarstva. Priseduike (namestnike) stanovanjskih oblastev I. stopnje imenuje na predlog pristojnega stanovanjskega oblastva poverjeništvo za socialno skrbstvo v Ljubljani. Pr« tem naj se upoštevajo upravičene želje krajevnih stanovskih in strokovuih organizacij, hišnih posestnikov in najemnikov. Število prtsed-nikov je določiti po krajevni potrebi in obsegu stanovanjskega okoliša (okrajnega glavarstva); vendar morajo biti v enakem številu zastopani hišni posestniki in najemniki.
K temu členu bi ne imeli nič pripomniti, če bi se praktično Izvrševali V Celju Imamo okrog 3000 strokovno organiziranih delavcev, ki so obenem najemniki, ter so potoni strokovne organizacije (najemu, org. Se ne obstoja) predlagali štiri člane, dva prised-nlka in dva namestnika. Ko se je stanovanjska komisija sestavila so bili imenovani štirje prlsednlki hišni posestniki za gospodarje In en član, s. Leskošek, kot prisednlšiti namestnik, dalje en sodnik ter podžupan nar. socialec Žabkar kot prlsednlk, dasi ne obstoja strok. org. NSS v Celju. Zadnji je penzioniran železničar na dopustu. Ker le po členu 13. UTedbe predpisano, da se volijo stanovanjski nadzorniki (nadzornice), ki preiščejo stanovanje. Ta posel pa opravlja gospod Žabkar jako strankarsko. Stanovanjska oblast se opozarja, da postavi dva ali tri nadzornike za pregledovanje stanovanj. Najemniki so opo&arjatio, da so uradne ure sa stranke od 6. do 7. ure zvefier v delavskem tajništvu.
Etiketa proti draginji se ja vršfia včeraj pri deželni upravi za Slovenijo. Na Anketi so biti naJrazUčuejf zastopniki gospodarskih in strokovnih organizacij, ki so ventilirali dragiujsko vprašanje vsak s •vojoga stalliča.
Dober iT«t, Iz vrst libVjansklh davkoplačevalcev smo prejeli naslednji dopis: »Finančna uprava si lomi glavo, kako priti do dohodkov potom davkov, ne da bi se zamer tta eni aU drugi kasti državljanov. Z ozirom na to, da teka po Ljubljani nebrol psov — večiuoma luksurljoznlh — bi svetoval finančni upravi — ako spada to v n*e delokrog — naj obdači lastnike psov vsaj za toliko, kolikor stane hrana za enega psa, kajti ako ima lastnik sredstva za vzdrževanje luksurijoznlh psov, Ima gotovo tudi ravno toliko odvečnih sredstev v svrlio plačevanja davka. Davkoplačevalec.«
Kako se delajo profiti. Mariborski »Tabor* pdše, da je g. Pesek prodal svoj premogovnik pri Ljutomeru, katerega je pred nekaj meseci kupil za 600.000 K, nekemu Hrvatu za 3,000.000 K. Še za vojne bi nam bilo kaj takega neutnUivo ...
Prošnja. Učkejski zbor deške In dekliške meščanske šole v Tržiču je sklenil, da najame za nabavo hi prireditev otroškega gledališkega odra v šolski telovadnici na naslov »šolarska Akademija« posojilo v znesku 20.000 K. Za posojilo jamčijo člani učiteljskega zbora po številu 10 ln se vrne najkasneje v treh letih. Tem potoni se obrača učiteljski zbor na javnost, zasebnike in denarne zavode, z vljudno prošnjo, da stavijo ponudbe in pogoje za posojilo. Zadeva otroških gledaliških odrov je eminentno vzgojnega pomena, zato pričakuje učiteljski zbor z vso gotovostjo, da se prijatelji šole odzovejo V ta namen se sprejemajo tudi darila in se imena darovalcev objavijo v časopisih. — Ravnateljstvo.
Kulturne delavce in zastopnike kulturnih zavodov in društev vabimo na sestanek v četrtek dne 20. t. m. ob 5. uri popoldne v prostorih Slovenske Matice v Ljub-'igresnl trg št. 7, da zavzamemo staiišče glede nameravani odpravi medicinske in tehniške fakultete na vseučilišču v Ljubljani. — Društvo slovenskih leposlovcev.
Abiturieniski tečaj drž. trgovske akademije. Predavani! na tem tečaju se prično v STedo 19, t. m. ob osmih zjutraj (Aškerčeva ulica 9 II na levo).
Petindvajsetletnica Dobrodelnega društva tiskarjev. V nedeljo je slavilo to društvo svojo petindvajsetletnico na jako lep način. Dopoldan se je vršilo slavnostno zborovanje zvečer pa veselica z jako lepim vzporedom. Predsedniku O. Planincu je članstvo podarilo spominski dar. Planinec je namreč predsednik tega društva 25 let, g. Ant. Štrekelj pa blagajnik 21 let. Društvo ima namen podpirati člane v najnujnejši potrebi. Ves čas poslovno dobe je imelo društvo 248 odborovih sej, 27 zborovanj in nad 20 prireditev. Tudi mi želimo društvu, ki so ga ob tem slavju počasUli delegati iz Zagreba ki brzojavno z Dunaja, Sarajeva in LJelgrada, najlepšo bodočnost.
Siv klobu in drap (rjav) površuik je bil zamenjan na zabavnem večeru društva tiskarjev v »Unionu«, dne 10. t. m. Dotičnl gospod se naproša, da ga odda g. I. Zormanu v opernem gledališču.
Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah Drž. posredov. za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 2. do 8. oktobra 1921 dela 206 moških in 12? ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 205 moških ki 100 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 302. Dela iščejo: Pisarniške moči, kovinarji, rudarji, peki, mlinarji, mesarji, natakarji, natakarice, trgov, gotrudniki, prodajalke, strojniki, kurjači, dninarji, dninarice, krojači, šivilje, gozdni čuvaji, bol. strežnice, vajenci, vajenke ttd. V delo se sprejmeioanbaiji, krojači, čevljarji, zidarji, tesaril, viničarji, kleparji, kolarji, šivilje, pisarn, moč, kuharice, sliižktaje, vajenci, vajenke itd.
KulturnB vestnik.
Naročajte družinski MN »Kres«.
Uprava družinskega lista »Kresi naznanja, da ima v zalogi še nekaj Izvodov 1. in 2. štev. kulturnega mesečnika »Kres«. Kdor hoče imeti cel letnik najboljšega ki natvlšie stremečega slovenskega kulturnega mesečnika »Kres«, naj ga hitro naroč-1 v upravi na Aleksandrovi cesti 5 v Ljubljani, ker se bodo nadalkie številke tiskale samo v tolikih izvodih, kolikor je vplačanih naročnikov. Zato ne pozabite naročiti »Kresa.«
Slikarska iola »Probuda« ▼ Ljubljani. Šolsko leto se je že pričelo z rednim poukom na Tehniški srednji Soli, v kateri se poučujejo vsi potrebna akademičnl predmeti. Sledeče predmete poučujejo gg. profesorji; portret po naravi in akt ter dra-perkjo (kosttime) in anatomijo akad. slikar hi voditelj šole Franjo Sterle, narodne kompozicije akad. slikar Maksim Gaspari, risanje po naravi ln nar. ornamentiko prof. Cigoj, modeliranje akad. kipar Ber-neker, grafika prof. Saša Santel, perspektivo akad. medajler prof. Aiit. Sever, arhitektonsko oblikoslovje ing. arh. prof. Rado Kregar, umetno zgodovino prof. Pavle La-garlč in o splošnem fotograflčnem znanju prof. Fr. Vesel. Šola je v programu tako-ie sestavljena: 1. višji oddelek za obiskovalce višje Izobrazbe (predpogoj skušnje za sprejem), v katerem dobe pravo afca-demlčoo izobrazbo; 2. srednji oddelek za one, lei hočejo dobiti zadostnih direktno v umetnosti In jim omogočiti vstop tudi v višjj oddelek; 3. tečaj za gospode in dame, JcJer dobe zadostno splošno izobrazbo v umetnosti. Za kuratorij so Izvoljeni sledeči gg.: prof. in arhitekt Plečnik akad. kipar prof. Repič in akad. slikar prot. Sternen. Vpisovanje in sprejemanje v to šola Je mogoče le še v posebnih slučajih, ker Je že zadostno število slučajev, kakor
navadno na Tehniški str. Soli pri voditelju
šole »kad. slikarju ir a niu Sterletu. Tam se tudi dajejo natančnejša navodila.
Organizacijski vestnik.
is strank®.
Diskusijski večer v Spodnji Šiški bo danes ob 20. url v bivši nemški šoli.
Iz j&tr©k. ©rgasskacli©.
Lesni delavci pozor! Kljub večkratnim opominom v delavskih časopisih pri lesni tvrdki Ivo Cater pri Celju, Spod. Hudinja, ni prav nič boljše, nasprotno pa veliko slabše. Da se dela pri omenjeni lesni tvrdki mnogo več kot osem ur na dan, je že itak daleč okrog znano, in ta gospod niti ne misli na osemurni delavnik. Pač pa zmeša tega ali onega, ki pride k njemu, da podpiSe pogodbo, ne da bi vedel za kaj ali kako. Pri tem ga podpira eden izmed delavcev, to ie g. Turin. Kljub temu, da ga je strok, organizacija lesnih delavcev izbacnila iz svoje srede, ga slednjič opozarjamo, da odneha s hujskanjem proU podružnici v Celju. Obžalujemo njega in njegove pomagače pri tvrdki. Kajti ubogo delavstvo si že itak ne ve pomagati, vrhtega ga pa še moti njegov sotrpin, kapitalistov hlapec, da res ne ve, kam spada. Torej opominjamo vas vse lesne delavce, pri omenjeni tvrdki, da se enkrat zaveste ter pridete, kamor spadate, kajU edino s strok, organizacijo si morete pomagati v svojem obupnem položaju.
Kovinarji v Sloveniji se večinoma po vseh podjetjih nahajajo v pokretih. Podlet-niki, kakor je opažati, pripravljalo atentat na plače In pogodbe, zaraditega zaenkrat svarimo pred sprejemom dela v kovhiskJi podjetjih v Sloveniji.
Vsem delavcem in delavkam tovarne Pertinoč v Štorah iskrena hvala, ker so mi pomagali v moji bolezni. — Leopold Pram.
Vestalk Svobode.
Del. izobr. društvo Svoboda v Trbovljah priredi v torek dne 18. oktobra t l. v ▼ kino- dvorani g. J. Počivavšeka
predavanje s lllmom o tuberkulozi.
Predaval bo g. dr. Steinfelder ali pa
medicinec g. Mikič, oba Iz Celja. Predavanje bo od 16. do 18. in vdrugič od
18.—20. ure zvečer. — Vstop brezplačen. K obilni udeležbi vljudno vabi — odbor.
Drulfvene vesti.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja lavna odborova seja v sredo dne
19. oktobra t. L ob 20. url v mali dvorani Mestnega domaDruštvena pisarna daje Članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. 12 pritlično desno
Dopisi.
Cel}e. (K potrditvi župana celj-sko-okoiiške občine.) Veliko slavnost so priredili sodruei krajevne organizacije Celje ob priliki potrditve s. Hrastnika županom občine
Okolica celjska v soboto 15. okto-bra Okoli 300 sodrugov se ie zbralo ob 7.^ ari pri Zelenem travniku. Korakali so z železničarsko godbo iu bakljado na čelu v Oaberie do stanovanja s. Hrastnika. V kratkih in jedrnatih besedah je pozdravil s. Koren v imenu org. J. S. D. S. žu-Dana. Na njegovem domu se ie še Drikliučilo nadaljnih neštetih sodru-gov. ki so manifestirali k občinski hiši skozi mesto na breg. kjer ie že bila zbrana velikanska množica ljudi. Pevsko društvo »Naprej« je za-nelo pesem osvobojenja duhov, na kar je sodr. Hrastnik govoril sledeči nagovor:
»Slavno občinstvo! 10. maja smo imeli volitve in danes je 15. oktober. 1 orej celih 6 mesecev smo čakali. pridno so se nam občinska vrata odprla. Mirno in potrpežljivo smo čakali na reševanje volilnih aktov. dobro se zavedajoč, da nas ne čaka nič dobrega, temveč, da nas čakajo velikanske naloge. Omeniti moram, da sem prvi župan, ki pride iz delavskih vrst in pripadam tudi k stranki istega razreda. Zagotavljam, da je potrebno v občinskem gospo-j darstvu vsestransko in objekti vnj> razsojati, tako da se bo omogočilo sodelovanje vseh strank. Mnogo nujnih.in zelo kompliciranih in še do sedaj nerešenih nalog nas čaka, katerih se bomo morali energično lotiti. če hočemo, da ustrežemo vsestransko zahtevam našega občin-, stva. Predvsem opomnim na šolsko j vprašanje. Vse svoje moči in vedenje bom zastavil, da bo to peroče vprašanje ugodno rešeno. Da pa bo lavno šola občino občutno obremenila, s tem bomo pač morali vsi računati. Zelo pereče vprašanje je oskrba občinstva z dobro in zdravo vodo. C© hočemo Izdatno pobijati vsako leto se ponavljajočo nam vsem grozečo epidemijo. Ravno isto pereče vprašanje je razsvetljava, ki nam bo delala mnogo preglavice. Ceste čakajo na napravila. Pri vsem tem pač ne smemo pozabiti tudi naših revežev. Mnogo enakih gospodarskih kulturnih in socijalnih problemov, bomo lahko rešili bo dobri volji in resnemu sodelovanju vseh strank, ki so zastopane v občinskem svettv. Kakor rečeno: v skupni dobri in odkriti VO^ji upoštevajoč demokratična načela, imam upanje, da se bo lahko marsikaj dalo doseči, kar se nam še danes zdi nemogoče. — Ve-; liko vam ne morem obljubiti. Ampak eno Vam sigurno obljubim: da bom ppšteno in vestno služil vsem nalogam, ki me čakalo. Od ljudstva sem izvoljen in ljudstvu hočem biti odgovoren.«
Železničarska godba je nato zaigrala delavsko himno, s katero so vsi navzoči zapeli. Potem so sodru-rI odkorakali na Zeleni travnik, kjer so se v redu razšli.
mam
Iščejo se:
čevljarski delavci,
1 spreten ščlpaž (Zwicker), 2 vešča samostalna prlrezovalca
(Zu;cl.ncider), samca. Stanovanje zagotovljeno. Nastop takoj. Ponudbe na: AND. JAKIL, tvornica koža i cipela, Karlovac,
Hrvaško.
Rakove & Zanki,
prej A. Zanki sinovi.
Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov
Centrala: Ljubljana. d z o. i, Skladišče Novisad.
Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL, Ljubljana.	Telefou	64.
Emajlni laki. Pravi ftrnel. Barva za pode.
Priznano najboljSa in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (FederweiB), strojno olie, kaibolinej, steklarski in mizarfki klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“, Lak za pode. „MERAIiL“, Linoleuai lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. „MERAKL“, Brunoline. a;:::.—— — Ceniki ec aaSnsno ne raspoSlijaJo I =====
>
OJ
■M
O
Im
CA
<L>
CC
’£
v.
p
6tt
S
■3
UJ
Na nižje cene!
Na niž e cene!
VULKAN!		tvornica gumijevih izdelkov v Kranju	
i! 1		■ J J * 1 1 i1 ITI i 18 >11111 J i	m * wWl
izdeluje prvovrstne s*©dt$efnS!?e0			
co
<
(6
O
<
N*
O
•e
»i
f
s
c«
0
BS
K
<
ta
Č'sto domače podjetje!
Naročajte „NAPREJ“
priporoča
na debelo in drobno:
galanterijo, srajce, kravate, nogavice, mofike in ženske. Šolske j o-trebščine, jedilno orodje, žlice, vilice, aluminium, toaletno milo, ščetke za obleko, glavo, zobe in konje, 8ev)l«rnko orodje rinčice, dreto, sukanec. Istotam se dobe najboljši ŠIVALNI STROJI za rodbinsko in obrtno rabo, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, N A i) L CELO doli za ::::	kolesa	in	šivalne	stroje,	igle, olje Itd.
Tisk UCitclj: ’:e tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Maks Žagar.