Strokovna razprava
GDK: 625:524.6(045)=163.6
Presoja (ne)ustreznosti Enotne metodologije za ugotavljanje
vrednosti gozda kot strokovne osnove za cenitev gozdov
The Evaluation of the (In)adequacy of the Uniform Method for Forest Value
Determination as a Professional Basis for Forest Appraisal
Milan SINKO*
Izvleček:
Sinko, M.: Presoja (ne)ustreznosti Enotne metodologije za ugotavljanje vrednosti gozdov kot strokovne osnove za
cenitev gozdov. Gozdarski vestnik, 66/2008, št. 5-6. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini. Prevod: Breda Misja,
jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Cit. lit. 14.
V članku je analizirana Enotna metodologija za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča in gozda (1987) z vidika
ustreznosti ocenjene odškodnine. Pri analizi sta ugotovljeni neskladnost z določili veljavne zakonodaje s področja
razlastitev in odškodnin ter sporna uresničljivost podmene, naj odškodnina omogoči osnovanje novega gozda.
Enotna metodologija ne omogoča izračuna ustrezne odškodnine za razlastitev starejših gozdov, ker uporabljeni
pristop ne temelji na tržnih razmerah in stranski škodi.
Ključne besede: razlastitev gozdov, cenitev gozdov, odškodnina
Abstract:
Šinko, M.: The Evaluation of the (In)adequacy of the Uniform Method for Forest Value Determination as a Professional
Basis for Forest Appraisal. Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry) 66/2008, Vol. 5-6. In Slovenian,
abstract in English. Translation: Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. Cit. lit. 14.
In the article we analyze the Uniform Method for Agricultural Land and Forest Value Determination (1987) from
the viewpoint of the evaluated compensation. The analysis showed the discordance with the regulations of the
valid legislature in the field of expropriations and compensations and questionability of the hypothesis that the
compensation should enable founding of a new forest. The uniform methodology does not enable the calculation
of an appropriate compensation for older forests expropriation, because the applied approach is not based on the
market conditions and collateral damage.
Key words: forest expropriation, forest appraisal, compensation
1 UVOD1
V prisp evku bomo obravnavali up orabnost Enotne
metodologije za ugotavljanje vrednosti kmetijskega
zemljišča in gozda (1987), v nadaljevanju Enotna
metodologija, ki je veljavni strokovni temelj za
cenitev gozdov za namene prometa z gozdovi
ali razlastitve. Enotna metodologija je name-
njena predvsem sodnim cenilcem za ocenjevanje
vrednosti gozdov pri prometu z gozdovi in pri
določanju pravične odškodnine ob razlastitvah
gozdov. Njeno poznavanje je zelo koristno tudi
za vse, ki so vključeni v postopek razlastitve.
Enotno metodologijo je že leta 1987 sprejela
takratna izvršna oblast na podlagi zakonodaje,
1 Pripravljeno za letno izobraževanje Sekcije sodnih
izvedencev in cenilcev gozdarske stroke, 17. maja 2008.
Stališča v prispevku so avtorjeva.
ki je bila po osamosvojitvi Republike Slovenije
odpravljena ali spremenjena. Zakonska podlaga
za sprejem Enotne metodologije sta bila Zakon
o kmetijskih zemljiščih (1979) in Zakon o raz-
lastitvah in o prisilnem prenosu nepremičnin
v družbeni lastnini (1980). Veljavnost Enotne
metodologije do izdaje novih predpisov ohranja
122. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (2003).
Primernost Enotne metodologije na področju
razlastitve gozdov bomo prikazali z vidika ustrez-
nosti ocenjene odškodnine in vidika praktične
uresničljivosti podmene, na kateri metodologija
temelji. V pripravi je sprememba zakonodaje, ki
ureja razlastitev in odškodnine, vendar menimo,
da je obravnava Enotne metodologije smiselna
*Mag. M. Š., univ. dipl. inž. gozd., ekon. Oddelek za
gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF UL, Večna pot
83, 1000 Ljubljana, SLO
zaradi njenega morebitnega vpliva na cenitve do
priprave morebitnih novih izhodišč.
Metoda cenitev gozda po Enotni metodologiji
je odvisna od namena cenitve, in sicer za primere,
ko je gozd izkrčen, in primere prometa z gozdovi,
ko gozd ne bo izkrčen. Metode se ločijo tudi po
vrstah gozdov, ki so predmet cenitve: prebiralni
gozdovi (trajni donosi), enodobni gozdovi in
mladje. V prispevku bomo obravnavali metode
za primere, ko bo gozd izkrčen, in pokazali, da je
metodologij a neusklajena z zakonskimi osnovami,
teoretičnimi izhodišči in je odškodnina prevelika v
škodo razlastitvenega upravičenca (družbene skup-
nosti, ki uveljavlja javni interes). Različni nameni
in metode cenitve po Enotni metodologiji vodijo
k različnim ocenjenim vrednostim gozda, kar pa
ni v skladu z veljavno zakonodajo, ki odškodnino
opredeljuje predvsem z vidika tržno-prometne
vrednosti morebitnega nadomestnega gozda in
stranskih stroškov, ki so posledica razlastitve.
2 USKLAJENOST ENOTNE
METODOLOGIJE Z VELJAVNO
ZAKONODAJO
Ustreznost Enotne metodologije smo preverili s
primerjavo njenih izhodišč z določili zakonodaje,
ki obravnava področje razlastitev in odškodnin
ter pravno teoretičnih izhodišč.
S teoretičnega vidika mora odškodnina zagoto-
viti poravnano izgube, ki jo razlaščencu povzroči
razlastitev. Hkrati pa ne sme biti oškodovana
skupnost v korist razlaščenca (VIRANT 1998).
Ustrezna ali pravična odškodnina se najbolj pri-
bliža tržni vrednosti nepremičnine, saj se 'prava'
vrednost stvari oblikuje na trgu. Tržno vrednost
gozda imenujemo tudi prometna vrednost gozda2
in jo določa cena, ki bi jo bilo mogoče doseči na
dan ocenjevanja vrednosti gozda v običajnem
poslovnem prometu in z upoštevanjem zakono-
daje in stanja gozda ter brez vpliva neobičajnih in
osebnih pogledov na predmet prometa - gozda
(OESTEN, ROEDER 2002).
Pregled slovenske zakonodaje, ki vsebuje določila
o odškodninah, pokaže, da kot ustrezno odškodnino
lahko opredelimo odškodnino, ki na trgu omogoča
pridobiti enakovreden gozd in vsebuje stranske
2 Oesten in Roeder jo imenujeta 'splošna' vrednost.
stroške, ki jih je povzročila razlastitev. Razlastitev
in odškodnino najbolj podrobno obravnava Zakon
o urejanju prostora (2001), ki opredeljuje razloge
za razlastitev, postopek razlastitve in odškodnino.
Tako pripada lastniku za razlaščeni gozd ustrezna
odškodnina oziroma enakovreden nadomestni gozd.
Odškodnina obsega vrednost gozda glede na njegovo
dejansko rabo in stranske stroške, ki so povezani z
razlastitvijo. Med stranskimi stroški zakon navaja
izgubljeni dobiček za čas do morebitne pridobitve
nadomestnega gozda in morebitno zmanjšanje
vrednosti preostalega gozda. Zakon posebej določa,
da nadomestilo v naravi (nadomestni gozd) pripada
razlaščencu, kadar je sredstvo za opravljanje goz-
darske dejavnosti razlaščenca, razen če razlaščenec
ne zahteva odškodnine v denarju.
Odškodnina nepremičnin je posebej opredeljena
tudi v zakonih: Zakon o ureditvi določenih vprašanj
v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih
(2001), Zakon o ukrepih za odpravo posledic
določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let
2000 in 2001 (2002) in Zakon o ureditvi določenih
vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja
v Republiki Sloveniji (1995). Po navedenih zakonih
mora investitor zagotoviti pravično odškodnino,
ki jo določi sodni cenilec. Odškodnina mora
lastniku objekta zagotavljati nadomestni objekt
v enaki velikosti, funkciji in kakovosti gradnje. Z
nadomestno nepremičnino se razmere za lastnika
ne smejo bistveno poslabšati v nobeni pomembni
okoliščini in mora kar najbolj ustrezati lastnikovim
interesom. Nadomestilo v naravi se poišče na trgu
oziroma sprejme ponudbo za nepremičnino, ki
jo predlaga lastnik, vendar mora biti ugotovljena
enakovrednost nepremičnin, sicer se lahko opravi
poračun. Zakon o ohranjanju narave (1999) pred-
videva razlastitev v interesu varovanja narave in
odškodnino v obliki enakovredne nepremičnine
zunaj zavarovanega območja ali odškodnine. Zakon
posebej določa, da se višina odškodnine določi po
vrednosti nepremičnine ob pridobitvi nepremičnine
z upoštevanjem njene vrednosti ob razlastitvi.
Slovenska zakonodaja predvideva predvsem
denarno obliko odškodnine, nadomestilo v naravi
pa je povezano s statusom razlaščenca (opravlj anje
gospodarske dejavnosti s pomočjo razlaščene
nepremičnine - status kmeta, samostojnega
podjetnika ali gospodarska družba). Po mnenju
pravne stroke je primarna oblika odškodnine
denarna odškodnina, zato bomo razumeli kot
ustrezno odškodnino glede Zakona o urejanju
prostora (2001) denarno odškodnino, s katero
se ohranja vrednost premoženja v trenutku raz-
lastitve (VIRANT 1998). Razlaščencu je treba
omogočiti vzpostavitev premoženjskega stanja,
v kakršnem je bil pred razlastitvijo. To pomeni,
da mora na trgu odškodnina omogočiti pridobiti
gozd enake vrednosti.3 Razlaščenca zakonodaja
ne zavezuje k dejanskemu nakupu ali osnovanju
nadomestnega gozda.
Enotna metodologija v prvem odstavku 11.
člena določa, da mora odškodnina zagotoviti
lastniku možnost nakupa drugega enakovrednega
gozda, vendar so v nadaljevanju navedene postavke
kalkulacije v nasprotju s tem določilom. Poudariti
je treba, da Enotna metodologija navaja možnost
nakupa enakovrednega gozda in ne osnovanja
gozda, ki šele lahko postane enakovreden gozd,
kot je razvidno iz postavk kalkulacije. Tudi Zakon
o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v
družbeni lastnini določa, da se odškodnina določi
po tržni vrednosti gozda. Avtorji (WINKLER
1996), ki razlagajo Enotno metodologijo, napačno
razlagajo postavke odškodnine v izhodišču, da
mora odškodnina omogočiti vzpostavitev prejšnje
gospodarske možnosti na novi površini.
Odškodnina, izračunana po Enotni metodo-
logiji, obsega za razlaščene prebiralne gozdove
nadomestilo za:
1.	nakup nadomestnega zemljišča,
2.	pogozdovanje,
3.	najnujnejša gojitvena dela in
4.	nadomestilo za izgubljeni donos do dobe, ko
bo donos novega sestoja enak prejšnjemu.
Dobljeni znesek se zmanjša za čisti donos pose-
kanega sestoja, kadar ga opravi lastnik gozda.
V primeru razlastitev nadomestilo za pogozdo-
vanje ni pomembno, ni bistveno, ker ni mogoče
zagotoviti osnovanja novega sestoja, kar je primer
pri uporabi zakonodaje, povezane z odškodnino.
V tržnem prometu z gozdovi v starejših razvojnih
fazah stroški za pogozdovanje niso predmet pre-
3 Enotna metodologija ne upošteva razmer na trgu. Na
trgu delujeta ponudba in povpraševanje, posledica česar
je, da je treba pri ocenjevanju prometne cene upoštevati
tudi razloge morebitnih kupcev za nakup gozda.
soje niti kupca niti prodajalca, saj imajo lastnosti
nepovratnih stroškov, ki jih ni mogoče spremeniti
za nazaj. Morebitni kupec jih ne bo priznal in bil
pripravljen plačati, saj bo ocenjeval koristnost
gozda predvsem z vidika potencialnih donosov.
Pri obravnavi razlastitev bi stroške pogozdovanja
lahko obravnavali z vidika pravičnosti. Vendar
so imeli lastniki gozdov v preteklosti v Sloveniji
zaradi sistema gospodarjenja z gozdovi malo
izdatkov, ki bi jih lahko prikazali kot njihovo
neposredno naložbo v gozdove. Spornost nado-
mestila za pogozdovanje se poj avlj a tudi v primeru
enodobnih sestojev, saj so stroški pogozdovanja
vsebinsko investicija, ki jo je treba poravnati z
donosi gozda v njegovi rastni dobi.
Veljavna zakonodaja, npr. Zakon o urejanju
prostora (2001), določa višino odškodnine z vidika
dejanske rabe gozda in stranskih stroškov, kar v
pristopu Enotne metodologije ni jasno razvidno.
Dejanska raba gozda je sicer posredno vključena v
kalkulacijo prek nadomestila za donos, ki je lahko
tudi oblika povračila stranske škode (izgubljeni
dobiček). V gozdarstvu je nadomestilo za donos
poseben problem zaradi nizkih obrestnih mer
in dolgega časovnega obdobja. V primeru pre-
biralnih gozdov lahko nadomestilo za izgubljeni
donos v trajanju tretjine proizvodne dobe (40 let,
če je proizvodna doba, npr., 120 let), znaša 70 %
ocenjene prometne vrednosti gozda, ki ne bo
razlaščen (npr. pri uporabi triodstotne obrestne
mere kapitalizacije neskončne letne rente).
Lastnik razlaščenega gozda je po Enotni meto-
dologiji upravičen do čistega donosa od poseka-
nega gozda, ki se odšteje od vsote prvih štirih
postavk. Z določilom se usmeri čisti donos pose-
kanega gozda v osnovanje novega sestoja, vendar
je ta namen dosežen le, če bi bil lastnik razlašče-
nega gozda zavezan k osnovanju novega sestoja.
V nasprotnem primeru je nadomestilo prihodek
razlaščenca, ki je posledica razlastitve in presega
izgubo razlaščenca. V Sloveniji namreč lastniki
gozdov ne razpolagajo prosto z lesno zalogo in je
le-ta zanje premoženje, ki ni likvidno.
Zaradi naštetih razlogov se lahko zelo razliku-
jejo vrednosti med prometno vrednostjo gozdov
in odškodnino za razlastitev prebiralnih gozdov.
Razlika je odvisna tudi od uporabljene obrestne
mere in stroškov pogozdovanj a. V Preglednici 1 j e
Preglednica 1: Primer kalkulacije odškodnine za 1 ha
prebiralnega gozda
1. nakup novega zemljišča	2.500 €
2. stroški pogozdovanja	4.004 €
3. gojitvena in varstvena dela	1.712 €
4. izguba čistega donosa	2.182 €
- 5. čisti donos od poseka sestoja	- 6.734 €
ODŠKODNINA:	3.663 €
prikazan poenostavljen izračun odškodnine za raz-
laščen prebiralni gozd (po cenah aprila 2008).
Pri 3 % obrestni meri in čistem donosu 111 €/ha
je ocenjena prometna vrednost gozda 3.700 €/ha4,
odškodnina pa 3.663 €/ha, kar je 99 % prometne
vrednosti gozda. Tako razlaščenec s posekom
sestoja dobi sredstva za vzpostavitev novega sestoja
in tudi denarno odškodnino, ki je enaka prometni
vrednosti primerljivega gozda. Če razlaščenec ne
vzpostavi novega sestoja, pa odškodnina znaša
280 % prometne vrednosti gozda, pri uporabi
3,5 % obrestne mere pa že 321 %. Odškodnina se
bistveno razlikuje od ocenjene prometne vrednosti
in je odvisna od namena cenitve.
3	URESNIČLJIVOST IZHODIŠČ
ENOTNE METODOLOGIJE PRI
RAZLASTITVAH GOZDOV
Enotna metodologija v svoji izvedbi izhaj a iz težko
uresničljive podmene, naj odškodnina omogoči
vzpostavljanje prejšnje gospodarske možnosti na
novi površini. Osnovanje novega gozda na negozdni
površini je projekt, na katerega v veliki meri vplivajo
ukrepi zemljiške politike (predkupna pravica za
kmetijska zemljišča), kmetijske politike (ohranjanje
kmetijskih zemljišč) in načrtovanja rabe prostora
občin (namembnosti zemljišč). Osnovanje novega
gozda bi terjalo veliko zavzetosti razlastitvenega
zavezanca pri pridobivanju ustreznega zemljišča,
pa tudi pri upravnih postopkih na različnih ravneh
in področjih. Posebno pri manjših površinah je
zaradi velikih stroškov nerazumno pričakovati
tako zavzetost razlaščenca. Enotna metodologija
tudi ne predvideva nadomestila vseh stroškov, ki
bi nastali pri pridobivanju potrebnih soglasij.
4	Prometna vrednost je enaka kapitalizirani neskončni
letni renti, čistemu donosu (ČD/0,0p).
4 PRIMERNOST ENOTNE
METODOLOGIJE Z VIDIKA
PREDLAGANIH SPREMEMB
ZAKONODAJE S PODROČJA
RAZLASTITEV NEPREMIČNIN
Razlastitev in odškodnino naj bi na novo uredil
Zakon o prostorskih ukrepih za izvajanje aktivne
zemljiške politike in o celoviti prenovi naselij
(2008), ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje
in je v vladni obravnavi. Po predlogu zakona
so podlaga za ugotavljanje odškodnine veljavni
predpisi s področja vrednotenja nepremičnin, kar
za gozdove lahko pomeni Enotna metodologija.
Enotno metodologijo bomo obravnavali tudi z
vidika predlaganega zakona, saj le-ta v prehodnih
določbah ne predvideva prenehanja 122. člena
Zakona o kmetijskih zemljiščih (2003), ki določa
veljavnost Enotne metodologije.
Po 76. členu predloga Zakona o prostorskih
ukrepih za izvajanje aktivne zemljiške politike
in o celoviti prenovi naselij (2008) odškodnina
obsega tržno vrednost nepremičnine, vrednost
izgubljenih donosov od posevkov ter pridelkov, ki
jih zavezanec ne bo mogel uporabiti, z razlastitvijo
nastale stroške ter morebitno zmanjšanje vrednosti
preostale nepremičnine. Odškodnina naj bi zado-
stovala za nakup primerljive nepremičnine. Na
gozdarstvo se nanaša tudi 7. odstavek 76. člena
zakona, kjer je navedeno, da se odškodnina za
gozdove določa po enakih določilih, ki veljajo
za kmetijsko zemljišče. Odškodnina je enaka
vsoti vrednosti gozdnega zemljišča in vrednosti
lesne mase, kar je v Enotni metodologiji pristop
pri cenitvi enodobnih sestojev. Odškodnina je v
predlogu zakona utemeljena na tržni vrednosti
gozdnega zemljišča, vendar je v Sloveniji zaradi
načina gospodarjenja z gozdovi (prevladujoči
raznodobni gozdovi) teoretično sporno izhajati
zgolj na ločenem obravnavanju gozdnih zemljišč
in lesne zaloge. Predlog zakona tudi ne upošteva,
da lastnik gozda v Sloveniji ne more prosto raz-
polagati z lesno zalogo in bi odškodnina za vred-
nost lesne mase v primeru raznodobnih sestojev
pomenila neupravičeno korist za razlaščenca. V
tem elementu se predlog zakona ujema s pro-
blematiko Enotne metodologije, ki prav tako
neustrezno rešuje vprašanje vrednosti čistega
donosa od poseka gozda.
5	ZAKLJUČEK
Pri cenitvi odškodnin je enotna metodologija v
veliki meri v nasprotju z zakonodajo, ki je podlaga
za njeno sprejetje, pa tudi notranje neusklajena
v izhodišču, da mora odškodnina za razlaščene
prebiralne gozdove omogočiti osnovanje novega
gozda. Prav tako ne omogoča cenitve odškodnine
po sedaj veljavni zakonodaji, niti po predlaganih
spremembah zakonodaje. Zato je enotna metodo-
logija neustrezna za ocenjevanje vrednosti gozdov
prebiralnih gozdov v postopkih razlastitev in bi
bilo treba pripraviti nova strokovna izhodišča, ki
bodo bolj usmerjena k tržni vrednosti gozda in
podrobneje obravnavala stransko škodo.
6	VIRI
OESTEN, G., ROEDER, A. 2002. Management von
Forstbetrieben. Verlag Dr. Kessel, Remagen-
Oberwinter. 364 s.
ŠTRITOF - BRUS, M. 2006. Razlastitev in druge omejitve
lastninske pravice. Predstavitev prostorske zakonodaje
in praktičnih izkušenj. Planet GV, Ljubljana. 291 s.
VIRANT, G. 1998. Odškodnina in razlastitev v
slovenskem in primerjalnem pravu. V: Gregorič, B.
(ur.). Vrednotenje nepremičnin v Republiki Sloveniji :
zbornik predavanj, Ljubljana, 7. aprila 1998. Ljubljana:
ZTI - Zavod za tehnično izobraževanje. str. 5-24.
Winkler, I. 1996. Cenitev gozdov in gozdnih škod. BF
Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 35 s.
Enotna metodologija za ugotavljanje vrednosti
kmetijskega zemljišča in gozda. Ur. l. SRS, št.
10/1987 in 30/1989.
Zakon o kmetijskih zemljiščih. Ur. l. RS, 55/2003.
Zakon o kmetijskih zemljiščih. Ur. l. RS, 55/2003.
Zakon o kmetijskih zemljiščih. Ur. l. SRS, 1/1979.
Zakon o ohranjanju narave. Ur. l. RS, 56/1999.
Zakon o prostorskih ukrepih za izvajanje aktivne zemljiške
politike in o celoviti prenovi naselij - Predlog zakona
o prostorskih ukrepih za izvajanje aktivne zemljiške
politike in o celoviti prenovi naselij (vladna obravnava
EVA: 2008-2511-0001). Dostopno na: http://www.
vlada.si/index.php?vie=cnt&gr1=grObr&gr2=2&u
rl=18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54/f877597
e6c9f2057c12574390021e821 (27. 5. 2008)
Zakon o razlastitvah in o prisilnem prenosu nepremičnin
v družbeni lastnini. Ur. l. SRS, 5/1980.
Zakon o ukrepih za odpravo posledic določenih
zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001.
Ur. l. RS, 21/2002.
Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo
avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji. Ur. l.
RS, 35/1995.
Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo
objektov na mejnih prehodih. Ur. l. RS, 111/2001.
Izobraževanje in kadri
Prof. dr. Slavka Kavčič
Pred očmi se pokaže simpatičen, široko
nasmejan, iskren in iskriv obraz ženske,
ki vsem na simpatičen način raz-
daja resnico, da je zadovoljna s svojo
samopodobo, da je uspešna, vselej
pripravljena jasno odgovoriti na pro-
bleme, ki se pojavljajo v vsakdanjem
življenju.
Take se spominjajo tudi študentje
Biotehniške fakultete, Oddelka za
gozdarstvo in obnovljive gozdne vire.
Skrivnosti ekonomike in organizacije podjetij
jim je odstirala v obdobju od 1979 do1991.
Vedno pripravljena pomagati, svetovati in se
razdajati samo, da je v središču življenjskega
vrveža, ki je zanjo v prvi vrsti prepotrebna
energija. Tudi zato ji študentarija in z njimi
Profesorica Ekonomske
fakultete Univerze v Ljub-
ljani dr. Slavka Kavčič
povezane radosti in skrbi, še vedno
največ pomenijo.
Take se je spominjamo tudi vsi,
ki smo prišli kadarkoli z njo v samo
bežen pomenek, ali pa smo sodelovali
v delu kakšne od mnogih komisij, ki
jih je vodila. Zanjo ni bilo, ni in ne
bo problema, ki se ga z dobro voljo,
potrpežljivostjo in znanjem, ne bi
dalo rešiti.
Taka bo, smo prepričani, tudi vse
letošnje leto in še vsa dolga naslednja
leta. Saj je vendar Dolenjka. Taka bo
tudi po okroglem jubileju, ki ga je pred nedavnim
srečala.
In vsi, ki jo poznamo, ji to iz vsega srca, iskreno
želimo.
Zveza gozdarskih društev Slovenije
in Gozdarski vestnik