Politiški oddelek Po deželnih zborih. L Ta teden se je končalo letošnje deželnozborsko zasedanje. Pričakovalo se je, da deželnozborske razprave kaj pojasnijo politični položaj. Reči pa moramo, da se to ni zgodilo. Vladna politika je vedno še knjiga zaprta s sedmimi pečati. Kakor v državnem, tako tudi v deželnih zborih ni vlada zavzela nobenega jasnega stališča. Prilike je bilo dovolj, da bi pokazala svojo barvo, a se je temu skrbno izogibala. Na Češkem je mej zase-danjem odpravila Cehom nepovoljnega namestnika grofa Thuna, a več pa ni storila, da bi pridobila Čehe. Tako ni zavzela nobenega stališča glede češkega notranjega jezika, glede minoritetnih šol in pa glede češkega državnega prava, da si je zato imela obilno prilike. V vprašanju narodnih kurij se je pa celo postavila na nemško stališče, dasi ni posebno silila, naj se ustreže Nemcem. V svojih govorih v državnem zboru je grof Badeni omenjal tudi narodno jednakopravnost. Govorilo se je, da je vitezu Rinaldiniju tudi dal nalog, naj varuje narodno jednakopravnost v deželnem zboru isterskem. V deželnih zborih pa vlada vendar ni nikjer pokazala resne volje, da hoče varovati narodno jednakopravnost. v Če se je v kakem deželnem zboru sprožilo vprašanje o narodni jednakopravnosti, mu ni ugovarjala, a podpirala stvari pa tudi ni. Na pritožbe Slovencev v koroškem in Čehov v šleškem deželnem zboru ni vladni zastopnik dal nobenega odgovora. Vlada se je držala tako, kakor bi se stvar nje prav nič ne tikala. V goriškem deželnem zboru so Slovenci glede slovenske šole v Gorici stavili cel kup interpelacij, a vlada je vendar ostala popolnoma hladna nasproti tej stvari. V isterskem deželnem zboru se je narodna jednakopravnost teptala z nogami, a vlada ni ničesa storila, da bi jej pridobila veljavo. Slovencev ni v štajerskem in tržaškem deželnem zboru, isterskega so tudi ostavili, a Badenijeva vlada se zato niti ne zmeni. Ničesa še ni storila, da bi se toliko premenile razmere, da bi Slovenci mogli sodelovati v teh deželnih zborih. Niti vredno se jej menda ni zdelo pečati se s to zadevo. Zaradi tega pa moramo reči, da je letošnje deželnozborsko zasedanje Slovencem in Čehom vzelo mnogo zaupanja v sedanjo vlado. Pa kako bi ga tudi ne, če je nedavno na nekem shodu trdil baron Chlumecky, da sedanja vlada nikakor ne misli vladati brez zjedinjene levice, temveč bode to stranko še podpirala. Da je Chlu-mecky dobro poučen, ne dvomimo. On kot predsednik zbornici poslancev velikokrat občuje z ministri. Postopanje vlade proti krščanskim socijalistom na Dunaju pa tudi kaže, da si je vlada postavila za svojo nalogo, pred vsem ohraniti vpliv zjedinjene levice. Nemškoliberalna stranka pa je zakrivila vse narodne boje v Avstriji. Kazala se je vedno sovražna proti Slovanom. Sedaj ta stranka že res močno peša in nekoliko popušča od svoje politike v narodnem oziru; v resnici je pa njeno popuščanje le bolj navidezno, kajti naposled se pa vendar vselej postavi na nemškonarodno stališče. Na Moravskem ima odločujoči upliv v deželnem zboru in je letos zavrnila vse češke predloge, ki so merili na uresničenje narodne jednakopravnosti. Na Češkem tudi ni hotela pogoditi se s Čehi na podlagi popolne narodne jednakopravnosti, V vlado, ki se opira na tako stranko, Slovani ne moremo imeti zaupanja. Zato pa Mladočehi ne mislijo pustiti svoje opozicije proti njej. Slovenski poslanci se pa tudi ne smejo nikakor dati vezati rok. V narodnem oziru minolo zasedanje deželnih zborov ni prineslo nikjer nobenega napredka. Povsod so narodnosti, ki imajo moč, kazale neprijenljivost. Poljaki so še nekoliko bolj se pokazali spravljivi proti Rusinom, kakor Nemci ali Italijani proti Slovencem in Čehom, a v resnici pa vendar tudi ničesar posebnega niso storili na potu do narodne jednakopravnosti. Sploh se zasedanje ------ 62 ------ deželnih zborov ne more zvati posebno plodovito. Povsod se je potratilo mnogo časa s praznim govorjenjem, mnogimi predlogi, ki so ostali nerešeni, interpelacijami, na katere še odgovora poslanci niso dobili. Kolikor bolj je bila vlada zapeta, toliko bolj so pa bili zgovorni poslanci v raznih deželnih zastopih. Sprožilo se je veliko novih mislij, le žal, da je iz vsega bilo jako malo sadu.