28, štev,
V Kranju, dne 13. julija 1912.
XIII. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin, — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravnistvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila s« plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Eno leto državnega zbora.
Novi državni zbor je zaključil za enkrat svoje delo in poslanci so se iz zaduhlega ozračja dunajske zbornice razšli na počitnice. Kaj je prinesla ta doba avstrijskim narodom in posebej še nam Slovencem?
Prva ljudska zbornica je šla narazen lansko leto v znamenju boja med nemško - poljskim blokom in .Slovansko Enoto". Nove volitve so povzročile padec Bienerthov in ž njim je izginil zistem, ki je imel vtisnjen pečat nemške nadvlade. Gautsch in Sturgkh si nista ustvarila za svojo vlado trdne večine, ampak jo iskala pravzaprav le od slučaja do slučaja in le lastna korist takozvanih velikih strank je držala te vkup in jim približala tudi del Čehov. Danes je vodivnim politikom teh strank pred očmi en cilj: parlamen-tarizacija kabineta.
Kakšno je bilo stališče naše slovenske delegacije v tem času? Naši poslanci so pod Bie-nerthom kot odgovor na nemško-poljski blok stvorili .Slovansko Enoto". V novem parlamentu se .Enota" ni obnovila, ker so Čehi polagoma izpremenili svoje taktično stališče zlasti vsled tega, ker sta jih zastopala v kabinetu dva Čeha. Taktika .Slovenskega kluba" je bila taktika proste roke. Kakor so narekovale razmere in politični položaj, tako je deloval .Slovenski klub". Eno je gotovo dosegel s tem, da namreč stranke prejšnje večine in tudi Čehi niso mogli izrabiti zlasti brambene reforme za kravjo kupčijo. Državi dajmo, kar ji gre, a brez odškodnine — ta parola, izdana od dr. Šušteršiča, je odmevala iz vse debate o brambni reformi. Kravja kupčija pa naj bi se začela ob kanalih — na našo škodo, in stranke, ki jih imajo v svojem programu, naj bi bile stranke prihodnje večine, iz katere naj bi izšel nov kabinet v jeseni. Parlamentarizacija kabineta je namreč srčna želja Nemcev in Cehov pod vtiskom nemško-češke sprave. Naše stališče
je pa povsem nasprotno. V danih razmerah, dokler se ne izvrši narodni sporazum tudi v alpskih deželah med nami in Nemci, bi bil parlamentaren kabinet v našo škodo. Vtem trenotju je za naše razmere mogoč samo uradniški kabinet, sevada brez Hochenburgerja. ki je v kabinetu zaupnik nemških naprednjakov. To je pot, po kate;i bo morala politika naše delegacije v jeseni naprej.
Na politiko naše delegacije so vplivale tudi razmere na Hrvaškem. Od Stiirgkha in parlamenta so zvedeli mažarski oligarbi britke resnice. Uspeha sicer danes še ni, a razmere so dospele tako daleč, da mora nastati preobrat, ako naj ne trpe vsled tega razmere v našem parlamentu.
Gospodarsko je začela nova zbornica svoje delo v znamenju draginje. V poslancih mest in industrijskih krajev so še odmevali kandidatni govori ob zadnjih volitvah. V odsekih in zbornici so se predlagale in sprejele resolucije, ki pa niso odpravile draginje. Dana pa je bila prilika zlasti kmetskim zastopnikom, da so pokazali prave krivce, to je veliki kapital, ki s karteli izmozgava vse stanove. A poguma, te pijavke pomandrati, parlament še ni našel, zlasti ne, ker je vlada to velevažno vprašanje spravila na tir nedolžnih anket. Kako se čuti velekapital danes močnega, je pokazalo najbolj Kestranekovo vedenje in pa padec državne rente. Naši državni papirji stoje danes tako nizko, kakor so stali ob času velikega kraha. Zato pa cveto banke in njih špekulacija z veliko industrijo.
V bilanci nove zbornice vzdržujejo ravnotežje aktiva in pasiva. Med prve štejemo zlasti bram-beno reformo, ki je zopet dvignila ugled monarhije v koncertu evropskih držav, med zadnje zlasti dejstvo, da si zbornica še ni upala lotiti se nujno potrebne finančne reforme. Kar še ni, se še lahko nadomesti, in ni dvoma, da bo to eno prvih vprašanj, ki jih bo morala rešiti zbornica v jesenskem zasedanju.
Rdeči raj.
Cilj socijalne demokracije je: urediti svet in tukaj za človeka ustvariti raj. Kaj bi radi imeli socijalni demokratje v tem raju? Pravijo, da to-le: Veliko mesa in kruha, pa malo dela, krasna stanovanja, brezplačnos&olanje in lepo, toplo obleko, kakor jo nosijo meščani, za priboljšek pa še mnogo pijače in zabave, prosto ljubezen in uživanje do pogina.
Kako pa hočejo socijalni demokratje priti do tega cilja — do uživanja življenja? Če je kdo kaj premoženja podedoval, ali si ga je prislužil s pridnim delom, to ni njegova last, ampak ima pri vsem enak delež, kakor on, zadnji postopač. Tudi žena ni njegova, kajti: .Vladati mora povsod popolna enakopravnost, do te pa ne vodi nihče drugi, kakor socijalna demokracija."
Vera in narodnost sta^po mnenju socijalnih demokratov sicer dve ničli, vendar sta obe brez-dvomno veliki oviri na poti do cilja, posebno še katoliška vera, ki prepoveduje tatvino, rop in poboje, in ki prosto ljubezen imenuje nečistost. Ta vera se mora najprej zatreti, kajti ona je po svojih dogmah najhujša nasprotnica naukom socijalne demokracije. Dne 30. junija so imeli belgijski socijalni demokratje v Bruselju shod pod predsedstvom Vandervelda in tu je govoril predsednik: .Prod katoliškim šolam se moramo bojevati do konca." Socij Hins je pa pristavil: »Izvrstno. Pred vsem je treba, da se neprenehoma bojujemo zoper cerkev in vero, kajti glavna stvar ni vprašanje želodca, ampak osvobodenje vesti od naukov vere."
V narodnostnih bojih se pa po mnenju socijev cepijo moči ljudstev. Te moči je treba zbirati in bolje porabiti za svobodno bodočnost, za katero bo aocijalna demokracija nastopila • splošno revolucijo, s kakršno sedaj po večjih mestih dela le male poizkuse.
PODLISTEK.
Za poklicem.
Spisal Peter Bohinjec. Dalje. V.
.Anzelj Jožef Šerenbur-ški, brat Ernsta Mihaela, je pred 14. leti kegljal za gradom z baronom Danijelom Kajzelom iz Mokronoga, se spri ž njim in mu nož porinil v goltanec, tako da je ta čez pol ure umrl. Anzelj nI bil pri pravi pameti in se mu je mešalo v glavi.*
Valvazor, Ehre d. H. K.
III. str. 396.
Na mokronoškem gradu je bilo živahno tisto opoldne. Od vseh stranij so prihajali sorodniki na konjih in na vozeh. Privozil je s Škrlevega baronov oče Jurij, z Roj sta prijahala svak baron Ernst Miha Šerenburški in njegova soproga Katarina Honorata s hčerko Izabelo. Po Lakencu sta hitela na god baronov brat Franc Albert Kajzelj z Rake s soprogo Katarino, s sinom Francem Rudolfom in malim Gašperjem Julijem. Dve sestri baronovi sta dospeli že prejšnji večer: Marija Regina, ornožena Apfaltrern, in Marija Katarina, omožena Levenberg. Na god in zaroko je prineslo tudi vdovo Marijo Terezijo Kajzelj roj. Apfaltrern. Vsi bližnji sorodniki so se pri-
kazali ta dan na gradu v Mokronogu, samo Re-gine Kordule, raške kontese, ni bilo.
Baronovka 'Magdalena se je potrudila, da so bili gostje dobro postrežem*. Šibile so se mize dobrih jedil in deklice pa dečki so tekali naokrog semintja, da so točno postregli razvajeni gospodi.
Kraljica vseh gostov pa je bila baronesa Judita, ki je ta dan podala roko svojemu zaročencu. Zlatega nakitja, srebrnih sponk, svilenih nitij, dragih kamnov — vsega je bilo na Juditi v obilni meri. Vrstile so se napitnice godovnjakom, množile so se čestitke zaročencema, bilo je dovolj resnih besedi, pa tudi šale in smeha ni ne* dostajalo.
Našega Anzeljna pa niso zanimale jedi toliko, kolikor steklenice, v katerih se je rosila kaplja močnega vipavca in prijetnega terana. Mar mu niso bile vznesene napitnice, pač pa je težko čakal, da je bil obed končan in da je hišni gospodar povabil gospodo na vrt v senco stoletnih lip in hrastov.
Ženski spol se je zbiral v hladnici pod košatim vejevjem, moški pa so se zbrali na kegljišču. Anzelj je že premeril vse kegljišče, otipal vse keglje in strastno čakal, kdaj začno metati kroglje. Solnce je pripekalo, pa moč vročine se je izgubljala in perje na drevju se je začelo hladiti.
Pa ti možje in fantje s plemenito kožo niso igrali za laške solde, tudi ne za beneške cekine. Odlikovali so se v izvirnosti dobitkov, v ne-
navadnem metanju krogelj in v visokih stavah. Dolenjsko vino je bilo v lepih lončenih majolkah kegljavcem na razpolago in gostje so hlastno segali po kupicah. Anzelj se je osobito razvnemal in vedno bi bil rad stavil.
.Kaj stavite za take malenkosti? Baron Danijel, danes je tvoj godi Zastavi polovnjak vipavca, jaz zastavim svojega najboljšega konja."
.Veljal" odgovori hišni gospodar, prezirljivo smejoč se hamljastemu Anzeljnu.
Priznali so vsi, da je rojaki vitez neprekosljiv kegljavec. Kroglja ga ni rada preslepila. Zato pa je bil Anzelj predrzen v stavah in baron je računil le na vinjeno glavo rojskega samca.
Stavila sta na prvi kegelj. Danijel je vrgel sigurno, padlo je od desne pet kegljev, toda prvi se je majal, pa ni pal.
Vrže tudi Anzelj. Kroglja njegova je stekla z močnim tokom — prvi kegelj je odletel s kegljišča.
.Ha, polovnjak je moji Le pripravi se,' Danijel, ves Mokronog povabim nocoj na vipavca v tvoji kleti 1"
Dame so prihajale iz hladnice in se zbirale ob kegljišču.
.Anzelj, ti si prijatelj konj. Moj šareč ti je znan. Vreden je tvojih štirih. Udariva! Kdor podere več kegljev od prvega, tistega je stava."
.Bog in žalostna Mati božja z gorel Nikar, oče I Anzelj je rojen na kegljišču," svari svojega soproga gospa Katarina.
Najstrašnejši sovražniki socijalnih demokratov, — med našimi slovenskimi jih je že nekaj temeljito preštudiralo Gradiškol — so seveda policaji, orožniki in vojaki. Ti vragi stražijo raj, da rdeči noter ne morejo.
Ko bi vendarle enkrat rdečkarji odprli ta raj enakopravnosti in moderne kulture, koliko časa bo li trajal? Samo toliko časa, da bodo lenuhi potrti, kar so pridni kmetje pridelali. Potem se bo začel izvajati drugi del enakopravnosti: Nekateri bratje bodo utopljeni v potokih krvi, drugi se bodo pa utopili v potokih špirita. Tako svet ne bo več solzna dolina, ampak — rdeči raj I Brž nato bo pa prišla vnovič, kakor po vsaki revoluciji, črna reakcija, to je ljudje, ki bodo ostali še živi, bodo zopet začeli misliti z opranimi možgani.
Če je za rdeči raj Bog človeka ustvaril in če je to razumnega bitja cilj, to je nekaterim drugo vprašanje, imelo bi pa biti prvo. Premišljevanje tega vprašanja prinaša trdno prepričanje, da krivi nauki socijalne demokracije nikdar ne povedejo delavstva v svobodno bodočnost, ampak le nauki Kristusovi, izpolnjeni v življenju. Kristus vodi v prostost in je ljudem odprl pravi raj, Kristan pa vodi v sužnost in odpira z rdečim rajem že na zemlji — živ pekel.
DOPISI.
Cerklje. Nad vse slovesno se je izvršila zadnjo nedeljo otvoritev »Ljudskega Doma" v Cerkljah. Lepo vreme je privabilo veliko množino ljudi v prijazne Cerklje. »Ljudski Dom" je bil krasno ozaljšan. 33 velikih majev so postavili fantje in možje kljub temu, da je sedaj čas velikega dela. Ves prostor pred .Domom" je bil okusno prepleten z vaenci. Došla društva so se zbrala zunaj vasi in so z Domžalsko godbo na čelu odkorakala proti .Domu". Pozdravili so društva domači g. župnik, g. župan, zastopnik Jzobraževavnega društva" in Marijina družba. Nato je izprevod šel v cerkev, kjer je imel č. g. dekan Koblar krasen cerkveni govor. Po cerkvenem opravilu se je vršil obhod, v katerem smo opazili 6 zastav in nad 100 Orlov v kroju in 84 deklet v pečah. Očarani so bili gostje, ko so stopili v veliko dvorano .Doma", kjer je g. dekan blagoslovil novi »Ljudski Dom". Na prostem so govorili in navdušeno proslavljali velepomembni dan g. Ivan Podlesnik, g. drž. poslanec Fr. Demšar, g. drž. poslanec Evg. Jarc, g. dež. poslanec Zabret in naš rojak č. g. šentpeterski župnik Petrič, ki je iz Ljubljane pripeljal seboj 40 Orlov. — Tudi popoldanska veselica se je vršila v najlepšem redu. Veselje je žarelo ljudem z obraza. Počastil nas je s svojim obiskom popoldne tudi g. okrajni glavar Schitnig in veliko druzega občinstva. .Ljudski Dom" je otvorjen. Bog daj za uspešno delo svoj blagoslov! Prisrčna hvala vsem, ki so pripomogli, da se je slavnostna otvoritev tako lepo izvršila!
Podbrezje. Veselica kat. slov. izobr. društva je prav dobro uspela. Z lepimi dobitki so bili vsi zadovoljni. Za čisti donos je kupilo društvo novi čistivnik za žito. — Zgradba novega šol-
skega poslopja dobro napreduje. Še bolj kot nove šole smo potrebni vode. Načrte za vodovod imamo že; gg. naši poslanci, nastopite odločno, da se prične kmalu graditi 1 — Naša dekliška Marijina družba je napravila izlet na Bled dne 4. t. m. Po cerkvenem opravilu v cerkvi na otoku se je veselo zabavala ob vožnji po jezeru. — Dne 8. julija t. 1. je umrla v Dolenji vasi Ivanka Štular iz Marijine družbe. Njene tovaršice so jo spremile k zadnjemu počitku. Pogreb njen je bil želo lep.
Iz Tržiča. V Tržiču je utonil štirileten sinček Viktor Žagarja Kam biča. — V četrtek pa je imela ljudska šola pod vodstvom obeh č. g. kaplanov, gdč. učiteljic in enega gospoda učitelja svoj izlet v Velesovo, katerega se je udeležilo 76 dečkov in deklic. Z jutranjim vlakom so se odpeljali do Kranja in odtod so nastopili pot v Velesovo ter se zvečer zadovoljni vrnili. Med otroci je zavladalo velikansko veselje, zlasti ker so za mal denar 40 vinarjev toliko lepega in koristnega videli. — Ponovljene občinske volitve za prvi razred oodo v torek, dne 23. t. m. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen v tem razredu 1 Nemec in 5 Slovencev.
Iz Krope. Dne 4. t. m. pred praznikom slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda so zažgali tukajšnji Člani .Slov. Straže" velikanski kres na vrhuncu gore, ki se je videl po vsem Gorenjskem. Vsa čast zavednim Kroparjem!
Iz Lesec. (Značaj se je pokazal.) Pa ga nima Kranjska dežela župana, ki bi znal tako lepo igrati vlogo klerikalca in liberalca, kakor naš presladki g. župan Ivan Žark. Pri zadnjih občinskih volitvah je velik del pristašev napredne stranke odločno nastopil proti njemu in mu je hotel izpodnesti županski stolček. V tej stiski se je zatekel g. župan h klerikalcem, se delal njihovega pristaša in jih milo prosil pomoči. S pomočjo klerikalcev je ostal župan v Lescah. Da bi klerikalce še bolj premotil, strahovito hvali naša poslanca Pogačnika in Pibra in se udeležuje njihovih shodov. Shod zaupnikov liberalne stranke v Ljubljani zadnjo nedeljo pa je pokazal, da je ta klerikalni župan obenem tudi zaupnik liberalne stranke. Šel je v Ljubljano in tam je bil ves srečen, da je smel sedeti v družbi visokih liberalnih gospodov in se smel dotikati njihovih frakov. Njegov obraz je žarel veselja in svoj grošek je milostno daroval za »narodni sklad". Dobro si ga bomo zapomnili in ob svojem času ž njim pošteno obračunali. Somišljenike S. L. S. pa opozarjamo, naj bodo zelo previdni v svojih be-edah, kadar bode v bližini naš sladki in zna-čajni oče župan.
Z Jesenic. Zadnji četrtek je bila tukaj komisija zaradi zgradbe nove šole šestrazrednice. Zjedinili so se vsi navzoči za to, da se zgradi krasno novo šolsko poslopje blizu kolodvora za 240.000 K.
Naš cesar je še krepak. Zadnjo soboto je šel na lov in je ustrelil dvanajstletnega jelena.
Štajerski deželni zbor utegne začeti v jeseni delovati, ker so vsled odločnega nastopa katoliških slovenskih poslancev Nemci vsaj nekoliko postali prijenljivi in pripravljeni Slovencem kaj dovoliti. To pa zopet ni všeč slovenskim liberalcem na Štajerskem, ki so doslej neprenehoma godli, da se z obstrukcijo dela neizmerna škoda Slovencem. Zdaj so namreč naenkrat ti tiči ne-
voljni, ker se naši pogajajo z Nemci zaradi delo-možnosti v deželnem zboru, in govore o konku-binatu z Nemci. Liberalci so res hudobni, pa štajerski še posebno. Če je kakšen liberalec še pošten, se mora sramovati, da pripada tako podli stranki.
Na Bledu bo preživel svoje letošnje počitnice Trnka, avstrijski minister za javna dela.
Baron Schwegel je odložil mandat kranjskega veleposestva v kranjskem deželnem zboru. Za predsednika kluba so veleposestniki izvolili grofa Barbota in za namestnika grofa Margherija. S Schvvegelnom se loči iz javnega življenja mož, izredni gorenjski talent, ki bi bil lahko domovini veliko koristil, ako bi ga čudne okoliščine ne bile zavedle v Slovencem nasprotno strujo.
Na Dunaju je bilo dne 8. t. m posvetovanje skupnega ministrstva, na katerem se je govorilo o pripravah za delegacije in o skupnem proračunu za 1. 1913. Skupni vojaški proračun za 1. 1913 bo znašal 400, za mornarico pa 150 milijonov kron. Vojni minister je obširno poročal, da bo treba napraviti nove topove iz jekla, ker so boljši, kakor sedanji, ki so iz brona. Zunanji minister grof Berchtold je povdarjal, da se morajo podpirati zahteve- vojne uprave, ker so resni dogodki mogoči na Balkanu. Zaradi tega je vojni minister Auffenberg zahteval še 30 milijonov kron za prihodnje leto, kar je pa ministrski svet odklonil. Stališče vojnega ministra je vsled tega baje omajano. Na borzi so padli vrednostni papirji, n. pr. Škodove akcije.
Za prevoz mleka je draginjski odsek državnega zbora priporočil znižanje železniških tarifov. Železniškemu ministrstvu je posebej priporočil, naj se opremijo vozovi za prevoz mleka z ohlajevavnimi pripravami in da naj se tudi voznina praznih posod za mleko za polovico zniža.
Velik shod jugoslovanskega dijaštva bo prihodnji mesec v Ljubljani. Poleg slovenskega dijaštva se bo udeležilo shoda okoli 600 hrvaških dijakov, vsi katoliško-narodne misli.
90 milijonov kron posojila najame češka dežela. Deželni odbornik dr. Urban je dejal pri seji 6. t. m., da je posojilo neizogibno potrebno. Kranjci smo daleč zadej glede dolgov!
Češki agrarni poslanci imajo zvezo z in-dustrijalnimi Mladočehi in se premalo brigajo za druge agrarne stranke v zbornici. Odtod prihaja hladno razmerje naše slovenske delegacije proti češkim agrarcem, dasiravno bi vsakdo pričakoval, da mora z ozirom na skupnost interesov to razmerje biti najprisrčnejše. Razburjenje zadnje seje se je sicer poleglo, ali če hočemo priti do stalnega prijateljstva, treba na eni strani vedno imeti ozir na pravičnost, na drugi strani se pa varovati vsega, kar napravlja pretirano razburjenje.
V Lvovu je izmed 100 občinskih odbornikov 86 odložilo svoje mandate. Ker je tedaj sklepčnost nemogoča, je bilo poverjeno vodstvo občinskih poslov dosedanjemu županu in obema namestnikoma.
Dunajski mestni svet je postal zelo nestrpen v narodnem oziru. Sklenil je zanaprej sprejemati v mestne službe samo tiste može, ki so pri zadnji ljudski štetvi zapisali nemščino za svoj občevavni jezik.
V Budimpešti so zadnjo soboto zaprli poslanca Kovača, ki je napravil atentat na predsednika Tiszo.
»Pusti ga, mama, odvrne ji Izabela, njena hči, saj veš, da mu bo oče moral vrniti konje."
V tem pa je hišni gospodar šel pogledat na konec kegljišča, koder je fantu postavljaču nekaj zašepetal.
Kroglje so že tekle po gladki ilovici. Vsak trikrat sta smela vreči, Ernst in Auzelj. Anzelj je zadel prvega že pri drugem lučaju, a Ernst niti tretjič ne. Anzelj je spet dobil stavo. Veselja je vriskal, da so se mu smejali hlapci na dvorišču. Ponosno je hodil okrog dam, ki so mu častitale.
Strast je rasla. Vino je grelo. Dame so želele, da bi še kdo drugi stavil, ne samo Anzelj. Pa hišni gospodar je namežiknil svoji soprogi in spet stopi pred rojskega barona Anzeljna ženin Franc pl. Rajsing, visok človek, uljudnega kre-tanja in naglih besedi, rekoč:
»Gospod baron! Jaz zastavim svojo kočijo, ki ste jo videli na dvorišču, s konji in opravo vred, tako da pojdera peš domov, če izgubim stavo. Vi pa zastavite svoje štiri konje z današnjim dobljenim šarcem vred."
.Velja, gospod Franc pl. Rajsing! Tudi ko bi nevesto zastavili, poizkusim se z Vami."
»Kaj boš ti nevesto zastavljal, ki jo nimaš!" zavrne ga užaljena sestra, domača gospa.
»Nevest pa toliko, kolikor je jagod na molku kostanjeviškega patra."
Moški so se smejali, ženske pa so užaljene odhajale.
.Gospod baron, keglji stoje I Vi vržete prvi." ,Ne, Vi vržete prvi, ker ste ponudili stavo.
Tako je stara navada pri kegljavcih že od tistih časov, ko je očak Jakob kegljal z. glavami svojih sinov."
.Očak Jožef z glavami svojih bratov, bi bil moral reči," popravlja ga posmehljivo hišni gospodar.
Anzelj ga pogleda izpod očij in takoj je srd zrasel v njegovem srcu.
To pot Rojskemu ni bila sreča mila. Juditin ženin je zatočil krogljo nalahko, pa varno. Kar zarožljalo je in osem kegljev je zaropotalo po tleh.
Zaiskrile so se oči Anzeljnu, zaklel je tako grdo, da je odpodil zadnjo damo od kegljišča. Divje je gledal, da je ostale kegljavce minilo veselje do kegljanja. Le baron Danijel je obdržal ravnodušnost. Vedno smejoč se na tihem, je hrabril goste:
»No, še eno stavo, potem pojderao na malico v grad."
»Dobro, samo še eno. Jaz moram oditi," potrdi graščak Ernst, brat hišnega gospodarja.
»Ker ste mi pobrali konje, zastavim še hlapce," brž izpregovori Anzelj, željan maščevanja. Obrnil se je proti Danijelu.
»Kajne, z mano bi se rad poizkusil?" izpregovori hišni gospodar. »Ker ima moje hčere ženin tvoje konje, naj ima še tvoje hlapce. Toda metal bom jaz in če dobim stavo, podarim ženinu hlapce."
»Velja, prijatelj! Ti govoriš tako, kakor bi imel hlapce že v malhi. Le počasi! Koliko pa boš ti zastavil?"
»Jaz zastavim dva kmeta v Lakencu, Jamnika in Kamnika."
.Zastavi mi rajši dva kmeta na Drami."
»Velja!" pravi Danijel, skoro želeč, da bi bila stava že pri kraju. Anzelj je bil zamišljen, pa ravnotežja ni izgubil. Kar spet stisne ustnici, oči izbuli, pa reče:
»Dobro! Dva kmeta na Drami. A izbiral jih bom jaz."
,Le ti ju izberi, katera dva hočeš, saj tvoja dva hlapca sta taka, da jih je treba iskati. Pa privoščil bi jih svojemu svaku."
Težko je čakal Danijel konca stave. Poučil je bil svojega fanta, kako naj položi tenko trščico pod keglje, preden bo on metal krogljo. Namen se mu je posrečil, pa ne popolnoma.
Kegljala sta stavca na vseh devet kegljev. Metala sta, da se je solnce že bližalo zemlji.
Rojski baron je vrgel trikrat. Keglji so ropotali, leteli so čez desko na travo. Pa vselej jih je postavljač spet postavil na svoje mesto.
Začne hišni gospodar. Zažene krogljo samozavestno. Kroglja se je nalahno zadela ob prvi kegelj, ki je padel na damo in keglji so drug drugega podirali, da so nazadnje vsi popadali. Kako je padla zadnja dama, niso mogli dognati. Eni so bili mnenja, da je padla vsled tresenja tal, drugi so spet vzrok padca iskali v začaranju. Največji strokovnjak na kegljišču je bil vendarle Anzelj. Kmalu je pod padlim kegljem opazil trščico in sumiti je začel, da je postavljač pripomogel k  njenemu padcu.
priloga „Gorenjcu" žtev. 28 Iz 1.1912»
Vstaja v Albaniji. »Švenja Puce" se ime nuje odbor, ki vodi albansko vstajo. Italijani vsiaše podpirajo s puškami in streljivom. Črnogorci so bolj nevtralni. Vojni minister je pa ukazal, da naj se precej vpokliče 12 brigad redifov iz okrožij Solun. Monastir in Kosovo, da se pošljejo proti Albancem. Avni Bei, vodja Albancev, je izdal na prebivavce Kruja razglas, v katerem pravi, da se je vstaja pričela radi tega, ker dela vlada Albancem krivice. Armadna kora v Carigradu in v Smirni sta pa zadovoljna s programom vstašev v Monastirju. — Dne 9. t. m. je zopet 7 častnikov iz carigrajske garnizije ušlo k vsta-šem v Monasiir. Pri Kruji je bil boj vstašev s turškimi četami. Turki so imeli veliko izgube. Miriditi so napadli med Krojo in Lesom vojaški transport in dobili v roke 8 strojnih pusk in 10.C0O patronov.
Italijanski begunci. Zadnje čase so prav pridno začeli italijanski vojaki dezertirati. Večinoma se zatekajo na T'rolsko. Vzrok je poleg slabega ravnanja od s'raui častnikov tudi to, da se boje iti v Tripolis
Italijansko - turška vojska. Turški poveljnik pred Tripolisotn je ukazal častnikom in vojakom priseči, da se bodo dalje vojevali, tudi ko bi se sklenil m t. — Nemčija in Rusija nameravata staviti načrt, kako bi se vojska končala. — Odstopil je turški vojni minister Mahmud Selker. Bal se je izvesti zakon, ki prepoveduje častnikom, bavlti se s politiko. Po 12 urnem hudem boju so Lahi premagali Turke pri Misrali. Turki in Arabci so izgubili 200 mrtvih in več ranjencev. Turki so imeli 9 mrtvih in 21 ranjenih. V Misrati so Lahi razvili svojo zastavo. Mesto šteje 14000 prebivavcev.
Nazadovanje v Parizu. V pretekli polovici leta je bilo v Parizu rojenih-24.629 ljudi, umrlo jih je pa 25.758.
Hvalevredno. Župani treh francoskih mest so prepovedali kinematografom predstavljati scene iz življenja hudodelcev, ker te posebno na mladino slabo vplivajo. Na Francoskem so prišli do spoznanja, pri nas bi bilo pa tudi želeti, da pridemo.
Portugalsko. Vodja monarhistov je udri s 5j0 možmi na Portugalsko, vladne čete premagale. Ubitih je bilo arhistov, 97 ranjenih, nad 200 ujetih razkropljeni.
Na Portugalsko je vdrlo nekaj monarhistov iz Španije. Njim so se pridružili nekateri prebivava". Poslali so proti njim vojaštvo in pri Cha-vezu so bili monarhisti premagani. Močan oddelek monarhistov je oblegel Valencijo in se polastil kolodvora.
V Zedinjenih državah Amerike bo v
jeseni volitev novega predsednika. Volivcev bo nad 20 milijonov. Dve glavni stranki se borita za to, da bi zmagali s svojim kandidatom. Pri kongresu v Baltimoru je dobil demokrat Wilson največ glasov in ima precej upanja, dabo zmagal, ker je republikanska stranka razdelila svoje glasove na dva kandidata: Tafta in Roosevelta. Ker je Taft proti volji Roosevelta na kongresu v Ci-
Novičar.
Konceiro pa so ga mon-drugi
62 in
kagu dobil večino republikanskih glasov, se je pa Roosevelt razglasil za samostojnega kandidata Vsi kandidatje povdarjajo, da hočejo odpraviti draginjo posebno s tem, da se zniža carina.
»To je sleparija! Nične velja! Zadnja dama ni sama padla," vpije kakor norec baron Anzelj.
.Kdo to pravi? Dokazi!" odgovarja mu domači baron. »Ali je morda kdo fanta videl, da je sunil kegelj z nogo?"
Vsi so rekli, da tega ni nihče videl.
»Le pojdimo pogledat!" reče Anzelj in hiti na konec kegljišča. Postavljač se je držal resno, mirno.
Vsi so prihiteli za Anzeljnom.
„Aha, kaj pa je to?" popraša Anzelj in pokaže z roko na trščico . . .
.Ti si slepar!" nadaljuje Anzelj, »goljuf, ki si podkupil fanta I"
Domači baron udari Anzeljna za uho. Začne .se pretep in divje vpitje. Eni vlečejo Danijela v stran, drugi Anzeljna. Tudi nekatere dame so na močno vpitje prihitele blizu. Anzelj seže ves razburjen po nož . . .
Dame se prestrašijo in obupno zakriče, možje skočijo, da bi udržali Anzeljnovo roko . . .
Bilo je prepozno —
Anzeljnov nož je obtičal v goltancu barona Danijela ... Kri je brizgnila iz vratu in gospodar se je zgrudil na tla med podrte keglje . . .
Morivec Anzelj je pobegnil proti hosti s krvavim nožem . . .
Pol ure pozneje je baron Danijel izdihnil svojo dušo v naročju svoje soproge.    Dalje prih.
Deželni zbor kranjski bo v prihodnjih dneh imel kratko zasedanje. Na dnevnem redu bo zakon o šolskem nadzorstvu, cestne zadeve, deželna elektrarna in odškodnina za kanale.
Na shodu zaupnikov narodno-napredne stranke se je prežvečilo isto. kar je zadnji čas prinašal „Slov. Narod". Dr. Tavčar je obiral državnega pravdnika, ki se ne drži v službi dostojnosti in predpisov kazenskega postopanja, ter zasužnjenega dež. preds. eksc. barona Schwarza
— in navzoči uradniki so prikimavali! — Dr Ravnihar je podal posnetek svojih dolgočasnih dopisov v Dunaja. Dr. Triller je pa povedal, da je Šukljejeva brošura zgolj izvor osebne mašče-vavnosti in tedaj tudi tobko vredna, in da je Šuklje brez pomisleka prodal svojo politično preteklost za fotelj deželnega glavarja Druge »podrte kozolce" napred.ie stranke bomo osvetlili pri priliki. Giavna moč stranke se je pokazala, kakor smo že naprej povedali, v pijači in razposajenosti, ki je trajala popoldne in potem celo noč.
Politična četverka v obleki prosvete.
Na zaupnem shodu so v nedeljo liberalci v tretji resoluciji priznali veliki pomen prosvete za politiko. Našteli so kot »naša" prosvetna in obrambna društva, katerim je posvetiti osobito psžnjo, in ki so tedaj v resoluciji debelo tiskana, ta-le društva: Sokolstvo, Družbo sv. Cirila in Metoda, Branibor in Planinsko društvo Za Sokolstvo pravi »Dan", da bo premagalo „klenkalizem" na Slovenskem, obenem pa trdi, da bo prihodnje leto dežela, — o kateri se vpije, da je že čez glavo zadolžena in da so vse podpore požrli razni župniki, klerikalni veljaki in drugi klerikalni podrepniki — prisiljena podpirati Sokolstvo, ker bo to društvo obhajalo v Ljubljani neko slavnost.
— To je naravnost izzivanje naše stranke! Treba bo res od naše strani nekoliko več pažnje posvetiti zgoraj navedeni četverki, katero so liberalci vpregli v svoj politični voz. Pa kmalu, da ne bo prepozno!
Narodni ponos. Liberalni listi kvasijo, kako po krivici je bil tožen — čujte in strmite! — »ne samo Ribnikar, ampak ves slovenski narod, in da klerikalci ne bodo več denuncirali, če si bo upal kdo izrazito pokazati svoj narodni ponos." Ta je pa lepa! Kaj li razumejo liberalci pod narodnim ponosom? Kdo ga je izrazito pokazal? Ali je kakšen liberalec potrdil, da je bil Ribnikar kriv pobijanja šip na nemški kazini? Ali ni nasprotno pri obravnavi dokazala le nemška gospa Göbel, kaj je Ribnikiirjern narodni ponos? Zato piše .Dan": »Narodnost nam mora biti nekaj čisto drugega, kot povdnrjanje, da smo Slovenci, da moramo ljubiti svoj narod in domovino."
Še par vencev na  Aškerčev grob.
Glasilo amerikanskih svobodomiselcev, list »Glas Svobode", v katerega pišejo odpadniki od vere, je položil Aškercu kot značaju na grob venec s temi besedami: »Vrgel je Aškerc ovratnik v kot in bil je prost farških spon! Vso čast značajnemu možu, ki se ni uklonil klerikalno-katoliškemu hinavstvu. Pokazal je svoj značaj v toliki meri, da je malo duhovnikov, ki bi bili vredni prah obrisati raz njegovih čevljev. Aškerc je bil ves čas svojega bivanja v Ljubljani marljiv čitatelj »Glasa Svobode" in nam je poslal spev za slavnostno številko." — »Dan" priporoča v naročitev katoliški veri najbolj sovražni list in pravi: »Svobodna Misel" je edina protiklerikalna in proti-katoliška slovenska revija, katere sotrudnik je bil umrli Aškerc." Enako priporoča ta list tudi »Slov. Narod", ki piše: »Vsi, ki tega še niso storili, naj se naroče na »Svobodno Misel", katere pristaš je bil Aškerc in ki je pisana v njegovem duhu." — Zdaj tedaj razumemo, zakaj so bili liberalci tako divji, ko so izvedeli, da je usmiijenka umirajočemu Aškercu dala v roke znamenje Križanega. Ni več dvoma, liberalci so postali popolni bogotajci! In ta brezverska druhal hoče biti voditeljica našemu vernemu narodu 1
«Skandal in sramota!* „Dan" je bobnal, da naj Ljubljančani zmagoslavnim »Sokolom", ko se povrnejo v Ljubljano, izobesijo zastave. Toda le pet zastav je viselo v celi Ljubljani na čast slavnim Sokolom. »Dan" je nato po pravici očital prvakom naroda: propalost narodnega ponosa in narodne zavesti, strahopetnost in neodločnost, ter je zagrozil, da bo prihodnjič brez pardona po imenih navedel vse, ki bodo pri takih prilikah delali »Sokolom" škandal in sramoto. Res zanimivo! Prej je »Dan" kvasil, da bo brat Vidmar premagal vse klerikalce, zdaj pa še liberalcev ni mogel prepričati, da je treba izobesili zastave.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda zida novo šolo v Trstu Pri zgradbi te šole so si liberalci in rdečkarji skočili v lase. Soc. demo-kratje niso pustili delati članu N D O. Strokovni tajnik N. D. O je ukrenil, da je bilo aretiranih pet soc demokratov. Nato se je vsul predenj cel Škaf malte. „Dan" se huduje, da podjetnik stavbe deželni poslanec Martelanc drži z rdečkarji in
da vodstvo Cirilmetodove družbe mirno trpi napade na narodno delavstvo.
Na občnem zboru »Dramatičnega društva* v Ljubljani je predlagal dr. Triller, da naj se opusti letošnja gledališka sezona, ker se kaže ogromen primanjkljaj in ker hoče deželni odbor imeti nadzorstvo nad igravci. Dr. Tavčar je predlagal, da naj se poizkusi še z eno sezono, da se ne bo moglo očitati narodno-napredni stranki, da je ubila gledališče. Rdeči odbornik E. Kristan je pa naznanil, da je prečital 80 iger, a jih niti pet ni našel, katere bi mogel deželni odbor potrditi. Odtod se vidi, kako prav ima deželni odbor, ko noče dajati deželnega denarja za umazanosti, katere ima »Dramatično društvo" pripravljene za svoj repertoar.
Nesramno početje rdečkarske bande.
»Zarja" se huduje nad poslanci S. L. S , ker so glasovali za brambne predloge. Toda rdeča tetka naj se nikar preve? ne razburja Poslanci so b'li dolžni to stor ti ijudstvu, katero zastopajo. Ali ni velevažna pridobitev za naše kmečke sinove dveletna vojaški služba? Ali niso velika pridobitev ugodnosti, ki jih je v zakon postavila vojaška oblast glede raznih olajšav ob času žetve, za sinove revnih, bolnih staršev i. dr.? Najbolj smešna in rekli bi naravnost ostudna je gonja proti našim poslancem od tistih sodrugov, ki so v zbornici sami po odsekih naganjali druge poslance, naj hitro sprejmejo novo vojaško postavo, češ, da je to vprašanje že popolnoma dozorelo. Ko so poizkušali rusinski poslanci nekoliko zadrževati z obstrukcijo ta predlog, tedaj so bili rdečkarji tisti, ki so padli v svojem časopisju po teh poslancih in jih jeli psovati. Ker so rusinski poslanci prenehali z obstrukcijo in tudi glasovali za vojaško postavo, tedaj pa zopet kolnejo rdečkarji nad njimi. Tako nespametne in lopovske stranke je ni na svetu, nego je rdeča revolucionarna internacijonala
Na Dunaj vabi že sedaj socialna demokracija svoje sodruge na shod, ki bo v letu 1913. V »Zarji" roti svoje poslušne backe, naj se prično oglašati za ta shod že sedaj. Značajni so pa ti rdečkarji! Kako so zabavljali in se repenčili po »Zarji" radi evharističnega shoda, ki bo v septembru na Dunaju in katerega se bo udeležil sam presvitli cesar. Svojega poslanca Breiterja so poslali v boj v državni zbornici proti temu shodu. Sedaj pa ti brezverci sami vabijo na svoj shodi Ali ne bo sodruge pot na Dunaj nič stala, ali bodo na Dunaju mar^ zastonj jedli in pili! Mi ne branimo izleta socialistom, gredo naj magari z Etbinom v Ameriko, toda isto svobodo zahtevamo, kakršno si prilastujejo rdečkarji, za evharistični shod, na katerega vabimo Slovence, da se ga udeleže v mnogobrojnem številu, ker je še čas za priglašanje do 15. t. m Naj se brezverska stranka nič ne briga I Opravili bomo brez nje. Dolgi, židovski nos naj vtakne v svoje zadeve.
Nekaj za Štebike. »Zarja" piše, da v Zagrebu policija konfiscira vsak Članek v ondotnih listih, ki poročajo neugodno o slovenski klerikalni stranki, zlasti pa zatira vsako kritiko o dr. Šušteršiču Urednica Štebi mora imeti rdečkarje za zelo naive. da jim kaj takega prepiše iz »Ta-gespošte * Sicer je pa tudi sama tako nevedna, da je pri občinski volitvi Preddvorom vedno tiščala, da hoče osebno voliti, dokler ji niso pokazali vrat
Abiturijentje kranjske gimnazije prirede jutri zvečer ob 8. uri v »Ljudskem domu" v Kranju veselico, da se poslove od občinstva, med katerim so bival; vrsto let. Na sporedu je: 1. Koračnica (svira orkester). 2. Govor (abiturijent Tavčar). 3. Kovačev študent, spisal Kovačič, uglasbil Vodopivec (spevoigra s spremljevanjem klavirja in orkestra). 4. Tamburaški zbor. 5. Izgubljeni cvet — Fr. Juvanec (poje mešan zbor). 6. Prosta zabava (godba, moški in mešani pevski zbori, prodaja cvetlic, vožnja po zrakoplovu itd.). Veselica se bo vršila pri vsakem vremenu in pri pogrnjenih mizah. Skrbljeno bo za jedi in pijače. Vstopnina je 40 vinarjev za osebo. Upamo, da bo občinstvo z veseljem pohitelo jutri zvečer v »Ljudski dom".
V c. kr. okrajni šolski svet ljubljanske okolice sta bila od učiteljstva na okrajni učiteljski konferenci izvoljena Siomškarja dež. poslanec Jernej Ravnikar, nadučitelj na Viču, in nadučitelj Lavtižar iz Spodnje Šiške. Živeli, zavedni volivci in volivke! Med učiteljstvom se dela dan.
Matura na gimnaziji v Kranju se je
izvršila v sredo. Izmed 11 osmošolcev jih je bilo pripuščenih k maturi 9, ki so vsi napravili z dobrim uspehom. Maturo so naredili: Joško Jereb z Brnika, Franc Koselj iz Zadrage, Anton Oblak z Brda, Franc Podrekar iz Kranja, Primož Si-monič iz Moškrinja, Ignac Šilar iz Zasipa, Joško Šilih iz Celja, Vinko Tavčar iz Tržiča in Nace Zupan iz LeŠ.
Konec šolskega leta. Na I. drž. gimnaziji v Ljubljani je bilo koncem leta 654 dijakov in 23 dijakinj. Izmed teh je 675 Slovencev, 2 Nemca, 3 Hrvatje in 2 Čeha — Na II. drž. gimnaziji pa je bilo 397 učencev. Slovencev 385, Hrvatov 5,
Dahor § Ali I Irnamo zdrav želodec in nas ne tišči v želodcu, nimamo več bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajajoče Rahbarbera krogljice z znamko Elsakrogljice. Povemo Vam iz UUIIvl    IvUL 3 lastne izkušnje, poizkusite jih tudi Vi, uredijo odvajanje in pospešujejo prebavljanje. 6 škatljic franko 4 krone. — Izdelovatelj lekarnar E. V. Feller, Stubica,
Elsatrg štev. 2b4 (Hrvatsko).
IV 148-20
Čehov 6, Nemec 1. — Na c. kr. višji realki v Idriji je bilo 186 učencev, med temi 11 priya-tistinj in en prtvatiat. Slovencev je 118, en Čeh in 5 Nemcev. — V Novem Mestu je bilo 279 učencev, med temi 7 privatistinj. — V zavodih sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano je bilo 290 učencev, med katerimi je le en Hrvat, drugi so vsi Slovenci — V Celju je bilo na višji gimnaziji 309 dijakov in med njimi je samo 73 Slovencev. Na slovenski nižji gimnaziji pa je bilo 169 učencev.
Strela je udarila v četrtek popoldne okrog 4. ure v hišo Janeza Naglica v kokrskem predmestju v Kranju. Takoj nato je prišel mož domov in je ogenj pogasil. Zgorelo je le par predmetov. Strela je precej močno razbila streho in je naredila luknjo v stropu. — V torek popoldne je strela udarila v neko hišo v Idriji in jo užgala. — V Poljanski dolini je hudo treskalo v četrtek zvečer. Strela je udarila v Čudetov hlev v Srednji Vasi, ki je pogorel. V Poljanah je treščilo v poštno poslopje. — V Šenčurju je strela udarila v kozolec Jožefa Erzarja, ki je deloma pogorel. Na polju je strela ubila Ivano Trdan, ki je zapustila moža in sedem otrok.
V Domžalah je bil v nedeljo sestanek ko-larjev, ki je bil dobro obiskan. Na sestanku sta govorila: g. Kregar, predsednik Obrtno - pospeše-vavnega urada, in g. ravnatelj ing. Remec. Sklenilo se je, da se napravita letos pozimi dva kolarska tečaja, eden v Domžalah in eden v Ljubljani. Tečaja bo vodil strokovni učitelj z Dunaja. Ko-larski mojstri, ki se žele udeležiti tečaja, naj to pismeno naznanijo Obrtno pospeševavnemu uradu v Ljubljani.
V Dolenjem Logatcu so se liberalci pritožili proti občinskim volitvam, ker so dobili samo tri odbornike v prvem razredu. Vlada je razveljavila prvi razred. Pri ponovljenih volitvah za prvi razred pa so liberalci obdržali le še enega odbornika, S. L. S je pa napredovala za dva, tako da jih ima seda) v vseh treh razredih 17.
f Dr. Karel Štrekelj, vseučiliški profesor v Gradcu, je umrl dne 8 t. m. Najbolj je zaslovel med Slovenci pokojni profesor po zbirki narodnih pesmi, katere je izdala .Slovenska Matica*. Zadnji čas se je pečal z zgodovino razvoja slovenske slovnice in jezika.
V Ljubljani so jezuitje poleg svojega samostana začeli zidati novo veliko cerkev na čast sv. Jožefu, ki bo 5490 m dolga in pri kupoli 25*60 m visoka. Zraven svetišča bo kapela za Marijine kongregacije. Cerkev bo zidana v romanskem slogu. Načrt je napravil benediktinec pater Anzelm Werner. Slovenci časte sv. Jožefa in bodo nove cerkve veseli.
»Živinorejska zadruga" na Holmcu pri Mengšu je kupila v Šmarci malo, opuščeno tovarno, v kateri bo izdelovala naravne sadne brezalkoholne pijače. Ta korak je vse hvale vreden in želeti bi bilo, da bi se takih tovarn za pametno uporabo sadja veliko napravilo na slovenski zemlji, ker bodo ti naravni sadni izdelki izdatno omejevali preobilno vživanje alkoholnih, zelo dragih in zdravju škodljivih pijač.
Predoslje. V četrtek popoldne je razsajala pri nas med tretjo in četrto uro huda nevihta; in v tem je udarila strela v Golčev kozolec, ki je bil napolnjen z mrvo in žitom. Nekaj minut prej sta nehala skladati rž oče in sin. Požar je do malega uničil ves kozolec in kar je bilo v njem zloženega. DomaČa požarna bramba je v največjem nalivu hitela na pomoč in kmalu pogasila ogenj. Ob istem času je treščilo tudi v Šmajdovo hišo in je tudi gospodarja po eni strani oplazilo, vendar k sreči večje nezgode ni bilo.
Obstrelil je Franc Bernik pri Škofji Loki Janeza Kržišnika, ki je vinjen izzival toliko časa, da je dobil strel v stegno.
Hotel Dobrava je kupila na dražbi v Radovljici Terezina Kamenšek za 28.000 K.
Lepa prireja. Posestnik Peter Grašič v Strahinju je prodal zadnji ponedeljek dvoletnega žrebca in triletno kobilo za 2940 K. Od kobile je dobil vsa tri leta zapored premije, tako da je skupni znesek nad 3C00 K.
Za gg. orožnike. Provincijalni odbor državnega društva orož. vpokojencev za Kranjsko v Ljubljani naznanja, da je v zadnji odborovi seji sklenil, da posreduje v slučaju, da se njega člani pri odboru za kako službo zglase. Gg. delo-dajavci in kolegi se prosijo, da se obrnejo na društvenega blagajnika g. Karola Pirmana, Hrenova ulica št. 11 v Ljubljani, kateri brezplačno posreduje.
Tvrdka Singer Ko., deln. družba šivalnih strojev, podružnica v Kranju, namerava, kakor čujemo. v kratkem prirediti v Kranju biezplačni učni tečaj za umetno vezenje na izvirnih šivalnih strojih, na kar se cenj. dame že sedaj opozarja.
5000 kron vreden dobitek zastonj more zadeti poleg 400.000 zlatih frankov, kdor naroči turško srečko v korist Slovenski Straži na mesečne obroke po 4 krone 75 vin. Pojasnila daje g. Valentin UrbanČič, Ljubljana.
Na tedenski semenj v Kranju dne 8. t. m. je bilo prignanih: 138 glav domaČe govedi (za r jsarja 45), 11 telet, 24 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 19 in 395 domačih prešičev ter 0 domačih koz in 0 domačih ovac. Cena za kilo-
gram žive teže: za pitane vole 94 v, ea srednje pitane vole 82 do 84 v, za nepitane 76 do 78 v, za hrvaško goved 76 v, za teleta 1 K — v, za pitane prešiče 0 K 00 v, prešiči za rejo 1 K 16 v. — Za 100 kg pšenice 24 K; rž 23 K: ječmen 21 K; oves 24 K; koruza 22 K, ajda 24—28 K, proso 22 K; krompir 12 K — v, fižol (rdeč) 32 K, koks 40 K, detelja 150 K, slanina 180 do 190 K. drva (trda) 18 K, drva (mehka) 10 K, maslo 3 K, jajce 6 v, seno 6 K, pšenična moka 37 v, kaša 32 v, ješprenj 23 v.
Vojaški nabori. Letošnji nabori bodo od 12. avgusta do 5. septembra.
420 modrasov so vjeli ljudje v občini Vrh na Belokranjskem.
Zapuščina ministra dr. Brafa. Svojo veliko knjižnico je zapustil dr. Braf ljudskemu seminaru češke juridične fakultete za toliko časa, da se ustanovi na Moravskem češka univerza, kateri pripade knjižnica v last.
V Rožni dolini na Koroškem je dne 4. t. m. strašna toča, debela kakor orehi, med silnim viharjem pomandrala polje, pokončala drevje in pobila okna in strehe.
V Trst je priplula ladja „Afrcana" iz južne Amerike Na ladji so našli več mrtvih podgan in se je dokazalo, da so podgane poginile za kugo. Ladjo so poslali v kvaranteno in ji potem dali dovoljenje, da je odplula.
Petdeset doktorjev. Zadnjo soboto je na dunajskem vseučilišču promoviralo 50 doktorjev, med njimi 9 gospodičin. Dosedaj toliko žensk v enem dnevu še ni postalo doktoric.
140 letnico svojega obstoja praznuje letos pošta na Dunaju.
Top se je razletel na artilerijskem stre lišču blizu Budimpešte dne 8. julija. Ubitih je bilo 6 vojakov, en nadporočnik in več vojakov nevarno ranjenih. Blizu ondi sta bila navzoča nadvojvoda Jožef in Karol Albrecht, ki se jima pa ni nič zgodilo. Kroglja je bila preveč nabita z ekrasitom in je razgnala top.
V Krakovu je strela udarila v zvonik Marijine cerkve in je vžgala oder na zvoniku, katerega popravljajo, pa so ogenj kmalu pogasili
Napadi na avstrijske smodnišnice se
vedno ponavljajo. Ponoči, dne 7. t. m. sta se dve osebi približali vojaškim shrambam za smodnik v Št. Vidu na Glini. Ko se na povelje straže nista odzvala, je vojak proti njima ustrelil. Napadnika sta pobegnila. Blizu ondi so našli skopano jamo, pokrito s smrečjem, kar opravičuje sum da sta nameravala napraviti atentat Vidi se, da se plazi organizirana lopovska družba okoli naših smod nišnic in da so vojaške straže preslabe.
Aviatik Hirth v Lipskem je dosegel 6. julija višavo 4¡03 m — Višavo 5000 metrov pa je dosegel poročnik Mautner, ki se je v spremstvu treh tovarš-v podal iz Inomosta čez Alpe v Lienz. V višin' 5000 metrov so potniki občutdi pomanjkanje zraka.
Šeststo kilogramov dinamita je eksplodiralo v dinamitni tovarni blizu Turina in razdejalo poslopje. Več oseb je težko ranjenih, mrtev ni nihče.
Omnibus po zraku. Ogrski letavec Zselyi in adjunkt Melcer nameravata zgraditi zrakoplov, ki bo imel prostora za 30 potnikov, in uvesti stalno vožnjo med Budimpešto in Dunajem. Motor bo imel 500 konjskih sil. Zrakoplov bo težak 6000 kilogramov in bo nad 200 metrov dolg.
Ponesrečeni zrakoplovci. Dva angleška vojaka, en častnik in en podčastnik sta padla s precejšnje višave z zrakoplovom vred in sta se ubila. — Poročnik grof De Brig se je vzdignil v višavo več sto metrov, kjer mu je odpovedal motor. Padel je na tla in je zadobil smrtnone-varne poškodbe. — Letavcu Cody je odpovedal stroj. Padel je na tla in priletel ravno na eno kravo, ki jo je ubil, sam pa se je le malo po škodoval.
V Neapolju se je dne 9. t m. podrla petnadstropna hiša in zasula 30 oseb.
V Ameriki se je na  par krajih pojavila kuga. Nekaj žrtev je že zahtevala. Prebivavci za puščajo mesta, k er se pokažejo sledovi kuge.
K 234 12
DRUŠTVA.
»Podružnica S. D. Z. za Gorenjsko" bo
imela svoj redni občni zbor dne 24. julija 1912 na Brezjah v prostorih ge Gabrijelčič ob pol-enajstih dopoldne s sledečim sporedom: Poročila odbora in preg'ednikov; volitev novega odbora in preglednikov; slučajnosti. — Popoldne ob dveh prijateljski sestanek društvenih članov: predava tov. Ant. Leskovec: .Kako naj gremo na soc. delo med ljudstvo?" Odbor.
Kdor slabo prebavlja mnogo trpi! Iz znanstvenih spisov kralj, medic, univerzitetne klinike v Neapolju izvemo, da se po vsakodnevnem za-vživanju majhne količine naravne Franc Jožef-ove grenčice, ako se vzame na tešče, ne samo zboljša delovanje želodca, ampak se tudi oslabelost čreves v mnogih slučajih zmanjša v toliki meri, da ni potreba vporabljati druga zdravilna sredstva.
prav dobro ohranjeno, s prostim tekom, se prav ceno proda.
Ogleda se lahko pri tvrdki Franc Berjak v Kranjn. 234 2-1
Ivan Globočnik javlja potrtim srcem prežalostno vest v svojem in v imenu svoje soproge Leopoldi ie Globočnik in svoje hčere Amalije Pečar, rojene Globočnik, ter svojili vnukinj Mici in Hermine Pečar, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, našo iskreno ljubljeno hčerko, oziroma sestro in teto, gospodično
Mihelo Globočnik
po dolgi, mučni bolezni, prevideno s svetotajstvi za umirajoče včeraj, dne 6. julija ponoči, ob 12. uri poklicati k Sebi v boljše življenje.
Pogreb predrage ranjke bo v pon-deljek, 8. julija ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi. 233
Nepozabno rajnko priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Kranju, dne 7. julija 1912.
Zahvala.
Za ljubeznive dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti naše ljubljene, nepozabne hčere, sestre in tete, gospodične
Mihele Globočnik
izrekamo najtoplejšo zahvalo preč. duhovščini, posebno pa preč. g. Engelbertu Rakovcu za njegove blagohotne obiske in tolažila sv. vere v njenih zadnjih dnevih; preč. Marijini kongregaciji za častno spremstvo in darovanje krasnega venca; dalje vsem drugim darovavcem krasnih vencev in šopkov; g. dr. Edvardu Globočniku za požrtvovavno zdravniško pomoč tekom bolezni. Prisrčna hvala vsem znancem in prijateljem pokojnice, ^1 ki so jo spremili k zadnjemu počitku.
Oklic.
Dne 17. julija 1912, dopoldne ob 10. uri
se bo prodajalo v Zgornji Sorici
različno manufakturno blago, krojaško potrebščine in nekaj prodajalniške
oprave.
C. kr. okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek II.,
dne 9. julija 1912.
Šmartln pri Kranju.
Spisal Fr. Pokorn. Dalje.
6.) Kapela sv. Petra (Šentpcter).
Komaj Četrt ure od šmartinske župne cerkve je oddaljena, na samem stoječa kapela sv. Petra poleg Sentpeterskega gradeča (Schrottenthurn). Kapela je prav preprosta, ima v svetišču dve gotski okni, altar sv. Petra z letnico 1768., po stenah nekaj starih slik, v ladji pa lesen strop. Žalosten spomin vzbuja tabla, na kateri beremo, kako hudo se je godilo ljudem ob času lakote. Po zelo slabi letini 1. 1815. je nastala v sledečem letu lakota. Strada-jočim so kuhali .rumfordsko" juho ter jo delili s korcem, ki je na zidu obešen v spomin.
Kapela je tudi že blizu 500 let stara. Sklepamo pa to odtod, ker je en zvon iz 1. 1552. in ker je tudi gradič poleg nje iz začetka 16. stoletja, pa je kapela starejša. V začetku 17. stoletja je bila kapela profanirana po luterancih pl. Siegerdorfih, ki so bili lastniki gradiča in kapele Škof Tomaž Chron jo je razglasil za oskrunjeno, ker so pokopavali vanjo luterance. Ni se smelo maševati v njej do 4. majnika 1645 , ko je bila zopet posvečena, kakor kaže letnica na glavnih vratih, poprej so pa odstranili iz nje ondi pokopane luterance. Škof je že leta 1631. ob vizitaciji za-povedal, naj katoličanje poskrbe. da pride v zanemarjeno kapelo zopet pravi red.
V lesenem stolpiču, postavljenem nad cerkvenim vhodom, visita dva stara zvonova. Premer jima je ob spodnjem krilu 40 in 33 cm, glasova pa: F in g.
Večji ima dvoje podob: Sv. Peter in svetnik s krono na glavi in z mečem v roki ter napis : „S. Petre o. p. nobis, anno 1723." Mali je podolgovat in častitljiv zvonec z napisom: „f Got t Dem t Hern f 1 f 5 t L II.- (1552).
Ošentpeterskem gradu, ki stoji pod kapelo, piše Valvazor (III. knj. XI. sir. 514.), da je prejel svoje nemško ime »Schrottenthurn" od zgraditeljev gospodov pl. Schrottcn. Slovensko ime je od kapele sv. Petra: »Šentpeter". Najbrž so ti gospodje bili le oskrbniki freisinških škofov, ki so bili lastniki vse okolice, torej so pravi zgraditelji bili le škofje. Za Schrotteni so posedovali grad pl. Siegersdorfi, ki so bili strastni luteranci. Grb na graščinski steni nosi letnico 1574. Morda se je takrat grad kaj prenavljal.
L. 1660. je bil lastnik Mihael Dienstman, doktor obojega prava, ki se je pa ponesrečil ob prihodu cesarja Leopolda I. v Kranj. Pri streljanju ga je ubil možnar, ki se je razletel. Njegova hči Roti ja Zdenka se je omožila z Iv. Žigo pl. Poperzer in tako je ta rodovina prišla v posest Šentpeira za eno stoletje. L. 1760. pa je imela graščina novega gospodarja Jož. Ant. de Garzarolija. Njegova hči Marija Ana se je omožila z Jožefom pl. Vestom in tako je začetkom 19. stoletja grad prišel v last rodbine, Vestove, ki ga ima še dandanes.
Gradič, krit z deskami, ima prav prijetno lego v sredi sadnega drevja v ravnini pod Šmarjetino Goro in ima tudi precej posestva.     Dalje prih.
ItoueiSe uestl.
Shod v »Ljudskem Domu* v Kranju bo
v ponedeljek, dne 15. t. m., ob 1. uri popoldne. Govoril bo g. dr Malnerič iz Ljubljane o zavarovanju. Za posestnike važno!
«Poba!» je rekel ljubljanski župan dr. Tavčar med občinsko sejo občinskemu svetniku Štefetu. In zakaj ? Župan dr. Tavčar je očital obč. svetniku Rojini, da ima pri jedeh francoski okus. Nato je pa Štefe vprašal Tavčarja, če imaon.špickramarski okus". Kdor išče, ta najde 1 Liberalci so na g. Stefeta ogorčeni, ker je Tavčarjeva gospa Špic-kramarjeva. Sicer je pa g. dr. Tavčar sam kriv.
Proti državnim uradnikom, ki so se udeležili shoda liberalne stranke v Ljubljani, se je pričela disciplinarna preiskava.
Politično izrabljanje Aškerca bo napravilo nocoi v .Narodnem domu" v Ljubljani društvo »Bratstvo" — za mladino 1
Sklep šolskega leta je danes na vseh ljudskih šolah na Kranjskem.
Nova cesta od Kokrice na Tenetiše. Deželni inženir je začel vnovič meriti cesto od Kokrice po travnikih proti Tenetišam.
V Očadovljah nad Kranjem je začelo goreti pn Pezdircu včeraj dopoldne v šupi. Pogorela je šupa z nastiljo in vozovi, pod, ki je bil poln sena, streha na hlevu in velika skladovnica drv. Gospodinja, ki je šla reševat konje iz hleva, se je močno opekla. S Kokr ce in iz Na-klega došli požarni hrambi sta ogenj omejili. Bilo je zažgano od zlobne roke. Gospodar je bil zavarovan pri »Vzajemni".
Evharisticni kongres. Udeležba Slovencev bo velika. Te dni se odpošljejo nabiralne pole z imeni udeležencev.
Praga. Med Mladočehi in češkimi socijalci je nastal hud razpor.
Srbija je naročila pri Kruppu 15 gorskih baterij in 75.000 pušk s strelivom.
Portugalska. 1200 rojalistov je vzelo mesto Kaberos, umorilo guvernerja in njegovega tajnika. Conceiros, vodja rojalistov, biva na Španskem in ima le malo vstašev okrog sebe.
Strašen mraz je v Erzerutnu blizu Carigrada. Zapadel je sneg in zmrznilo je več ljudi. V Ameriki je pa grozovita vročina, da jih je nekaj znorelo in nad 100 že umrlo od vročine.
Za smeh in kratek čas.
Prelahek zaslužek. Francelj se je prišel gospodu Janezu pohvalit, da dobro drži večkrat mu priporočano abstinenco. Gospod Janez je vesel Francetjnove stanovitnosti in mu podari 10 kron. Ko pride Francelj nazaj med svoje to-varše, pravi: »Fantje, teh 10 kron pa moramo precej zapiti, ker sem jih tako lahko zaslužil!"
Prašički poceni. Tat, ki je prašička ukradel, je prišel k izpovedi. Izpovednik mu na-roči, da mora škodo povrniti, in ga vpraša, koliko je bil prašiček vreden. Tat reče: .Okoli 20 kron." »Tedaj prinesi," pravi izpovednik, »če nočeš sam nazaj nositi, onih 20 kron meni, da jih bom jaz na tihem poslal okradenemu gospodarju. Tat mu prinese 60 K. »Kako to," pravi župnik, saj si rekel, da boš prinesel za prašička le 20 K, zdaj jih je pa tu 60 »Sem potlej," odgovori tat, »ukradel še dva prašička, ker se mi zde zelo poceni."
Redno življenje. Vojak-poročnik prosi strica za denar. Stric: »Že spet denar I Poglej svojega bratranca, ki je tudi poročnik, pa izhaja s svojo plačo in redno živil" — Poročnik: »Ja, gospod stric, ko bi jaz r e d n o živei, bi tudi izhajal!"
Vremenski prerok. Graščak Ribničanu: »Kaj pravite, oče, ki se na vreme dobro zastopite, kakšno bo jutri, ko pojdemo nad srnjake?" — Ribničan: »Vajo kaj, g'spud grof, jaz pravim, da bo prav lepu al pa prav preteto grdii!"
Čuden pomoček. Zdravnika so v peko oddaljeno vas navadno ponoči klicali, čeravno
Zidarji, pozor!
Portland-cement najboljše Dalmatinske znamke za izdelovanje strešne opeke, za zidanje zelo priljubljen, tranerze, Etemit ter druge stavbinske potrebščine priporoča po
zelo ugodnih cenah
216 5
99
veletrgovina „Merkur Peter Majdič, Kranj.
ni bilo nobene posebne sile. Večkrat je že premišljal, kako bi si odpomogel. Dal si je torej napraviti 25 kil težko svetivnico, katero je moral tja in nazaj grede nositi, kdor je ponj prišel. Kmalu ga niso več klicali, razen v skrajni siti.
Pri vojaških vajah. Poročnik: »Robavs, povejte mi, kam marširamo?" — Robavs: .Proti jugu, gospod lajtnantl" — Poročnik: »Res je; iz česa vi to sklepate?" — Robavs: .Ker mi je vedno bolj vroče I"
Poceni godba. Žena svoji sosedi: »Ob, kako moj mož v spanju smrči, se več ne prestaja." »Moj tudi smrči. Pa kadar začne prav pošteno žagati, mu privežem pod nos orgtke in imam potem najlepšo muziko."
Vsa čast pred takim postopanjem, ki ga najdete v sledečem pismu Nj. ekscelence Leva barona Frevtagh-Loringboven, dež. svetnika ve-selškega viteštva in ces ruskega drž. svetnika v Arensburgn, Komandova ulica 5, otok Ojel. gu-bernija Livlandija. Nj. ekscelenca piše: .Smatram za svojo dolžnost, da priporočam svojim soljudem izborni Fellerjev fluid z znamko .Elsafluid", kjer le morem. Opozoril sera svojega zdravnika aa to izborno sredstvo in imel sem priliko ozdraviti reumatične bolečine v ramah nekemu drugemu zdravniku, ki poseduje v Petrogradu veliko blatno kopališče in ki so mu lastna sredstva odpovedala. — Tudi neki zdravnik v Gdanskem na vzhod. Pruskem uporablja v svoji praksi Fellerjev fluid. — Človeštvu v prid želim čim večjo razširjenost tega izdelka in njegovemu izumitelju zasluženo slavo." Upamo, da bodo tudi naši Či-tatelji poizkusili. Ducat stane 5 K franko pri lekarnarju E. V. Fellerju v Stubici, Elzin trg št. 264, Hrvaško.
M ni a c farn ,zkušni* me uči in drž'- da
JVlUJcl dieti a za odpravo izpustfjajev, kakor tudi za nego kože, ni boljšega mila kakor je svetovno-znano Steckenpferd lllijino mlečno milo Berg-manna in dr., Tešin ob Labi. — Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijah i. t. d. — Ravnotako je brez primere Bergmannova lilijina krema ..Manera" za nego nežnih, belih damskih rok; v škatljicah po 70 vin. se dobi povsod.   147 50—16
Proda se
ravnokar prenovljena, še zelo dobro ohranjena
enoVprežtia Kočija
ki ]o posebno primerna za kakega dnin vntka Ceaa je 500 kron.
Več pove lastnik Mika«! Zibert, posestnik,
Tupaliče štev. 27. 230 2—1
Dobro idoče
močno kolo
s čisto novimi cevmi se proda po zelo nizki ceni.
Naslov pove upravništvo »Gorenjca*. 231
C vrl n An lir I slovečega Budjejeviškega iz-OVlUlfUUkl   delka, tucat 40 v, nadrobna
cena okrog 80 do 96 v. Preknpovavci zaslužijo 50%. Vzorec: 30 tucatov, sortiran, cedrov les, šesterooglat, tudi kopirast svinčnik, 12 kron po povzetja. Adolf W«b«r t Budjojevieah (Češko) štev. 151. 232
Velika Isbšr zajamčeno
dobrih travnih kos lastnik znamk ter bergamsklk brastlnih kamnov.
Gnojnične sesalke, porabljive za
poljubne globočine.
Rasna vrstno gospodarsko In poljedelsko orodje.
fitft&šili   preneha popolnoma od sveže pripravljenega
AttOOlJ Kneipovega čaja proti kašlju Cena zavoju 1 krono. Dobiva sc vedno svež samo pri lekarnarju Vtadko B*rt,uliču t Zagrebu, Je Jamice v trg it. 19.  160 20-15
ZobozdraunlihT In zobo-::     tehniški atelje ::
Dr, Edv. OloboČnik, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Fr. Holzhacker, konc. zobotehnik
~*++~«>+ V KRANJU vww***.
v HlebSevi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne In ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne Izven velikih praznikov na razpolago.   183 28
Ako
ne morete jesti, ali ako se počutite slabo, odpomerejo vam zdravniško preizkušeno 182 12—6 Kaiserjeve
želodčne mellsne karamele
kajti po njih bodete dobili dober tek, želodec se zopet uravna in okrepi. Radi oživljajočega in osvežujočega učinka so naravnost nepogrešljive pri turah. Paket 20 In 40 vin. Dobi se pri K. SAVNiR, lekarna pri sv. Trojici v Kranju.
rW «fe rW* rW
Vsi, ki ste skrbni možje In očetje I
Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo, oziroma za prihodnjost svojih otrok ?
Potem pišite »Slovenski Straži' v LJubljano po knjižico gosp. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, katera se vsakomur pošlje popolnoma
zastonj. 225 8-1
Proda se poceni še malo :: ::   rabljeno, lahko   :: ::
motorno kolo
z 2 in pol konjskima silama.
Kje? pove upravništvo .Gorenjca". 229 i
Nleblirana soba
s prostim vhodom In lepo opravo, se tako, odda v~> banja v hiši štev. 105.1
Bartuličeva zdravilska mast
se priporoča kot izvrstno in preizkušeno domače sredstvo za zdravljenje in celjenje ran, poškodbe in bolečine na koži, ker ublažuje bol in vnetje na rani, ozeblino in opeklino vsake vrste, zdravi kraste, srbečico, izpustljaje po licu in telesu, rane od potu po nogah in telesu, pik od ose, bučele aH komarja, predvsem pri otrocih, kraste in izpustljaje vsake vrste. Cena škatlje 50 vin., kdor pošlje 70 vin. v znamnah za eno ali 6 K za 12 vnaprej, dobi povsod poštnine prosto. Dobiva se v lekarnah in pri izdelovatelju, lekarniku VI- dku Bartultcu v Zagrebu.       161 20-15
Jakob Košmerlj
edina slovenska tvrdka te vrste ▼ Trstu, ulica St. Martici 11.
Teiefon 49 VIII. — Čekovni račun c. kr. pošt. hran. št. 121.805.
Priporočam slavnemu občinstvu veliko xa-logo kave, caja, Južnega sadja i. t. d.
Postrežba točna in solidna.       113 h Na držalo pošiljam presto vožoje po povzetja po železnici in v zavitkih po poitl. Cenik izhaja štirikrat na leto.
Trgovina z železnino
priporoča :
Nosivce, Sine, štorje za strop, naiboljil dalmatinski Portrand-oement, pocinkane železne cevi. stebre, bodečo žico in mrežo za ograjo, vse potrebščine za vodovode in stavbe, orodje za vrt, škropivnike, otroško vrtno orodje i. t. d. Popolne kuhinjska oprave. — Po je-tfelaki at-ojl In orodja. 133 18
74 52-28
Najprimernejša darila po zelo znižanih cenah I Prva delavnica ur ter trgovina z zlatnino in srebrnino
f f
f
^^^^^^^^^^^^^^^^^
luan Leuičnik
urar in trgouec u Kranju
Cenejše kakor po cenikih!      Ne kupnjem od preknpcevl
Sprejmem in i i vršim vsa popravila natančno, solidno in po najnižjih cenah. — Istotako sprejmem vsakovrstno zlatnino in srebrnino v popravilo. — Posebno se priporočam ▼ nakup ženinom in nevestam. — Priložnostni nakup!
2Kelo  važno!! Za vsakogar Je neprecenljive vrednosti zdrav želodec, v dosego tega Je pa glavni pogoj redno prebavljanje.
zeliščni liker wtr „1 lir i j a" ~m
Je najboljše sredstvo za dobro prebavo in krepčilo. Samo en poizkus in prepričali se bodete o izvrstni kakovosti in njenem učinku. Pristni samo z imenom
.Ilirija1 in tvrdko Franc Berjak, Kranj.
94 26-25    Zahtevajte izrecno povsod pod tem naslovom!
Šivalni stroji
najnovejše vrste, najboljši In zelo ceno se dobe tudi na mesečne obroke o Delih! Izberi, nadal|e ose potrebSCIne h strojem In kolesom, kakor tndl vozna kolesa pri domaČi tordk!        15614
L. Rebolj, Kranj
Kokrsko predmestje, o falšl, kjer je spodaj trgovina Feliks Urbane
! lii:.H)M!F!;l!\\\\\:ijl!
Kmetje!   mlinarji!   Kolarjl! mizarji!
Ključavničarji! ^^^v
Napravite takoj Astro-Boston bencin motor, prihranite si drugih delavskih moči in veliko jeze! Naprava takega motorja z montažo vred stane samo K 1000 in so stroški za eno konjsko moč samo pet do šest vinarjev.
Kmetje! proč se tfepeljni, živina pri njih veliko trpi in so stroški nasproti z motorjem desetkrat višji, z motorjem vsak lahko sam slamo reže, mlati, drva žaga in melje.
Ti neprekosljivi motorji se dobivajo edino le pri
FRAN  ZEiVlAIV   :: LJUBLJANA
Dunajska cesta  „prl Flgovcu". 40
Kranjska deželna banka u Ljubljani ISKSEA3K 1
Obrestnje hranilno vlogo po 4V4°/o
brez v akega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Osjo komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
4 «/a o/o
komunalnih zadolžnicah.
Hipolekarta posojila
v zastavnih listih po
4«/2°/o
128 52-18
Evkomptnjo menico denarnih zavodov in daje lom-bardna posojila. Prodaja lastne pnptlano warne k« nmnaloe »dolinice ia sa> stavne liste.
Banka je pupilarnn varen zavod ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradte nre za stranko viak delavnik od pol 9. are dopoldne de 1. are popoldne.
4