SED. TEMA Glasnik S.E.D. 41/3.4 2001, stran 94 Izvirni znanstveni članek/l.01 Dušan Strgar etnološka nepremična v v dediščina v krajinskem parku kolpa Območje Krajinskega parka Kolpa leži v jugovzhodnem delu Slovenije, v občini Črnomelj in v južnem delu Bele krajine. Park je omejen z dolino reke Kolpe in z aluvialnimi ravnicami, z delom belokranjskega ravnika in delom belokranjskega gričevja oziroma delom Velikega Bukovja. Krajinsko različne enote ustvarjajo zelo pestro geografsko podobo: od reke Kolpe, nizkega krasa, kraško nagubanega sveta z vrtačami, ki je poraščen z gozdovi, do obronkov Poljanske gore. V tem območju reka Kolpa s svojo dolino večkrat spremeni svoj značaj. Ozka dolina v zahodnem delu parka se večkrat zoži in tvori kanjon z visokimi in previsnimi skalami na obeli bregovih, medlem ko se dolina v skrajnem severnem delu parka razširi in začne se počasen nižinski tok reke. Omenjeno območje je bilo na posameznih lokacijah poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo arheološke raziskave in najdbe. Pestrosti poselitve in življenja lahko sledimo tudi prek ostankov rimskega imperija, srednjeveške zgodovine in vse do današnjih dni. Značilnost varovanega območja je, da se v tradicionalnem stavbarstvu še danes kaže nekdanji kočevarski vpliv v zahodnem delu. v vzhodnem pa i. i. uskoški vpliv. Značilnost slednjega je. da seje kol šliristranični zaprli tip domačije ohranil pri nas kol posebnost in izjema samo v Beli krajini. Kol posebnost med gospodarskimi objekti naj omenim zelo razširjen t. i. belokranjski skedenj, ki je kombinacija poda s kozolcem. Varovano ruralno območje je bogato 2 eLnološko nepremično dediščino, še posebno z domačijami, hišami in različnimi gospodarskimi poslopji, kar je bilo ugotovljeno s sistematičnim evidentiranjem in vrednotenjem. Strokovne preglede območij v občini Črnomelj smo začeli relativno pozno, in sicer v letu 1992. Takrat smo za potrebe prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajevne skupnosti Stari trg pripravili strokovne podlage za varstvo naravne in kulturne dediščine'. Pri pregledu območja smo sodelovali konservatorji različnih strok. Ob etnologu so bili na terenu se arheolog, krajinski arhitekt, umetnostni zgodovinar, zgodovinar in dva biologa. Kot etnolog in član ekipe sem se predhodno seznanil s podatki v našem arhivu, na terenu pa evidentiral in tudi vrednotil po veljavnih merilih. Na osnovi rezultatov de!a smo dobili osnovno evidenco omenjenega območja, kar je bilo nujno potrebno tudi zaradi ažuriranja obstoječe evidence etnološke nepremične dediščine. Takoj za tem smo leta 1993 za potrebe prostorskih ureditvenih pogojev pregledali tudi območje krajevne skupnosti Vinica-', Ob koncu leta 1993 smo pripravili še strokovne osnove za varstvo naravne in kulturne dediščine v parku Bela krajina'. Za te potrebe smo pregledali tudi celotno območje ob reki Kolpi v občini Metlika, vendar takrat meje parka še niso bile jasno določene. Te strokovne osnove so bile podlaga za izdelavo prostorsko ureditvenih pogojev za območje krajevnih skupnosti Adlešiči in Griblje in za pripravo strokovnih osnov za razglasitev Krajinskega parka Kolpa* v letu 1995. Vse lokacije etnološke nepremične dediščine so bile vrisane tudi na karte v merilu I ; 5000. S krajšimi opisi so bile predstavljene le nekatere pomembnejše enote, ki so bile predvidene za razglasitev za kulturni spomenik. V splošnem sla podani tudi razvojna usmeritev in način varovanja. Kot sestavni del strokovnih osnov je ob tekstualnem delu tudi seznam etnološke nepremične dediščine. Omenjene strokovne osnove, ki smo jih pripravili za potrebe prostorsko ureditvenih pogojev in parka Bela krajina, so bile vključene tudi v odloke o prostorsko ureditvenih pogojih za območja posameznih krajevnih skupnosti'. Glasnik S.E.D. 41/3,4 200!, stran 95 TEMA Za potrebe posameznih odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih zgoraj omenjenih krajevnih skupnosti je bilo takrat evidentirano in predlagano naslednje stanje etnološke nepremične dediščine: a) za območje krajevne skupnosti Stari trg ob Kolpi: naselje domačija hiša portal oz.de] hiše kasča čebelnjak zidanica I 8 35 7 4 t S kamnite stopnice skedenj osirv (hrklje)' kamnit most I ! ) območje 2 Načeloma sem kot pomembno dediščino v tekstualnem delu navedel še sušilnice7, kamnite ograje in kamnite oporne zidove. b) za območje krajevne skupnosti Vinica: naselje domačija hiša skedenj vogal (de[ hiše) zidanica vaški vodnjak i 7 55 3 1 II vaška mlaka kašča mlin 1 7 4 c) za območji krajevnih skupnosti Adlešiči in Griblje: iase(je domačija hiša kašča his' sušilnica vodnjak kovačnica 0 9 50 4 4 I 2 I mlin žaga 2 1 Stanje etnološke nepremične dediščine leta 1993 je na Pregledanih območjih omenjenih krajevnih skupnosti sledeče: naselje domačija hiša de! hiše kašča skedenj zidanica mlin žaga 24 14(1 8 15 4 6 t t bis čekinjak vodnjak koračnica sušilnica vaška mlaka osirvi iMljel I 3 11 It območje kamnit mosi kamnite stopnice dediščine. Trenutno zastopanost v odstotkih predstavlja spodnji grafikon: naselja domačije hiše gospodarska poslopja 3 20 53 28 ■ 3% □ 27% G 19% I naselja S domačije □ hiše gosp. poslopja □ 51% 2 ! Ohranjanje dediščine jc odvisno predvsem od lastnikov oz. ljudi, ki živijo z dediščino. Tako sem za zgoraj omenjene krajevne skupnosti pripravil še preglednico s popisom naselij, ki so danes v zavarovanem območju parka, in številčnim stanjem gibanja prebivalstva od leta 1869 do 1991': Krajevna skupnost Adlešiči 1869 1880 1890 IMO 1910 1931 IMS 1953 1941 1966 1971 1981 1991 Fufkovci 120 105 102 99 lili 104 98 9.1 84 67 68 58 54 Marindol 183 KI 204 169 16(1 174 178 lil 169 141 131 121 107 Milici 156 153 161 113 92 102 89 90 73 64 53 Ji 32 frnm 74 62 59 4! 48 55 46 53 4i 1-1 33 42 41 Pubrežje 19 25 23 21 14 14 i H 21 18 14 9 9 Pufga 37 48 40 44 41 37 41 53 51 Ji 45 27 32 Vrhovct 74 6 5 6 3 5 2 74 6 9 73 80 !3 75 71 64 62 Žumči 123 116 129 119 103 105 89 95 9J 82 7S 68 64 skupaj 786 752 781 665 654 660 622 633 621 539 500 J34 404 preprostejšo grafično predstavitev je smotrno določene postavke združiti. Hiše in posamezne dele hiš sem združil pod hiše, vse gospodarske stavbe in ostale Priprave pa skupaj. Tako dobimo naslednje številčno s'anje In grafičen prikaz: naselja domačije hiše gospodarska poslopja 24 148 47 D 67% I naselja I domačije 1 hiše gosp. poslopja □ 21% f01 Je ¿c rečeno, je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto leta 1995 pripravi) še rokovne osnove za razglasitev Krajinskega parka Kolpa, Te so vsebovale tudi karlne priloge s predlogom varstveniji con oz. z mejo varovanega območja parka. odane so tri varstvene cone, s katerimi se ujema tudi varstveni režim v parku. Varovano območje parka je bilo Precej zoženo, kol je bilo prvotno načrtovano. Precej /nianjsan je bil tudi obseg etnološke nepremične 1 Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Prostorsku ureditveni pogoji za občino Ornomelj - krajevna skupnost Stari trg ob Kolpi. Posebne strokovne podlage za varstvo naravne in kulturne dediščine. Novo mesto 1992, arhiv Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. 2 Prostorsko ureditveni pogoji za občino Črnomelj - krajevna skupnost Vinica, Posebne strokovne podlage za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto (arhiv). Novo mesto 1993. 3 Strokovne osnove za varstvo naravne in kulturne dediščine v Krajinskem parku ¡)cla Krajina, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto (arhiv). Novo mesto 1993. 4 Krajinski park Kolpa, Strokovne osnove za razglasitev. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto (arhiv). Novo mesto 1995. 5 Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Krajevne skupnosti Stan trg, v: Ur. list RS, št. 39/94. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območji Krajevnih skupnosti Adlešiči in Griblje, v: Ur. list RS, št. 66/95. Odlok o prostorskih uredilvenih pogojih /a območji Krajevnih skupnosti Sinji vrh in Vinica, v: Ur. list RS. št. 70/95. ti Osirv je tanjše deblo s prisekanimi vejami za sušenje sena. V območju ob Kolpi pravijo tej pripravi brklja. 7 Sušilnice za sadje in lan. 8 His je lokalni izraz za manjšo gospodarsko stavbo, ki ima kamnito zidano klel in leseno ler praviloma dvoprostorno pritličje s kaščo in manjšim občasnim bivalnim prostorom. 9 Krajevni leksikon Slovenije, II. knjiga. Ljubljana 1971. Krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana 1995. S.E.D. TEMA Glasnik S.E.D. 41/3.4 2001. stran 96 Grafični prikaz v odstotkih paje: Krajevni skupnosti Vinica 1869 I88U 18911 1900 1410 1931 194« 1953 1961 1966 1971 1981 1991 Daroelj 208 202 196 163 157 151 137 133 III IOS 91 64 61 Draja 96 105 95 7! 68 56 34 43 47 45 39 25 21 pri Sinj.Vrhu Kovač.giail 42 41 4! 33 24 36 34 32 31 26 24 20 22 Podklanec 262 275 261 224 182 161 153 164 137 131 125 90 92 Pretoka 389 401 389 375 349 325 272 298 266 243 234 189 158 Vutora 136 136 121 100 99 78 65 65 61 56 49 52 4J Zilji 346 353 351 311 244 242 240 233 214 203 187 177 163 skupaj 1479 1513 1454 1284 1123 1049 935 968 867 812 749 617 560 Krajevna skupnost Stari trg ob Kolpi 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1966 1971 1981 1991 Dtfitia 35 37 41 30 29 27 28 29 15 II 3 2 0 Dol. 104 124 107 80 64 76 78 72 49 44 38 37 37 Radenci Gor. 97 105 119 106 67 74 86 71 50 61 57 40 25 Radenci m 34 47 37 32 29 37 35 35 29 15 21 II 7 rMnipi Prelesjc 70 75 77 67 64 36 29 27 28 27 27 19 17 Sodcvci 141 142 128 142 115 92 86 90 80 82 81 56 52 Sred. 96 88 87 98 68 69 55 74 49 44 45 37 29 Radenci Stari trg 188 184 192 180 180 139 116 127 114 127 98 93 106 ot> Kolpi skupaj 765 802 78! 735 616 550 513 525 414 411 370 28; 273 1**11 l*WI l'XHt 1910 I'J 3! ISNS 1953 I Vit I hM JV7] 1WI l1«] lelo Po teh podatkih lahko ugotovimo, da se število prebivalstva v varovanem območju Krajinskega parka do leta 1991 praviloma zmanjšuje. Ker krivulja pada, lahko sklepamo, da je danes, deset let po zadnjem štetju, številčno stanje prebivalstva še manjše. To pa ima lahko večje posledice za nepremično stavbno dediščino, saj jo spomeniška služba sama ne bo mogla ohranjati in varovati. Predlagano območje ob reki Kolpi z omenjeno dediščino je bilo zavarovano z Odlokom o razglasitvi Krajinskega parka Kolpa10. S tem pravnim aktom so iz fonda evidentirane nepremične stavbne dediščine dobili status kulturnega spomenika naslednji: naselje domačija 1 4 hiša 3 gnspodarsto poslopje 5 18% □ 38% | naselja H J1% S] domačije H hiše __gosp, poslopja □ 23% V prikazanem časovnem obdobju kaže trend gibanja celotnega števila prebivalstva v varovanem območju naslednje stanje: 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1966 1971 198! 1991 101(1 3067 3023 2684 2.173 2259 2070 2126 1902 1762 1619 1336 1237 Grafični prikaz paje še bolj nazoren: 4000 3000 3000 1000 0 V parku je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto z vso potrebno dokumentacijo vodil in izvajal prenovo štiristranične Šokčeve domačije" v vasi Žuniči za poLrebe informacijskega centra parka. Prenova še ni končana,'saj nam obstoječ sistem državnega financiranja in sofinanciranja kulturnovarstvenih akcij ne daje ustrezne finančne podpore za dokončanje načrtovanih del. Drugih večjih prenovitvenih akcij na etnološki nepremični dediščini nismo izvajali. Z omenjenim primerom smo želeli domačine vzpodbuditi k ohranjanju etnološke nepremične dediščine in jim pokazati, da obstaja zanesljiv sistem financiranja in sofinanciranja kulturnovarstvenih akcij kol pomoč pri prenovi stavb tudi v tem obmejnem in demografsko ogroženem območju. Žal smo se zmotili. Poleg tega sodeluje zavod v parku tudi v upravnih postopkih oziroma izdaja kulturnovarstvene pogoje in soglasja k posegom na nepremični stavbni dediščini in k novogradnjam. Še vedno pa ni resne lokalne iniciative za izvedbo prenovitvenih akcij na enotah, ki imajo status kulturnega spomenika. V članku nisem želel opisovati in razvrščati etnološke nepremične dediščine, ki je v parku, in poudarjati njenih lipoloških značilnosti, ampak samo opozoriti na njeno stanje. Vemo. daje le-ta pod največjim vplivom različnih trendov sodobnega razvoja. Predvidevanja posameznikov, da jo bomo uspešneje ohranjali in prenavljali v zavarovanih območjih, so zelo vprašljiva. Dejansko pa je treba za celovito ohranjanje dediščine in njene prieevalnosti ter identitete krajine strniti vse razpoložljive dejavnike: tiste, ki imajo, in tiste, ki znajo. Ob tem se seveda porajajo številna vprašanja, od deklarativnega in dejanskega interesu lastnikov in države do izvedbe in namembnosti oziroma uporabnosti nepremične stavbne dediščine. Dejstvo pa je tudi. da lastniki etnološke nepremične dediščine v Krajinskem parku Kolpa kljub željam in interesom stavbe komaj vzdržujejo ter praviloma niso finančno zmožni prenavljati. Ob tem ne smemo pozabiti, da je marsikatera evidentirana enota stavbne dediščine tudi opuščena, marsikdaj pa niso ustrezno rešena niti lastniška vprašanja. Da bomo lahko celostno varovali etnološko nepremično dediščino v varovanem območju, ni dovoij. da stroka zagotovi neposredne varstvene ukrepe. Ti kot del ukrepov še nc zagotavljajo ohranitve pomembne vloge etnološke nepremične dediščine niti celotne nepremične Glasnik S.E.D. 41/3,4 2001, stran 97 kulturne dediščine. Realnost narekuje integralni pristop k reševanju nepremične stavbne dediščine, ne glede na njeno zvrst. Če v parku ne bodo usklajene različne razvojne strategije na višjih nivojih in različnih resorjih, bo služba postajala tisti "ne bodi ga treba", z vnaprej določeno "donkihotovsko" vlogo. Integralno varstvo pa bo lahko uspešno, če ga bo država tudi hitro finančno podprla. Predlagani, da pristojni organi kar najhitreje oblikujejo upravo parka in pripravijo načrt upravljanja. Neposredna in stalna prisotnost stroke v varovanem območju parka bo z ustrezno organiziranostjo lahko omogočila večje možnosti ohranjanja, varovanja in Prezentaeije, TEMA i.d. Viri in literatura ORAŽUMERiČ. Marinka 1988: Gospodarsko življenje v Beli Krajini med I. svetovno vojno. V: Zgodovinski časopis. letnik 42, št- L Ljubljana, 85-102. DULAR, Andrej 1985: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje. Občina Črnomelj, Ljubljana, 1990: Etnološki mladinski raziskovalni tabor. Stari trg ob Kolpi ¡989. Ljubljana KRAJEVNI leksikon Dravske banovine. Ljubljana 1937. krajevni leksikon Slovenije. ii. knjiga. Ljubljana 1971. KRAJEVNI leksikon Slovenije. Ljubljana 1995. krajinski park Kolpa. Strokovne osnove za razglasitev. V: Arhiv 7-avoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Novo mesto 1995. ODl.UK o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Krajevne skupnosti Stari irg. V: Uradni list RS. 39/94. ODLOK o prostorskih ureditvenih pogojih za območji Krajevnih skupnosti Adlešiči in Griblje. V: Uradni list RS, 66/95. ODLOK ot prostorskih ureditvenih pogojih za območji Krajevnih skupnosti Sinji vrh in Vinica. V: Uradni list RS. 70/95. ODLOK o razglasitvi Krajinskega parka Kolpa, V: Uradni list RS. 82/98. PROSTORSKO ureditveni pogoji za občino Črnomelj - Krajevna skupnost Stari trg ob Kolpi, ¡'osebne strokovne podlage za varstvo naravne in kulturne dediščine. V: Arhiv Zavoda /u varstvo naravne "i kulturne dediščine Novo mesto. Novo mesto 1992. PROSTORSKO ureditveni pogoji za občino Črnomelj - Krajevna skupnost Vinica. Posebne strokovne podlage za varstvo naravne in kulturne dediščine. V: Arluv Zavoda ¿a varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Novo mesto 1993. STROKOVNE osnove za varstvo naravne in kulturne dediščine v Krajinskem parku Bela Krajina. V: Arhiv Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Novo mesto 1993. 10 Odlok o razglasitvi Krajinskega parka Kolpa, v: Ur. list RS, št, 82/98, 11 Odlok o razglasitvi kmečkega dvora. Žuniči 2. za kulturni spomenik, v; Ur. list RS, št, 47/95,