Kremser-Schmidt, slaven slikar. (Spisal Viktor Steska.) Velesovska (velesalska) cerkev s svojim v župni cerkvi grafenworthski na ime Janez slikovitim ozadjem ne pride iz spomina ni- Martin, ne pa Joahim, kakor se pogostoma komur, kdor jo je le kdaj videl. Prvič sem bere. Izmed peterih otrok je bil drugi in je gledal njene prelepe oltarne slike in takoj imel jednega brata in tri sestre. Mati je bila sem radovedno vprašal: Kdo je pač ustvaril pobožna žena in je zgodaj vcepila pobožnost te čudovite barve in vdahnil platnu toliko živ- v nežna srca svojih otrok. Nikdar naš Janez :: m - ..¦¦¦'¦'.:,.'¦'.¦ ::¦¦¦. c.*: '.'..¦*'^?:;';^-;i/.;:; 3lllsi§llsL ;;.7;.:s; -'¦~ff'.i::-y.-i- :m:- ljenja? Zvedel sem sicer Schmidtovo ime, dalje pa vsi moji mentorji niso prišli. Radovednost mi ni dala miru. Iskal sem, dokler nisem zvedel kaj več o tem slavnem slikarju; hkrati sem se pa tudi prepričal, da velesovske slike niso j edine njegove na Slovenskem. Menim, da se v slovenskem jeziku še nihče ni spominjal tega znamenitega slikarja, zato naj mu te vrstice postavijo spominik tudi v naši domovini, katera mora vseka ko prištevati njegove slike med najlepše, kar jih hrani. Kako bi me veselilo, ko bi smel tega mi dela, ki bi mu dajalo kruha za življenje. tako sočutnega umetnika imenovati rojaka Oče ga je kar doma vzel v pouk. Učil ga po domovini ali jeziku! Zibel očetu je tekla je risati, računati; pokazal mu je pa tudi te-v Frankobrodu. Kot slikar in kipar je prišel meljne vaje v kiparstvu. Kipelo je sicer v na Avstrijsko. L. 1714. se je poročil s Kata- mladenicevi duši, ko ga je oče učil; prave rino Paumgartner. L. 1718. dne 2. kimovca ljubezni do kiparstva pa se ni mogel nase jima je porodil sinček, katerega so krstili vzeti, močnejši je bil čut za barve. „Dom in svet" 1898, št. 17. 33 Kremser-Schmidt. ni pozabil dobrih naukov, ki mu jih je vsejala mati v srce, in ki so tako lepo vsklili in se kazali v vseh njegovih delih. Ko je nekoliko odrastel, vstopil je v domačo šolo, ki mu seveda ni nudila kdove koliko učenosti. Modri oče pa je umel dopolniti pomanjkljivosti s tem, da je izpraševal in učil svoje otroke v mraku, ko je dokončal svoje stanovsko delo. Janez je dovršil kmalu domačo šolo in s tem dokončal tudi svojo srečno mladostno dobo. Moral se je lotiti 514 Viktor Steska: Kremser-Schmidt. Očetu ni ostalo prikrito sinovo hrepenenje. Izbere mu dobrega učitelja, Bogomila Starmavra, katerega risarsko šolo je pet let obiskoval z obilnim pridom. Že tedaj je kazal zmožnosti za kompozicije. Tu pa nam je usahnil vir, kjer bi mogli zajemati, kako se mu je nadalje godilo po šolah. Kje se je šolal, kdo ga je podpiral ? Akademije menda ni obiskoval, ker se njegovo ime ne bere v zapisniku. Učiti pa se je moral korenito, kar spričujejo kronografl v latinskem jeziku, temeljito znanje zgodovine in sv. pisma. Italije menda ni videl, da bi si mogel ogledati z lastnimi očmi one bisere slikarske umetnosti, katerih početniki so bili v 15. in 16. veku resni Giotto, ljubeznivi Fiesole, silni Michelangelo in kraljevi Rafael. Schmidt je moral, zaupajoč svoji lastni moči, hoditi kolikor toliko svoja pota. Vzorniki so mu bili pač italijanski klasiki, toda proučeval jih je le po bakrorezih in slikah dunajske akademije. Ustno izročilo pripoveduje, da mu je bil učitelj Martino Altomonte. Vplivali so nanj tudi slikarji nizozemski, flamski, francoski in italijanski, katerih slike so se hranile na Dunaju, ali pa so tedaj slikali v prestolnici. Gotovo mu je mnogo koristilo, da je našel po samostanih lepe zbirke izvirnih slik in risb, po cerkvah pa čednih umetnin. Vzorniki so mu nadalje tudi bili Rubens, Rembrandt in Casti-glione, kar kaže njegova tehnika in kolorit. Leta 1741. srečamo mladega nadarjenega umetnika v Retz-u, kjer so mu izročili častno delo, naj polepša mestno zbornico. L. 1745. je zaslužil 11 cekinov, ker je okrasil tri polja nad sv.Janeza oltarjem v Kremsu. V Steinu je naslikal freske nad vodnimi vrati ¦ leta 1753. Dve leti pozneje je dovršil jedno oltarno sliko za božjo pot Marije „Taferl" in zaslužil 1000 gld. Schmidt je bil pripraven človek, in zato si je polagoma pridobil lepo imovino, zlasti ker je poleg svojega dela tržil tudi z lesom. Leta 1756. je kupil hišo v Steinu, kjer se je za stalno naselil šele čez dve leti. V tem času se je poročil z Elizabeto Mullerjevo. Cimdalje bolj je zaslovelo njegovo ime. L. 1761. ga izvolijo meščani za uda vnanjega sveta. Od vseh stranij so mu dohajala naročila. V tej moški dobi so nastale prelepe oltarne slike za cerkve v Schwechatu, Steinu in Marija „Taferl", kakor tudi slike za druge kronovine, recimo Kranjsko, Koroško, Štajersko, Gornje Avstrijsko in Solnograško. Schmidt se je sedaj začel zavedati, da je pravi umetnik. Tedaj se mu je porodila želja, da bi postal član cesarske akademije. V ta namen pošlje dvoje svojih slik v presojo. Akademijski svet jih pregleda in presodi za izvrstna umotvora. L. 1768. dobi akademijsko diplomo. Ta diploma je bila mnogo vredna. Z njo je bila združena pravica, da mu ni bilo treba plačevati obrtnega davka in da je smel neodvisno od zadruge delati s tolikimi pomočniki, kolikor jih je potreboval. Naseliti se je smel kjerkoli v vsem cesarstvu. Vsprejemni oljnati sliki se nahajata še dandanašnji na dunajski akademiji. Snov je za njiju zajel iz grškega bajeslovja. To leto je dobil še drugo odliko. Cesarica Marija Terezija, katero je naslikal, je bila neki tako zadovoljna, da mu je podelila veliko zlato kolajno z verižico. Nosil je pa ta skromni mož nikdar ni, le najboljšim prijateljem jo je pokazal, kadar so ga prosili. S to odliko mu je bila odprta pot med najboljše kroge; lahko bi si bil pridobil naklonjenost plemenitašev in obilnih naročil, pa ljubše mu je bilo tiho domovanje v Steinu. Neumorno pridno in neznansko urno je ustvarjal sliko za sliko. Celo na Bavarskem, Poljskem in Ogerskem so ga cenili in naročali pri njem zlasti oltarne slike. Blagoslov božji se je razlil nad njegovo hišo. Dvonadstropno hišo s šesterimi okni proti ulicam je odmenil samo svoji družini, ki se mu je že precej pomnožila. Ne smemo pa misliti, da ga nikdar ni obiskala nesreča. Tudi njegovi hiši se ni izognila. Mnogo žalosti mu je napravila materina in očetova smrt. Kmalu potem mu je pomrlo troje otrok v nežni mladosti v teku nekaj mesecev. Donava je narastla in pretila njegovi hiši, bojni časi so pomnožili skrbi; pridnosti in vstrajnosti pa ni zavirala nobena stvar. Anton Medved: Mrlič in bolnik. 515 Bog ga je ohranil zdravega in čilega do pozne starosti, dasi je mnogo delal in se trudil. Kot 70 letni starček je slikal lepe freske v župni cerkvi v Kremsu, in kot 80 letnik je dovršil v isti cerkvi veliko sliko smrti sv. Janeza Krstnika. Kratka pa mučna bolezen mu je pre-strigla nit življenja dne 28. rožnika 1. 1801. Zapustil je vdovo, dva sina in hčer. Na pokopališču so mu napravili mal spominik. Pri pogrebu je govoril nagrobni govor njegov prijatelj, župnik Warhanek, da ni ostalo suho nobeno oko. Njegovo ostalino so cenili na 8227 gld., hišo samo na 1200 gld. Schmidt je bil velike in močne postave. Izrazovite poteze resnega obraza so kazale, da čvrsto telo zakriva tudi krepkega duha. Prijazen pa je bil v domačem pogovoru, vesel in živahen v prijateljskem krogu. Dobrosrčnost je sevala iz njegovih jasno-modrih očij. Tudi na Kranjskem hranimo njegovo sliko in sicer v Velesovem. Umetnik se je sam naslikal na sliki sv. Vincencija. Tista glava, ki zre zadnja proti središču, je njegova podoba. Schmidt je imel dobre stariše in jih ni le spoštoval, ampak se jih je tudi spominjal vedno z veseljem. Posnemal je njih mirno in tiho domače življenje, živel je verno in čednostno, zato ga niso njegovi učenci cenili le kot učitelja, ampak so ga tudi spoštovali kot vzglednega očeta in meščana. Vsa njegova dela preveva trdna vera, katero sta mu vsadila v dušo roditelja. Nikdar ni pozabil očetovega opomina: Boga se boj in dobro se ti bo godilo. Mrlič i Mrliča rajši gledam jaz, Ko mir na licu mu kraljuje, Kakor možd, ki oslabljen Poslednji s smrtjo boj bojuje. Na svoji hiši je imel napis iz 90 psalma: „Kdor stanuje pod pomočjo Najvišjega, on prebiva pod varstvom nebeškega Boga." Na hišo je naslikal tudi podobo Marijinega brezmadežnega Spočetja. V svoji hiši si je napravil domačo kapelico in jo okrasil z lastnimi slikami. Tu je molil pogostoma, če je polnila žalost njegovo dušo, tu je prosil pomoči in zajemal srčnosti in poguma za nadaljnje delovanje, tu so se izlivale nove podobe, novi vzori v njegov ustvarjajoči duh. Jutranjo molitev je opravljal v tej kapelici, in hvaležno je pokleknil tu, če ga je dohitela kaka milost ali sreča. Njegovo življenje je bilo sploh slično življenju naših starih meščanov, ki so mirno doma živeli in le redkoma zašli v gostil-nico. Bival je najrajši doma pri svoji družini, pridno slikajoč. Če pa se je ponudila posebna prilika, ni se branil zapeti vesele pesmice ali izpiti s prijatelji kozarca vina. Pridno je delal in radi tega precej zaslužil; potrate ni poznal. Včasih je celo bolj gledal na denar nego na svoje slikarsko ime; zakaj nekaterim slikam se pozna, da jih je napravil hipno radi naročila. Meščani so ga spoštovali in ga prijazno pozdravljali, zlasti kadar je o praznikih oblekel svojo boljšo obleko in stopal po mestnih ulicah z mečem po šegi tedanjih časov. Ošaben ni bil. Svojim občudovalcem je prekinil besedo z vsklikom: „Kaj to! Slikati je lahka stvar, če le veš, kam moraš potegniti s čopičem." (Dalje.) bolnik. In rajši na sneženi prt Po zimi moj se vid upira, Kakor jeseni na prirodo, Ki sahne, vene in umira. Anton Medved. Kremser-Schmidt, slaven slikar. (Spisal Viktor Steska.) (Konec.) III. Kremser-Schmidtovih slik se nahaja več po Kranjskem. Najbolj znane so oltarne slike v Velesovem, katerih je sedem. Oglejmo si najprej te.1) Slika velikega oltarja predstavi ja Marijino oznanjenje. Visoka je okoli 5w in široka 2-40 m. Marija je vtopljena v molitev. Angel Gabrijel ji je naznanil, da bo matiOdre-šenikova. Oblečena je v rumenkasto spodnje krilo, gornja obleka je bela, vrhnja halja pa modra. Poleg Marije leži kodelja, znamenje, da se je vrstilo v Marijinem življenju delo z molitvijo. Gabrijel ima krasen obraz. Vsa slika je milonežna, pretresljiva. Ni se torej čuditi, da jo je Pusta-vrh posnel v mnogih proizvodih. Lepo kopijo velesovske Marije hrani vitez Strahl v najlepši in najbogatejši kranjski zbirki v Stari Loki. Manjše kopije hranijo še druge osebe Pustavrhove. ') Nekaj slik podamo čim najprej posnetih svojim čitateljem. Posneti jih fotografsko je pa silno težavno, bodisi, ker so slike že obledele in so tudi razpokane, deloma pa ker se ne dad6 vzeti z oltarjev in jih je treba fotografovati s tal. „Dom in svet" 1898, št. 19. f Cesarica Elizabeta. Na listo vi strani so tri slike, vsaka 3 m visoka in 1*60 m široka. Prva je: Umirajoči Josef. Sredi slike leži umirajoči Jožef, ob nogah stoji Marija, in še bolj v ozadju druga ženska oseba, ki drži v levici luč, z desnico pa jo zakriva in varuje, da ne ugasne. Del njenega obraza je razsvetljen, drugi je pa v poltemi. Tudi Marija je na jedni strani razsvetljena, na drugi v polmraku. Zgoraj je Jezus, spodaj dva angela, prvi sedeč, drugi stoječ. Slika je še precej dobro ohranjena. Sv. Vincencij v beli halji gleda proti nebu, na levici je mati s polmrtvim otrokom, na desnici možaki, katerih jeden poljublja rob Vincencijeve obleke. Ta slika je zanimiva, ker se vidi naslikana Schmidtova glava, ki gleda na prizorišče, dočim se drugo telo ne vidi več. Pri Vincenciju sta dva masna strežnika. V zgornjem delu je lep velik angel belkaste polti, pod njim majhen angel rudečkaste polti. Sv. Štefan, prvi mucenec. Njegovo obličje izraža molitev in bol. Zgoraj je naslikana presv. Trojica, na desnici se nahaja sv. Pavel. Vonbank meni, da se od te slike 37 578 Viktor Steska: Kremser-Schmidt. kar ločiti ne moreš. Meni se zdi Štefanov inkarnat prebled. Tudi na evangeljski strani so tri slike iste velikosti. Sv. Katarina je zel6 čedna slika, ki je pa tekom časa precej trpela. Pet oseb na-pravlja dve skupini. V sredi kleči sv. Katarina, spajajoč obe skupini. Dva starčka, katerih prvi z obupnim obrazom, žalosten in srdit z roko kaže na malika, z drugo roko pa drugega starčka odmika, ki mirno pa sočutno tolaži mučenico. Katarina kleči pričakujoč, da ji rabelj odseka glavo. Oči so zaprte. Sklenjene roke so se zgrudile proti tlom in izražajo smrtni strah, obličje pa kaže njeno odločno dušo. Ženska ob njenih nogah si zakriva solzno obličje z obema rokama. Na strani gleda radovedno in pomilujoče jo ljudstvo. V višavi plava nekaj angelcev. Sv. Dominika Čudes. Dominikove knjige zažiga prvi, drugi jih iznova prinaša. Sv. Dominik mirno moli, na levici sta dva brata dominikanca, na desnici po jeden maver, jud in albigenec, ki se čudijo kupu knjig, da se ga ne poloti plamen. V višavi je velik angel s križem v roki in pod njim mal angel. Prav čedna slika! Kristusov krst v Jordanu je naslikan v navadnih oblikah. Na sliki sv. Katarine je zapisal slikar: Mart. Joh. Schmidt f. Ao 1771. Razven velesovskih slik nahajamo na Kranjskem še druge istega mojstra. V Kranju na „Pungrtu" predočuje glavna slika sv. papeža Fdbijana v sredi, sv. Bo-štijana v inkarnatu in s čelado na levici, sv. Roka s psom na desnici. Sv. Boštijan je v svetlobi, sv. Rok v mraku. Spodaj bolna mati oklepa sinčka, neki mož ji podaje zdravila z žlico. V ozadju so majhne podobe. Mnogim bolnikom deli duhovnik v rudečem talarju sv. popotnico. Najbrž je slikar mislil na kardinala sv. Karola Boromeja, ki se je toliko trudil ob milanski kugi. Tudi Ljubljana ni brez Schmidta. V kapelici vojaške bolnice se nahaja lepa slika Marijinega oznanjenja. To sliko z oltarjem vred je preje hranil grad Rosenbiichl. Zdravnik dr. Januarij Curter pl. Breinlstein jo je podaril imenovani kapelici. Na levi strani slike kleči Marija in moli, desnico drži na prsih, levico proti tlom. Na desni se je prikazal angel Gabrijel, kažoč z desnico proti nebu, kjer se predočuje sv. Duh v golobji podobi, v višavi plavajo nežni an-gelci. Že preje smo mimogrede omenili, da je ta slika podobna velesovski istega imena. Govorilo in pisalo se je tudi o drugih ljubljanskih slikah, ki so se pripisovale Schmidtu. De Luca (Das gelehrte Oesterreich 1778. I. p. 350) imenuje kot Schmidtovo delo sliko „Immaculata" v stolnici. Popraševal sem in iskal to sliko, pa o njej ni bilo sluha. Pač pa sem zvedel, da so prodali v stolnici neko Immaculato pred leti trnovski cerkvi. In res hrani trnovska cerkev tako sliko; toda ta ni Schmidtova, ampak Mencingerjeva, kar spričuje podpis: Metzinger pinxit 1736. Jasno je torej, da se je De Luca zmotil. Slikar Wolf je pravil svojim učencem, da spada Madonna v Gruberjevi kapelici znane Virantove hiše med najlepše slike na Kranjskem, in da je Schmidtovo delo. Ogledal sem si kapelico, pa o tej krasni sliki ni sledu. Ustno izročilo pa še živi in spričuje, da je Wolfovo poročilo resnično. Kam je torej izginila Madonna ? Pripovedujejo, daje sliko vzel nekdanji lastnik hiše in jo prodal. Nahaja se baje še na Dunaju. Vsekako treba stvar natančneje preiskati. Vonbank je teh mislij, da so tudi freske v tej Gruberjevi kapeli Schmidtove. Na obeh straneh oltarja se nahaja namreč po dva metra visoka in meter široka freska. Na evangeljski strani predočuje Marijino oznanjenje. Angel se spušča z desne k Mariji, ki kleči in moli, spodaj je kodelja v torbici, zgoraj plava sv. Duh v golobji podobi. Marija ima belo obleko, rumeno vratno ruto in modro haljo. Angela odeva rudeča halja. Obraz mu je precej nejasen. Na nasprotni epistelski strani je naslikan beg v Egipet. Na stropu se nahaja Marijino ime, dva večja angela plavajoča v višavi in pod njima manjši, sipljoč cvetje. Ob oknu so trije medalj oni slikani s sepijo, namreč: Viktor Steska: Kremser-Schmidt. 579 Marijino rojstvo, Marijino darovanje v templu in dva angela nad oknom; ob oltarju sta zopet dva medaljona: Marijina poroka in obiskovanje Marijino. Cegave so torej te freske ? Nedvomno bi bilo rešeno vprašanje, ko bi se bil slikar podpisal. Podpisa pa meni ni bilo možno zaslediti. Našel sem pač s svinčnikom zapisano ime, ki je pa nejasno in se z gotovostjo bere le končnica: hofer. Schmidt je imel učenca Mitterhoferja, ki je tudi sicer slikal freske, morda je ta slikal tudi te Schmidtu prisojene freske. Vonbank zatrjuje, da je delo Schmidtovo, češ, tu vidiš njegove angele, njegove barve, njegove poteze, njegovo spretnost. Ko bi bil torej res slikal te freske Mitterhofer, ne bila bi Vonbankova sodba tako napačna. Drugi pa menijo, da je to kapelico slikal na presno cesarski učitelj na ljubljanski normalki Andrej Herrlein. Kdor primerja njegovo fresko nad krasnim stopniščem iste hiše s temi freskami, zlasti s srednjim angelom, ne more skoro dvomiti, da so tudi te Herrlein-ove. K večjemu, ko bi srednjega angela ne bil slikal Herrlein sam, kar je pa težko verjeti. Schmidt je imel mnogo posnemalcev, zakaj bi ne bil tudi Herrlein med njimi? Slika nad stopniščem pa je izvestno Herrlein-ova, ker se je podpisal: Herrlein pinxit 1786. Ali je bil Schmidt kdaj na Kranjskem? Nobeno poročilo nam ni ohranjeno o tem. Najbrže ga ni bilo. Druge slike so lahko naročali pri njem, in doma jih je dovršil. Za freske bi bil moral priti v Ljubljano, kar je zelo neverjetno, ker sicer ni sledu na Kranjskem, da bi bil kje slikal na presno. Poleg teh nahajamo še nekaj slik na Kranjskem. V Bodežičah, podružnici grajski (Bled), visi v stranskem oltarju podoba sv. Flori-jana. Skoda, da so miši poškodovale to sliko. Na Dolu je v glavnem oltarju podoba sv. Marjete. Svetnica drži v levici kelih, pod njo je pa zmaj, okrog nje letajo angelcL Oblečena je v belo krilo, in ograjena z ru-dečim plaščem. Slika se je ohranila še dosti dobro. V Mekinah pri Kamniku, v nekdanji samostanski, sedaj župni cerkvi, se nahaja na glavnem oltarju podoba Vnebovzetja Marijinega. Spodaj ob Marijinem grobu stoječi in klečeči apostoli strme gledajo v prazni grob. Sv. Janez pa zre zamaknjen proti nebu, kjer plava Marija z razprostrtimi rokami na oblaku, med dvema vrstama angelov. Marija ima rudeče krilo in modro haljo, sv. Janez pa zeleno obleko in rudeč plašč. Krasni so obrazi šesterih Marijo obkoljujočih angelcev, katerih teme pokrivajo zlati lasci, in ki so odeti z raznobarvnim oblačilom. Vsa slika kaže izurjenega slikarja; le prežive barve pričajo, da je pozneje sodelovala druga roka, ker lahnih Schmidtovih barv zastonj iščeš. Štiri slike se nahajajo v Gornjem Gradu na Štajerskem. Sam jih nisem videl, zato se zanašam na Vonbanka. Prva slika je Kristusovo vstajenje. Veličasten je prvi angel, idealno lep je drugi, vzvišen je Kristus; vsa celota zanimiva, da se je ne moreš nagledati. Druga slika predočuje Kristusovo rojstvo. Lepše slike, uprizarjajoče Kristusovo rojstvo, se ne dobi več. Kako pobožno je vse, kako sveto in nebeško! Obe sliki nosita napis: Martin Joh. Schmidt anno 1773. Na drugi strani sta sliki: Zadnja večerja in Kristusov vnebohod, obe 1. 1775. in močno poškodovani. Na prvi sliki gledamo prizor, kako obhaja Izveličar Judo Iškarijota. Lepe so glave, zlasti Izveličarjeva. V znameniti zbirki viteza Strahla v staro-loški grajščini se nahaja več slik našega umetnika. Rop Sabink je precejšna slika, ki je prišla iz Gradca. Čuditi se je silni množici oseb, ki so tu nakopičene in se gnetejo, kakor se pomika veličastna reka. Na bakru sta slikani dve podobi, posneti po grški mitologiji: Danajide polnijo so-dove brez dna, in Aktdjon se ispremeni v jelena. (Sličici (76 X 55 cm) imata svojo zgodovino. Dogotovil ji je Martin J. Schmidt 1. 1785. Lastnina sta bili nekega trgovca, katerega hišna je dala obe sliki radi nekaterih nuditet prevleči z beležem. Po trgovčevi smrti je ti „bakreni pločevini v zlatem okviru" kupil nekdaj dobro znani starinar „Johan". Ta ji proda gostilničarju za vrata pri peči. Nazadnje vendar nekdo zapazi to veliko zmoto, 37- 580 M. Prelesnik: Trenutek vsak . . . in slikar Pavel Kuni očisti plošči, da se zopet pokaže nepokvarjena slika. Mala slika sv. Katarine je iz Gradca (32 X 20 cm). Jezus na Marijinem naročju podaje Katarini prstan. Na levici spodaj stoji angel z mečem. Kranjski mecenat Edvard vitez Strahl imenuje v svoji knjižici: „Die Kunstzustande Krains 1884", da se nahaja v njegovi zbirki v starološkem gradu pet oljnatih slik. Pisec teh vrstic je videl le omenjene štiri, in tudi sedanji lastnik, prejšnjega sin, ne ve za peto, pač pa hrani še dve podobi s peresom in devet orazkov (Radierung) za oltarne slike na Nižje Avstrijskem in na Ogerskem. Nedvomno se nahaja še kaka druga Schmidtova slika na Slovenskem, pa pisec teh vrstic ni mogel zvedeti za več slik, kakor jih je našel tukaj. Komur je sreča mila, da kaj več ve povedati o Schmidtovih slikah, naj blagovoli to objaviti v „Dom in svet"-u, ki smatra za svojo nalogo, da seznanja svoje rojake z umetninami na slovenskem ozemlju. Trenutek vsak . . . Sedel sem v senčnici na vrti, Pri knjigi lepi, pa zaprti. Vabila me je, naj bi bral, Vabilu nisem se odzval . . . Zvečer je bilo, v tistem časi, Ko vest najraje se oglasi, In kara nas in nas svari, Če česa kdo prav ne stori. Sinoči se mi je glasneje Vzbudila kakor kdaj poprej e In mi duha motila je, Tako mi govorila je: Glej, jeden dan ti spet je zginil, Kot drugi v prošlost je odrinil, Li storil vse si ti ta dan, Kar bil storiti si dolžan? In ako zvršil si dolžnosti, Li meniš, da je to že dosti? Za kar ti Bog je dal močij, Vse zvrši, potlej se počij! Pa odgovori zdaj sam sebi: V tem časi, kar živiš, mar ne bi Ti lahko storil bil vse več, Ko bolj bi vnet bil in goreč? Li nič več se ne zde ti lepi Načrti tvoji in naklepi, Ki si snoval jih in koval, Ko v zorni si mladosti stal? Si li obetov že pozabil, Da vsak trenutek boš porabil Domovju v prid, domovju v rast In Bogu svojemu na čast? . . . Tako mi vest je govorila In karala me in svarila. Tedaj je bilo mene sram, Saj moral sem priznati sam: Mnog dan mi je brezpriden zginil, Vse več lahko bil bi učinil, Ko bi le boljše volje bil, Ko čas bi rabil bolje bil! . . . Pa spet sem jel se z dobo mlado Tolažiti in z lepo nado, Da dolgo še lahko živim In dosti dobrega storim. Saj dolgo vleče se življenje In njega teža in trpljenje. Ah, predno me objame smrt, Bo dokončan vsak moj načrt; Le proč s skrbjo in proč z vso brigo! Dejal sem, . . . isti hip pa knjigo Odprl sem jaz kar nehote, In kaj sem čital vse iz nje? „Hitrejši so mi dnevi bili, Kot gre tekar v največji sili, Uzrli malo so dobrot, Oblil pa jih je večkrat pot. Sli memo hitro so ko ladje, Ki nesejo v ptujino sadje, In kakor orel, ki leti, Da tečne kje dobi jedi. V težavah in pozemski revi, Hitrejše so mi prešli dnevi, Kot tkavcu se pretrga nit In v novic jo hiti spojit. Kot vetra silnega šumenje Minilo meni je življenje, Kot pride in mini oblak, Tako premine človek vsak. Vsak človek, od žene porojen, Bo hitro kakor cvet pohojen, Obstanka njemu tukaj ni,