iBjEŠETO GLASILO OBČINE RIBNICA AVGUST tüi, itB: 10 V REŠETU: 23. SEMÄNJI DAN JE TU! SODRAŽICA USPELA! NOVE RUBRIKE (aktualna vprašanja, ZMAGE ROKOMETAŠEV ODPRTO DOLENJSKA Besede iz Uredništva Samo v avgustovski številki si lahko privoščimo malo poletne obarvanosti, kajti tako kot nas zapuščajo nemogoče vroči dnevi, tako se naglo bliža burno obdobje leta, v katerega smo se že prevesili. Informacije in dogajanja se bodo kopičili drug za drugim. Škrabčevo leto niza kakovostne umetniške prireditve, svoj vrhunec pa bo spomin na rodnega jezikoslovca ovekovečil v oktobru. Bliža se nam semenj in njegova 30.000 - glava radoživost. Pravzaprav je vsako tarnanje o tem, v kakšnem mrtvilu živimo, pavšalno in površno. In preživeto. Izkaže se, da se mnogi Ribničani, po dolgih letih, ne znajo več spraviti izza svojih zidov. In z jesenskimi volitvami bo zaživel politični duh, občani pa se boste lahko postavili v vlogo sodnika. Pa še skrčili se bomo. Samo 9000 nas bo še živelo v ribniški občini, saj bodo Sodražani z novim letom začeli sami ustvarjati svojo prihodnost. Da je pa ribniški človek kljub negotovemu času, vsakdanjim potrebnim in nepomembnim skrbem in sveti jezi nad skorumpirano državo vendarle uspel ostati prijazen in dobrosrčen, pa kaže vaš izjemen odziv na našo telefonsko anketo. Ne glede na vse, kar je komu pripravilo življenje, obdržimo ustvarjalni duh in vero v dobro. Za uredništvo, A. P. KONTROLNA TELEFONSKA ANKETA Uredništvo Rešeta izvaja telefonsko anketo med naključno izbranimi gospodinjstvi, da bi tako dobilo verodostojne podatke o branosti glasila. Eden izmed najpogostejših odgovorov na vprašanje, ali kaj pogrešajo v glasilu, občani odgovarjajo, da bi želeli več novic z obrobja občine oz. vasi. Ker Rešeto nima zaposlenega nobenega novinarja, ki bi lahko opravljal tako obsežno delo, vas prosimo, da se sami angažirate in pišete o dogajanju v svojem kraju oz. problemih, ki vas težijo. Ponujamo vam rubrike Aktualna vprašanja in Pisma bralcev ter Ribničani pišejo. Obenem pa se iskreno zahvaljujemo vsem občanom, ki se prijazno odzovete na anketiranje. Hvala. L Metka Tramte in Stane Hafnar - člana uredništva. Ulfc Tanja Debeljak. Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej. Naklada: 3.500 izvodov. Naslov uredništva: Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 I | ; Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-805/97 i pr rifne št. 3 Tarife davka od prometa proizvo pfačSf5“/o davek odtrom^p^zvodov v skladu s 13. točko talil IZ VSEBINE: Sodelovanje z Novo Gorico..................................4 Sodražica uspela!..........................................4 Usposobljeni za prometne nesreče...........................5 Pazite se medvedov!.......................................5 Novi rubriki...............................................6 Vsiljivi Romi..............................................6 Kulturni sklad.............................................8 Nekrolog F. Miheliču.......................................9 Ribnico je Mihelič ovekovečil v slikah, zlasti pa v risbah in ilustracijah z značilnim zdomarjem, ki hodi s krošnjo na rami ali suho robo prevaža s konjičem in se po dolgem potovanju utrujen vrača domov. Več na strani 9. Obnova zvonikov..........................................10 Semenj................................................. 11 Kviz.................................................... 14 Dražbe.............................................. 17-18 Rešetarstvo.............................................21 Biti pravičen?...........................................22 Počitnikovanje..........................................24 Šport...................................................26 Občinska obvestila in plakati o javnih prireditvah so na spodnji strani podrtega reklamnega kozolca in pridne mravlje berejo, kaj počne dobri človek nad njimi ?? !! Janez Debeljak Oktobra bo Novo Gorico in Ribnico povezala listina o prijateljstvu RIBNIČANI VIDIJO VELIKO PREDNOST V GOSPODARSKI POVEZAVI Prva naloga, ki se ji bodo posvetili občinski in krajevni predstavniki obeh mest, je določitev konkretnih področij za sodelovanje, so sklenili na delovnem sestanku, ki je bil 29. julija v Ribnici. Ribniški podjetniki so se sicer že udeležili novogoriškega sejma obrti in podjetništva, ravno tako so Novogoričani postavili svojo stojnico dobrot na Srečanju. Medsebojno sodelujeta tudi obe knjižnici, toda povezava naj bi bila odslej veliko širša. Ne samo pobratenje dveh mest ali pa krajevnih skupnosti, marveč obeh občin. 50-letno mesto igralnic in dobrih mednarodnih povezav lahko Ribnici dejansko ponuja ugodnejšo možnost povezave na gospodarskem področju, povod prijateljevanja pa ostaja jezikoslovec p. Stanislav Škrabec. Rajmund Korenč, kije kot predsednik 16.000 - članske skupnosti vodil dvočlansko delegacijo, je poudaril, da si bo potrebno pomagati pri razvoju institucij, družbenih in društvenih dejavnosti in se obvezati k pravemu delu. Brez neučinkovitega govoričenja. Prav tako si Korenč prizadeva uveljaviti pomen krajevnih skupnosti, zato bo tudi začetna povezava potekala na tem osnovnem nivoju. "K pripravi teksta bomo pritegnili vse, ki bi želeli sodelovati z Ribnico." Pomembnost dobre obveščenosti je izpostavila tudi Vesna Horžen, direktorica Miklove hiše, "saj se mora z listino seznaniti vse vpletene subjekte, ljudi in institucije, da se bodo lahko obračali drug k drugemu." Novogoričane pa bomo ponovno srečali tudi na tradicionalnem sejmu, kamor jih je povabil ribniški župan. Najsi bo, da nam pokažejo svoje rokodelske spretnosti ali pa se postavijo s pridelkom svojega vinorodnega okoliša. Naslednjič se bodo odgovorni srečali v Novi Gorici, oktobra pa naj bi že podpisali listino o prijateljstvu. Alenka Pahulje Državni zbor je odločil SODRAŽICA BO NOVA OBČINA Delovati bo začela z novim letom Po skoraj 40 letih je Sodražica ponovno občina! Krajani Krajevne skupnosti Sodražica smo seznanjeni z odločitvijo Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila sprejeta na izredni seji v mesecu juliju, o ustanovitvi nove občine Sodražica. Odločitev Državnega zbora je bila objavljena v Uradnem listu. Občina Sodražica je nastala z izločitvijo Krajevne skupnosti Sodražica iz dosedanje občine Ribnica, k občini Sodražica pa sta bili po predlogu Občine Ribnica zaradi geografske zaokroženosti priključeni še naselji iz sosednje Krajevne skupnosti Sveti Gregor, in sicer Novi Pot in Kot. S tem so se v celoti uresničila pričakovanja Sveta krajevne skupnosti Sodražica, ki je odločitev o ustanovitvi lastne občine sprejel jeseni 1996. Uresničila pa so se tudi pričakovanja krajanov, saj je izid referenduma 19. aprila (za občino je glasovalo skoraj 80 % volilnih upravičencev) povsem nedvoumno pokazal, da si Sodražani želimo svojo občino. Poplačan pa je bil tudi ves trud za delo, ki je bilo potrebno, da so bili izpeljani vsi postopki za to. Poleg dela in prizadevanj pa je bilo potrebno tudi še veliko iznajdljivosti in vztrajnosti, tako predsednika kot tudi članov in tajnika Sveta krajevne skupnosti. Državni zbor je s svojo odločitvijo v bistvu potrdil stališče Krajevne skupnosti Sodražica, da izpolnjuje prav vse potrebne zakonske pogoje za samostojno občino. Na tem mestu vas ne želim obremenjevati s podrobnim potekom vseh postopkov, ker bi bil članek predolg, branje pa polno muk. Na kratko pa vendarle: do sedaj sta bila izpeljana predhodni postopek z referendumom in zakonodajni postopek. Prvi je sestavljen iz predloga za ustanovitev občine, ki gaje podal Svet kra- jevne skupnosti z elaboratom o utemeljenosti predloga, in iz referenduma, ki je bil izveden 19. aprila 1998, in je imel le poizvedovalni značaj. Sledil je zakonodajni postopek v državnem zboru; občine in tudi novonastala občina Sodražica se ustanavljajo z zakonom. Sledil pa bo še t.i. postopek konstituiranja, to je izvolitev in konstituiranje organov občine in sprejem statuta in drugih aktov. Volitve občinskega sveta in župana bodo jeseni, občina kot pravna oseba pa bo začela z delovanjem 01.01.1999. Na tem mestu se v svojem imenu in v imenu Sveta krajevne skupnosti zahvaljujem za dragoceno pomoč pri ustanavljanju občine Sodražica g. Francu Butu, državnemu sekretarju za kmetijstvo, in poslancu državnega zbora g. Benjaminu Henigmanu. Za korekten odnos pri ustanavljanju občine Sodražica pa se zahvaljujem tudi Občini Ribnica in njenemu županu, g. Jožetu Tanku. Zvone Janež predsednik Sveta KS Sodražica Odslej usposobljeni za prometne nesreče RIBNIŠKI GASILCI DOBILI NOVO VOZILO Po triletnem prizadevanju in zbiranju sredstev nam je uspelo, da smo si nabavili novo vozilo, ki ga bomo uporabljali za prevoz reševalne opreme in moštva v primeru prometne nesreče ali druge nezgode. Vozilo z nadgradnjo za orodje je stalo 5,400.000 SIT. Denar za nakup vozila in nadgradnjo smo zbirali na več načinov, in to s prispevki krajanov in privatnih firm.V treh letih so krajani prispevali 2,000.000 SIT, firme pa 500.000 SIT. Razliko 2,800.000 SIT pa smo zaslužili sami člani s prostovoljnim delom. Opremo za reševanje - škarje za rezanje, razpiralo za razpiranje pločevine in agregat za pogon teh orodij ter ifeks za gašenje - je nabavila pred dvema letoma občina. Ta oprema je stala 1,970.000 SIT. Vsa ostala oprema, ki se uporablja pri reševanju, pa je bila nabavljena iz sredstev, ki jih daje država za vzdrževanje enot, ki opravljajo naloge reševanja v prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi ter imajo z državo podpisano pogodbo za stalno pripravljenost. Tako je skupna vrednost vozila in opreme 8,500.000 SIT.______________________________________ Vse krajane vabimo, da pridejo 22. avgusta na slovesnost, ko bomo to vozilo predali v uporabo. Slovesnost bo ob 16. uri pri gasilskem domu v Ribnici. Po slovesnosti bomo v križišču pri gasilskem domu uprizorili akcijo reševanja, da boste tudi sami videli, kako oprema deluje. Potem bo za gasilskim domom vrtna veselica, na kateri se bomo skupaj poveselili naše nove pridobitve. Od 13. do 16. ure istega dne bo potekalo tekmovanje gasilskih veteranov iz cele Slovenije za poka! Ribniške znamenitosti. Pokali bodo podeljeni na skupni slovesnosti pri gasilskem domu ob 16. uri. Pokrovitelj tekmovanja in slovesnosti bo Krajevna skupnost Ribnica. Vsem, ki ste kakorkoli prispevali za napredek gasilstva v Ribnici, se v imenu vseh gasilcev PGD Ribnica najlepše zahvaljujem. Matjaž Virant predsednik PGD Ribnica Novo vozilo ribniških gasilcev Pretihotapila se mu je za hrbet, zaprhala in se postavila na zadnje noge MEDVEDKA NAPADLA LOVCA Medvedka z dvema mladičema je menda napadla že več kot petkrat Janko Pogačnik, ki pravi, da se je že več kot 50 - krat srečal z medvedom, je bil J. avgusta zvečer vendarle presenečen, ko je na razdalji 12 metrov zagleda! medvedko. "Ko sem v Mali gori klical na piščal srnjaka, je prišla za moj hrbet, zaprhala in se postavila na zadnje noge. Pomeril sem, da bi streljal in obenem upal, da bo zbežala. A čedalje bolj se je bližala. Naredila je dva skoka naprej, se zopet postavila na zadnje noge in začela renčati, nato se je z zaletom pognala proti meni. Na razdalji od 1 do 2 metrov sem dvakrat ustrelil, kar pod roko, ne da bi meril. " Pogačnik je medvedko obakrat zgrešil, vendar se je strelov toliko ustrašila, da je utegnil pobegniti. "Vse skupaj je trajalo komaj minuto, o tem pa bi lahko še dolgo govoril," je drugi dan pripovedoval Pogačnik, ko je s preiskovalno komisijo prišel s prizorišča napada. Republiški lovski inšpektor je potrdil Pogačnikovo pripoved. Po temeljitem pregledu, tudi z izurjenimi psi, niso našli ničesar, kar bi vzbudilo sum, da je medvedka obstreljena, zaradi česar bi bila še bolj nevarna. Razlog za smeh je bil šele kasneje, o strahu pa je pripovedoval J. Pogačnik (sedi skrajno desno) "Dejansko je šlo za napad. Lovec je streljal nekje na 2 do 3 metrih, vendar znakov, da bi jo zadel, nismo našli," je dejal inšpektor Igor Simšič. Lovci menijo, da gre za medvedko, ki je že najmanj petkrat napadla ljudi. Takšne tudi zakon predvideva za odstrel (v času pisanja tega prispevka lovci medvedke še niso ulovili). Simšič je dejal, da je težko reči, ali je šlo ravno za to medvedko, saj se na tem področju pojavljajo kar tri z mladiči. Kolikor bo jasno, daje nevarna za okolico in ljudi in se stalno pojavlja na tem prostoru, jo bodo lovci poskušali ustreliti. Opozorilo: Da medved ne bo v gozdu presenetil (ali napadel) ravno vas, vam nihče ne more zagotoviti. Vi se gibljete v njihovem prostoru, zato bodite pozorni. Medveda opozorite na svojo prisotnost z glasnim govorjenjem, po potrebi tudi s kričanjem. Izogibajte se sprehodom ali delu v gozdu v mraku in v večernih urah, ko so medvedi bolj dejavni. NOVA RUBRIKA AKTUALNA VPRAŠANJA Anton Zalar iz Sodražice sprašuje: Že pet let je cesta, ki vodi na Travno goro, v obupnem stanju. Cestno podjetje je pred kratkim pripeljalo pesek, a velikih lukenj niso prekrili. Kdo cesto pravzaprav vzdržuje? Odgovor: Jani Pajnič, Cestno podjetje Novo mesto, enota Žlebič, in Danilo Hočevar, Komunalni oddelek Petkilometrski odsek makadamske ceste Vagovka - Travna gora je bil urejen že spomladi, ko so luknje posuli s peskom. Vzdrževanje makadamskih cest pa je težavno, kolikor pride do močnejših nalivov, ki ceste poškodujejo. Ostale ceste, ki vodijo na Travno goro, so gozdne, in zanje redno skrbita Zavod za gozdove in občina. Nekategoriziranih cest (v območju vikendov) pa občina ni dolžna urejati. NOVA RUBRIKA PISMA BRALCEV Ta rubrika je zelo zaželena, predvsem s strani naših občanov, pa tudi z naše, saj želimo na tak način vzpostaviti neposrednejšo vez med občani in občino. Prosimo pa vas, da tehtno in argumentirano predstavite svoj problem ali mnenje, brez vsakršnih osebnih žalitev in pavšalnih trditev. Dolžina vašega pisma naj ne presega 40 vrstic (1 vrstica=70 znakov). Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, kolikor bo prejelo večjo količino pisem. Podpišite se s polnim naslovom, vključno s telefonsko številko. Ime in priimek ter kraj bosta objavljena javno, vsi ostali podatki bodo zadržani v uredništvu. Uredništvo si pridržuje pravico do selekcije pisem, ki ne ustrezajo zahtevanim pogojem. Uredništvo ROMI ROMAJO PO RIBNICI Prosjačenje in potikanje je postalo moteče Ribničani že dalj časa v svojem okolju opažamo porast števila Romov, ki vsiljivo prosjačijo. Zalezujejo voznike, čakajo ljudi pred trgovinami in bankami, da bi izprosili kak tolar, kradejo poljščine in še kaj. Romski tabor v Nemški vasi. Drugi je v Lepovčah, tretji ob smetišču, četrti pa na ulici No, Romi krajo poljščin sploh ne pojmujejo tako hudo kot domačini, ki se v tej sopari trudijo pridelati kaj užitnega in cenejšega. Pravijo, da vzetega lastniki itak ne bodo pogrešili, saj gre le za kak korenček pa krompirček pa tako ... nekaj malega. "Ja, Romi moramo tudi nekaj jesti, gospa," mi je enkrat rekel eden izmed njih. Podatkov o tem, koliko Romov upravičeno prebiva na našem področju, pristojne institucije nimajo. Razlogov je več. Upravna enota zadnja leta sploh ne beleži ljudi po narodnosti. Center za socialno delo je Rome izenačil z ostalimi državljani. To pomeni, da denarni dodatek prejmejo le, če so izpolnjeni vsi pogoji. Zanimiv pa je podatek Ane Andoljšek, ki pravi, da se veliko Romov opredeli za slovenske državljane, pa čeprav jim to pri dodatku prav nič ne koristi. Koliko Romov pri nas nima stalnega prebivališča, lahko ugotavlja le policija, čeprav je večino pooblastil glede izgona izgubila, je povedal komandir Mirko Ješelnik. Policija rešuje primere po dolgi pravni poti in s prijavami k sodniku za prekrške. Letos je bilo 7 takšnih primerov, 23 pa smo jih kazensko ovadili zaradi tatvin, je povedal Ješelnik. Novega naselja pri Otavicah ni, lokacije ostajajo iste, policija pa skoraj vsakodnevno preverja Rome, ki se potikajo ob deponiji v Mali gori. Uradno je znano, da v Ribnici nelegalno prebiva le ena romska družina iz Ljubljane, vsi ostali pa so na dolgotrajnih počitnicah pri sorodnikih. In te znajo spretno izkoristiti. Alenka Pahulje Vsako prvo nedeljo v avgustu NA GRMADO! Ko smo prvič prišli na Grmado, da bi pogledali, kje bomo gradili, je bilo tamkaj samo grmičevje in skalovje, je na 41. Srečanju prijateljev Grmade povedal Alojz Škulj. Turistično društvo, ki je v Dom na Grmadi vložilo precej truda, vodi že 38 let. Pomaga mu 10-15 članov, še posebej France Šilc, gonilna sila tega starega društva. Okrog 70 pa je takšnih, ki jih lahko najdemo večidel na papirju. Tokrat so odprli tudi dopolnjeno stalno zbirko fotografij pokojnega Franceta Modica, ki ga imenujejo kar 'Valvasor našega časa', saj je preko objektiva prikazal gradnjo in utrip Grmade v zadnjih 40 letih. Na soparno nedeljo je ob uradnem začetku prišlo bolj malo turistov in obiskovalcev, kljub temu, da na Grmado vodi asfaltirana pot. Se vam zdi, da bo asfaltna cesta spodbudila ljudi k obisku? "Ja, menimo, da bo. Prijatelji so mi prej venomer govorili, da se preveč praši in morajo zato takoj prat avto. Zdaj tega problema ni več." Leta poprej so ljudje množično prihajali na to čudovito višinsko točko, od koder se odpira pogled na razprostrto Ribniško dolino. Vse od leta 1960, ko je bil zgrajen dom. Prenočišč ni, le eno zasilno, turistični zanesenjaki z Grmade pa so v zadnjih dveh letih uspeli prihraniti toliko denarja, da so lahko letos obnovili električno napeljavo in uredili sanitarije. In čemu so namenjena ta tradicionalna srečanja? "Na naših sejah smo odločili, da naj se na Grmadi vsako leto srečujejo turisti. Računali smo na turizem." Se vam ne zdi, da je Grmada v zadnjih letih kar nekako zamrla? "Ja, razmere so se dokaj spremenile. Kupna moč je padla in to se pozna tudi pri nas," je dejal predsednik društva Škulj ter dodal, da bi bilo treba predvsem dobiti upravitelja, ki bi se bil pripravljen resno ukvarjati z razvojem turizma. Kdaj se bodo vrnili zlati časi in množica obiskovalcev? Alenka P. Zamostec 6. Srečanje harmonikarjev Prihodnje leto izbor najizvirnejšega ljudskega godca Klub harmonikarjev Urška, ki šteje dvajset članov, je tudi letos uspešno organiziral srečanje harmonikarjev v Zamostcu. Letošnjega že šestega srečanja si je ogledalo okrog tisoč poslušalcev, ki je prisluhnilo 32 harmonikarjem iz različnih krajev Slovenije. Kot nam je povedal predsednik kluba Urška Franc Lesar, srečanje iz začetnega krajevnega tekmovanja prerašča iz leta v leto v vseslovensko srečanje harmonikarjev. Že sedaj pripravljajo za naslednje leto nekaj novosti, najzanimivejše pa bo vsekakor tekmovanje za najbolj izvirnega ljudskega godca. V naslednjih letih pa želijo postati eden izmed organiziratorjev regijskega tekmovanja, kjer izbirajo najboljše harmonikarje za nastop na največjem slovenskem tekmovanju v Ljubečni. Prireditev si je ogledal tudi predsednik KUD Ljubečna Pavli Platovšek in bil s prireditvijo ter samo organizacijo zelo zadovoljen. Tekmovalci so bili razdeljeni v štiri starostne kategorije, šest tekmovalk pa je nastopilo v enotni kategoriji. Vsak nastopajoči je odigral eno skladbo po lastni izbiri, največkrat pa se je slišalo Avsenikove, Slakove in Miheličeve napeve. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali že uveljavljeni harmonikarji iz Ribniške doline. Stane Henigman, Ivan Vesel, Stane Modic, Alojz Zakrajšek in Anton Lovšin, je tekmovalce ocenjevala po izvirnosti, ritmu in splošnem vtisu nastopa. Med tekmovalkami je zmagala Nataša Obrč iz Tomažje vasi, v kategoriji tekmovalcev do 12 let Janez Lekše iz Škocjana, od 12 do 17 let Roman Strlekar iz Sevnice, od 17 do 45 let Matej Pečan iz Ljubljane in nad 45 let Anton Springer iz Novega mesta. Zmagovalci po kategorijah so prejeli plaketo harmonikarja, delo domačega rezbarja Draga Koširja, vsi udeleženci pa spominske plakete organizatorja kluba harmonikarjev Urška. Najmlajši udeleženec letošnjega srečanja harmonikarjev je bil osemletni Sandi Ravbar iz Karteljevega, najstarejši pa šestinšestdesetletni Jože Čampa z Gore. Kot posebni gostje so na prireditvi nastopili tudi tamburaši iz Sodražice ter harmonikarja, slovenska rojaka iz Kanade in Amerike. Že v zgodnjih popoldanskih urah pa so na izviren način štiri konjske vprege, vprežene v zapravljivčke, najavljale na svoji poti od Sodražice do Podklanca in Žimaric večerno prireditev. Domači harmonikar Tone Klun (Španov Tonček) je edini, ki je nastopil že na vseh šestih srečanjih Novost v Ribnici OBMOČNA IZPOSTAVA SKLADA RS ZA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI "Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti pripravlja predlog mreže območnih izpostav po Sloveniji. Predlaga tudi, da bi bil sedež območne izpostave, ki bi pokrivala občini Ribnica in Loški Potok, v Ribnici. To bi pomenilo pokrivanje zaokroženega območja tako s kulturnega, socialnega, kot tudi geografskega vidika," je zapisala ga. Metka Tramte v januarski številki Rešeta. Po nekaterih zapletih pri ustanavljanju omenjene območne izpostave v Ribnici je bil končno 17. junija 1998 ustanovitveni sestanek Sveta območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti v Ribnici. Na njem so člani sveta, med drugim, dali soglasje h kandidatu za vodjo Območne izpostave. Tako so bili izpolnjeni vsi pogoji za začetek delovanja Območne izpostave Ribnica. Glede prostora je bilo že prej dogovorjeno, da bo pisarna izpostave v Miklovi hiši v Ribnici. Ko je bil ves razpisni postopek končan, je Območna izpostava Ribnica s 1. avgustom začela delovati. Naj bo dovolj o času nastajanja naše izpostave. Rad bi vam, spoštovani bralke in bralci Rešeta, dragi sodelavke in sodelavci pri ljubiteljskem kulturnem delovanju, v kratkih, enostavnih besedah predstavil svoje delo. Kaj je pravzaprav Območna izpostava Sklada? Je državni urad, poudarjam državni, da ne bi bilo nesporazuma in ugibanja, ali se število osebja Miklove hiše zopet povečuje. Preko njega naj bi potekalo sodelovanje med društvi in posamezniki ter med državno institucijo za ljubiteljsko kulturno dejavnost; vodja Območne izpostave pa je predstavnik državne ustanove, ki se imenuje SKLAD. Tega imenuje upravni odbor SKLADA na predlog oziroma v skladu z mnenjem Sveta Območne izpostave ter je tudi finančno vezan na SKLAD. Svoje delo v tem sodelovanju vidim predvsem v treh smereh, ki se med seboj prepletajo. Najprej povezovanje med društvi in posamezniki, ki delujejo na območju izpostave, povezovanje med društvi drugih izpostav širom po Sloveniji. Druga naloga je pomoč, bodisi pri delovanju kakor tudi pri sami organizaciji kulturnih prireditev, glede na povezave z ostalimi območnimi izpostavami. Pa tudi gostovanja domačih kulturnih skupin v drugih krajih in obratno. V sodelovanju s Skladom RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti v Ljubljani pa se odpira tudi možnost izobraževanja na raznih seminarjih. Tretji vidik mojega delovanja pa je priprava prireditev, toda te so že rezultat prejšnjih dveh. Zato pravim, da se vsi trije vidiki med seboj prepletajo, so med seboj povezani. Skratka, moje delo naj bi bil most, ne zato, da bi ljudje hodili po njem, pač pa most, ki povezuje. Ponujam vam torej roko. Upam, še več, prepričan sem, da jo boste sprejeli tako kot doslej, saj bomo tako z roko v roki lahko dali ljubiteljskemu kulturnemu udejstvovanju nov zagon! V kratkem bi se rad srečal s predsedniki ali predstavniki vseh društev z namenom, da se pogovorimo o načrtih in možnostih našega dela (o dnevu in času sestanka vas bom še posebej obvestil). Sicer me lahko obiščete vsak dan v Miklovi hiši, kjer sem vam na razpolago, ali pa me pokličete po telefonu. Skupaj bomo vsako težavo, katerokoli oviro, lažje premagali! Jože Lampe vodja Območne izpostave Ribnica Naj vam zaupam še naslov : Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Ribnica Škrabčev trg 21 (Šeškova 17) 1310 RIBNICA telefon: 861 179 Nova Štifta gostila vrhunske soliste komornega orkestra ST. PETERBURG - ČISTOST IN BREZHIBNOST ZVOKA Ponedeljkov večer, pa naj bo še tako nenavaden dan za koncert, je bil navdihujoč za vsako dušo, saj se je v sakralnem ambientu baročne cerkve izvajala klasika. Mozarta, Bacha, Rossinija, Čajkovskega... je z energičnim vodstvom Michaila Gantvarga igralo sedemnajst mojstrov svojih instrumentov. Gantvarg je tisti, ki je komorni orkester povedel med enega najbolj slovitih in priznanih izvajalcev klasične glasbe. Vsi so diplomirali na konzervatoriju Rimsky Korsakov v St. Peterburgu in za vrhunske izvedbe prejemali najvišje nagrade na tekmovanjih. S tem so bili seznanjeni vsi obiskovalci, ki so se množično odzvali povabilu. Čakalo jih je obljubljeno - glasbeno zadovoljstvo. Ruski solisti so v Sloveniji igrali na posvečenih krajih in prvi koncert izmed šestih je bil ravno na dan, ko je bila pred 225 leti posvečena znamenita cerkev pri Novi Štifti, je uvodoma dejal pater Niko. S koncerta Saše Mlakar In memoriam "Sledim svoji intuiciji. Počutim se močna. Verjamem vase in vem, kaj hočem." "NO... NE BOM VEČ GOVORILA, DA BOSTE LAHKO ZAčunu." Tako je Saša Mlakar rekla vedno, ko je hotela svojim poslušalcem napovedati naslednjo pesem s svoje kompaktne plošče MOMENTS OF INSPIRATION. In potem je zaigrala svojih devet pesmi žalosti, upanja in življenjske radosti ter zrelih spoznanj, ki jih je izdala v ZDA. Seattle je njen dom že tretje leto in Saša pravi, da se je tam zlahka vživela. "Ljudje smo povsod enaki," je rekla študentka glasbe in plesa, med najboljšimi na univerzi. Stara je komaj 21 let, a iz nje veje polno čuteča in misleča osebnost. Malo govori, saj ves svoj žar prelije v pesmi, ki jih ustvarja sama, in roke, ki dovršeno preigravajo tipke na klavirju. Zdaj je že v Seattlu. Odšla je štiri dni po svojem koncertu, ki ga je skupaj s svojo ‘mamico’, teto in violinistko odigrala v dvorani Ideal, 17. julija. Svoje doživljanje koncertnega večera je Saša opisala: "...Doživljala sem ga...hmm...dobro. Jaz sem se zelo dobro počutila in sem izživela res moje prave občutke, mojo pravo jaz. Odstranila sem masko, ki jo ljudje dostikrat nosijo. Res sem bila jaz." Kaj želiš preko svojega igranja in svoje glasbe izražati, povedati ljudem...ali pa sebi? "Skušam izražati moja občutja. Ko začnem skladati, ko se usedem za klavir, sem v določenem čustvenem stanju, ki jih vsi doživljamo...vsak dan toliko. Včasih izražam žalostne trenutke, včasih pa tudi tiste, ko smo polni ljubezni in čutimo, da smo povezani z drugimi ljudmi in s svojim angelom varuhom ali s komerkoli." "Najpomembnejša cvetlica, ki jo vsak nosi v srcu, je brezpogojna ljubezen. Čutiti, sprejemati, dajati ljubezen." Alenka Pahulje FRANCE MIHELIČ (27.4.1907-1.8.1998) Kadar hodimo po Ribnici in se pred Idealom ozremo kvišku pod ostrešje stare Posojilnice, nas nevsiljivo pozdravi kakih 8 metrov široka in bolj podolgovata freska. Slikarski motiv dovolj zgovorno prikazuje žitje in bitje ribniškega človeka: na levi in desni strani trdno stojita krošnjar in lončar, med njima pa kmetica s snopom žita, poleg sedi stari čebelar s pipo v ustih, nad njim se na sadno drevo vzpenja mladi obiralec, poleg pa stoji mati z otrokom v naročju, ki v roki drži značilni ribniški grb, na katerem se sveti riba. Miheličev oče je kot železničar s številno družino živel v Dolenjih Lazih pri Ribnici. Sem so se preselili iz Virmaš pri Škofji Loki, tam je bil rojen tudi sin France, ki je nato mladost preživel v ribniškem okolju. Po končanem učiteljišču v Ljubljani je študiral na likovni akademiji v Zagrebu. V Lazih si je v skromnih razmerah na podstrešju uredil zasilni atelje, kjer je lahko ustvarjal. Kot profesor risanja si je služil kruh v Kruševcu in na Ptuju. Vojna ga je zatekla v Ribnici, ki jo je aprila 1941 zasedla italijanska vojska. Italijani so imeli navado, da so v propagandne namene z velikimi in daleč vidnimi črkami na zidove pisali svoje udarne parole: VINCEREMO! ( Zmagujemo!) in podobno. Zraven so navadno narisali še Mussolinijevo glavo, pokrito s čelado in z značilno ukazovalno, naprej štrlečo brado. Ker je bil na fasadnem delu ribniške Posojilnice vabljiv in od daleč viden prazen prostor, je bil kot nalašč primeren za okupatorjevo propagando. Ribničani so to zaslutili in s profesorjem Jankom Troštom hitro postavili odre, slikarju Miheliču pa predlagali, naj belino zidu zapolni z bolj smiselnim sporočilom. Tako je nastala značilna Miheličeva freska, ki Ribničane že več kot pol stoletja spominja na njihove korenine. Ribnico je Mihelič ovekovečil v slikah, zlasti pa v risbah in ilustracijah z značilnim zdomarjem, ki hodi s krošnjo na rami ali suho robo prevaža s konjičem in se po dolgem potovanju utrujen vrača domov. To je le skromen utrinek iz bogatega slikarskega opusa našega nekdanjega »sovaščana«. V zrelih in plodovitih letih se je povzpel v višave in širjave človekovega večnega krogotoka rojstva in smrti, v zakon minevanja in si tako izoblikoval svoj osebni slog likovne izpovedi. Iz pradavnega domačega izročila, predvsem skozi upodobitve Kurenta in njegovega mrtvaškega sprevoda, se je skušal prebiti do uganke življenja, v katero je strmel kot v skrivnost narave, ki je ne moremo nikoli dovolj pojasniti. Kot človek je bil preprost in resnoben, v govoru mu je zvenel žlahtni navdih ribniške govorice. Kot umetnik je bil »grenko zajedljiv, skleptičen, a tudi humorno duhovit in nežen modrijan«, kot ga označi Milček Komel/ v nekrologu ob slikarjevi smrti. Mnoge njegove slike izražajo baladno, večkrat kar groteskno vzdušje, pa vendar zaslutimo v njih tudi nevsiljiv liričen nadih, ki privabi človeka, da se njegovih slik nikoli ne naveliča gledati. O akademiku in profesorju Francetu Miheliču je Francoz Marcel Brion v knjigi Umetnost fantastike zapisal, da uteleša enega najizvirnejših vidikov sodobne fantastike, ki se napaja iz kmečkega praznoverja in pradavnih legend. Janez Debeljak Farno žegnanje v Ribnici OBNOVA UMETNIN IN PLEČNIKOVIH ZVONIKOV Zvonika bosta odslej tudi razgledna stolpa Letos bo minilo 130 let od dograditve sedanje župnijske cerkve. Župnik in dekan Ignacij Holzapfel (prijatelj pesnika Franceta Prešerna, ki se je tudi nekaj let šolal v Ribnici) jo je, skupaj s prizadevnimi župljani, dal zgraditi v letih 1866 do 1868. Prvotno sliko papeža Štefana je za glavni oltar naslikal slikar Franc Globočnik, ki je bil profesor na višji realki v Ljubljani. Leta 1901 pa je tedanji ribniški dekan Franc Dolinar naročil pri izjemno nadarjenem slovenskem impresionističnem slikarju Ivanu Groharju novo sliko papeža Štefana. Ob letošnjem župnijskem prazniku je sedanji ribniški dekan med mašnim bogoslužjem blagoslovil obnovljeno Groharjevo sliko ter še obnovljeni sliki Franca Globočnika in Matevža Langusa. Ta je upodobil sliko papeža Štefana še za prejšnjo župnijsko cerkev (leta 1837). Po blagoslovu je ob obnovljenih slikah spregovoril direktor Narodne galerije dr. Andrej Smrekar. Kot izredno dober poznavalec slovenske kulture in umetnosti je odkrival poslanstvo naših umetnikov, ki so v sliki znali upodobiti božje prijatelje in naše vzornike (svetnike in svetnice). Posebej je poudaril izjemni umetniški dar Ivana Groharja, ki je v revščini in silnem trpljenju ustvarjal in upodabljal lepoto božjega stvarstva in tudi najodličnejše cvetove človeške družbe - svetnike. Dr. Smrekar, ki se zelo vztrajno zavzema za restavriranje poškodovanih slik v naših cerkvah, nas je pri sveti maši povabil, naj odgovorno sodelujemo pri ohranjanju najčudovitejših umetnin, ki so jih za božje hiše s tako ljubeznijo naredili naši umetniki. Pomenljiv poudarek župnijskemu praznovanju je ob koncu maše dal direktor Inštituta Irme iz Ljubljane, ki je prevzel celotno obnovo Plečnikovih zvonikov na ribniški župnijski cerkvi. Zvonika župnijske cerkve sta bila ob "Sveti papež Štefan, naš farni zavetnik, prosi za nas," so zapeli pevci ribniškega mešanega zbora pri slovesnem bogoslužju na god zavetnika ribniške župnije v nedeljo, 2. avgusta. Ribniška župnija, ki je bila do ustanovitve ljubljanske škofije (6.12.1461) pod oglejskim patriarhatom, si je izbrala za župnijskega zavetnika papeža in mučenca Štefana L, ki je vodil Jezusovo cerkev le tri leta (od 254 - 257 1. po Kr.). koncu druge svetovne vojne požgana. Arhitekt Jože Plečnik je v letu 1956, malo pred svojo smrtjo (6.1.1957), napravil za Ribnico načrt novih zvonikov, ki so postali čudovit "kamniti pušeljc" sredi Ribnice in Ribniške doline. Plečnikova zvonika je 7. avgusta 1960 blagoslovil ljubljanski škof Anton Vovk. Ob postavitvi Plečnikovih zvonikov najbrž ni nihče pomislil, da betonsko stebričevje ne bo dolgo kljubovalo težkim vremenskim razmeram Ribniške doline. Že kmalu po dograditvi zvonikov so se na posameznih elementih začele pojavljati razpoke. Posledice so bile čedalje hujše, ko je začela odstopati vrhnja plast betona in so se manjši kosi betona že odkrušili. V letu 1996 je Inštitut za raziskavo materialov Irma iz Ljubljane napravil najbolj ustrezen načrt za obnovo (sanacijo) Plečnikovih zvonikov. Odgovornost za celotno izvedbo načrta sta prevzela direktor dr. Andrej Zajc in dipl.ing. gradbeništva Iztok Leskovar. Lansko leto so v celoti obnovili prvi zvonik in zavarovali oba zvonika in zidovje cerkve proti potresnim sunkom. Letos bo Inštitut Irma do konca oktobra sklenil sanacijo Plečnikovih zvonikov, in tako rešil zadnje veliko delo našega arhitekta, ki je zaslovel po vsej Evropi. Pri obnovi Plečnikovih zvonikov sodelujejo Ministrstvo za kulturo, Spomeniško varstvo iz Ljubljane, Občina Ribnica in ribniška župnija. Vsi Ribničani izražajo hvaležnost Ministrstvu za kulturo, Spomeniškemu varstvu, Občini Ribnica in vsem dobrotnikom, ki pomagajo z denarnimi darovi rešiti Plečnikovo originalno zamisel "kamnitega pušeljca", ki nima para v celi Evropi in najbrž nikjer na svetu. Maks Ipavec dekan Izbiramo najlepše urejene stanovanjske hiše z vrtom, domačije z dvoriščem, vasi in ulice! Akcija "Moj kraj, urejen in čist", katere nosilci so Občina Ribnica in turistična društva ob sodelovanju Radia Univox in drevesnice Pinus, se bliža koncu. Strokovna komisija si bo konec avgusta ogledala in izbrala najlepše urejene vasi in ulice, ki jih bodo predlagala turistična društva za svoje območje. Izbor najlepše urejene stanovanjske hiše z vrtom in domačije z dvoriščem pa bo strokovna komisija opravila 31.08.1998 na podlagi prijav. Prijavite se lahko po telefonu na radio Univox - 855 321, Občino Ribnica -861 090 ali pa izpolnite spodaj priloženo prijavnico in jo pošljite na naslov Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. Prijave zbiramo do 30.08.1998. Kriteriji ocenjevanja so: - splošni izgled hiše oz. domačije z okolico - oblikovanost (predvrt, bivalni vrt, zelenjavni vrt, sadni vrt, tlakovanje...) - raznolikost rastlinja Razglasitev rezultatov bo na dan ribniškega sejma, 06.09.1998 v ribniškem gradu, kjer bomo trem najlepše urejenim vasem in ulicam v občini podelili javna priznanja. Podelitev nagrad najlepše urejenim stanovanjskim hišam z vrtovi in domačijam z dvorišči bo konec septembra. Za vsako prvo mesto bomo podelili denarno nagrado v vrednosti 50.000,00 SIT, medtem ko bo drugo- in tretjeuvrščeni iz vsake kategorije dobil praktično nagrado. Istočasno bomo organizirali tudi strokovno predavanje in ogled diapozitivov. Točen datum le-tega vam bomo posredovali v naslednji številki Rešeta. Za organizacijski odbor Alenka Henigman -K- ------------------------------------------------- PRIJAVNICA ZA NATEČAJ NAJLEPŠE UREJENE STANOVANJSKE HIŠE Z VRTOM ALI DOMAČIJE Z DVORIŠČEM Ime in priimek:_______________________________________________________ Naslov:_______________________________________________________________ Telefon:______________________________________________________________ Prijavljam na ocenjevanje (obkrožite): 1. stanovanjsko hišo z vrtom 2. domačijo z dvoriščem Podpis Turistično društvo Ribnica ob sodelovanju Občine in Pivovarne Union organizira 23. ribniški semenj v nedeljo, 6. septembra 1998 Sprevod po glavni ulici ob 9.15: - zastavonoša na konju, krošnjarji, godba, pevci, narodne noše ... -10-12 folklornih skupin iz vse Slovenije (okrog 250 članov), ki bodo ob 11. uri nastopili v Gradu 17. uri v grajskem letnem gledališču finale tekmovanja orjakov Slovenije Spremljajoče dejavnosti: -v četrtek, 3. septembra ob 18. uri, odprtje slikarske razstave domačega umetnika Dušana Matoha v prodajni galeriji Toni, Gorenjska cesta 10 -v soboto, 5. septembra ob 9. uri, regijsko tekmovanje oračev na Ugarju -5. in 6. septembra ulična košarka na parkirnem prostoru ob Zavarovalnici Triglav Razstave: - Mirko Bratuša: kipi, Galerija Miklova hiša - gobarska v stari glasbeni šoli - čebelarska v stari banki - rejci malih živali v TVD Partizan - “suha roba pod ribniškimi krovi” -današnji izdelki, Grad % « H II) 4 2 > O d ID O fc KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA, ENOTA RIBNICA Šeškova 15 (Škrabčev trg), 1310 Ribnica RAZPIS REGIJSKEGA TEKMOVANJA V ORANJU Razpisni pogoji: - tekmuje se z dvobrazdnimi navadnimi ali obračalnimi plugi - tekmovalci tekmujejo s svojimi traktorji in plugi - tekmovalci morajo biti starejši od 18 let - tekmuje se v eni kategoriji - tekmuje se v kvalitetnem oranju strnišča - tekmovanje bo potekalo v dveh startih, tako lahko na enem traktorju tekmujeta dva tekmovalca - tekmovanje se odvija po Pravilniku o državnem tekmovanju RS - prvo - in drugouvrščeni zastopata regijo na državnem tekmovanju, ki bo v soboto, 12. in v nedeljo,13. septembra, v Vipavi. KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA, M-KGZ RIBNICA, M-KMETIJSKO GOSPODARSTVO KOČEVJE, M-KGZ VELIKE LAŠČE razpisujejo tradicionalno tekmovanje traktoristov oračev ribniško - kočevske regije. Tekmovanje bo: v soboto, 05. 09.1998, na Ugarju v Ribnici, s pričetkom ob 9. uri. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Udeleženci naj se prijavijo do srede, 02.09.1998, na naslov: KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA, ENOTA RIBNICA, Šeškova 15 (Škrabčev trg), 1310 Ribnica, pismeno ali po telefonu: 861-927. Natančen program tekmovanja bo javljen kasneje. Najboljši tekmovalci bodo nagrajeni. Kmetijska svetovalna služba Enota Ribnica MEDNARODNI PROSTOVOUNI DELOVNI TABORI V DEŽELI SUHE ROBE Kot vsako leto do sedaj smo tudi letos organizirali tri tabore. V Lazcu in na Slivnici sta že zaključena, tretji pa ravnokar poteka na Trubarjevi domačiji. Gotovo so tudi letošnji udeleženci dosegli visoke standarde izvedbe, saj smo v vse tri vključili tudi domačine. Skupaj s prostovoljci so v celoti izpolnili zastavljeni program. Mogoče je še bolj kot delo pomembno to, da smo uspeli povezati ljudi. In na to smo ponosni. Delovno vnemo taborov bomo zaključili z zabavo in proslavo prve petletke VITRE, v soboto 22. avgusta 1998, na Trubarjevi domačiji na Rašici. Vabljeni vsi člani VITRE, sponzorji in ostali, ki nas spremljate in podpirate pri našem delu - občinski svetniki, otroci, študentje, športniki, babice, lovci, ribiči, šoferji, kmetje, gospodinje, nevladne organizacije.... Še posebej vabimo tiste, ki nas še ne poznate. Skratka VSE, ki imate radi zabavo, praznovanja, igre, ples, podeželje... Zagotavljamo vam, da boste v naši družbi preživeli lepo in nepozabno popoldne, da o večeru in poletni noči ne govorimo. Od 16.00 do 18.00 ure bomo organizirali igre brez meja za najmlajše in malo manj mlajše. Igre se bodo prevesile v veselico skupaj z ansamblom CHRISTINE. Za začimbo bomo dodali bogat srečelov, vožnjo z zapravljivčkom, kiparsko in slikamo delavnico za najmlajše... Seveda bomo poskrbeli tudi za dobro jedačo in pijačo. Da pa boste doživeli še kakšno presenečenje, naj bodo navedeni podatki dovolj. Prepustite se zabavi in veselju in se nam 22. avgusta 1998 ob 15.00 uri pridružite! P.S.: Z vstopnino vas "častimo" mi!! Vitra yss zavarovalnica triglav d.d NATEČAJ ZA IZBOR NAJZANIMIVEJŠIH LIKOVNIH IZDELKOV NA TEMO ZAVAROVALNICA TRIGLAV - ŠOLSKO NEZGODNO ZAVAROVANJE 1. Velja za likovne izdelke učencev osnovnih šol s področja Mestne občine Ljubljana in občin Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dol, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Horjul - Polhov Gradec, Ig, Ivančna Gorica, Litija, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Ribnica, Škofljica, Vodice, Velike Lašče in Vrhnika. 2. V natečaju lahko s svojimi izdelki sodelujejo otroci, ki bodo v šolskem letu 1998-99 obiskovali osnovno šolo. Prejeti likovni izdelki se bodo v ocenjevanju razvrščah v dve skupini, in sicer: • za otroke, ki bodo obiskovali razredno stopnjo: 1. - 4. razred • za otroke, ki bodo obiskovali predmetno stopnjo: 5. - 8. razred. 3. Likovna dela učencev pošljite do vključno 10. otobra 1998, na naslov Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Ljubljana, Miklošičeva 10, Ljubljana, s pripisom ”Za javni natečaj Zavarovalnice Triglav”. 4. Pošiljko označite s svojim imenom in navedite rojstne podatke o avtorju, z navedbo razreda in šole, ki jo obiskuje. 5. Izbor najzanimivejših del bo opravila tričlanska komisija v sestavi: • Taja Brejc - predsednik (zunanja strokovna sodelavka) • Roman Blaznik - član • Irena Knap - član Osnovni kriteriji za izbor so izvirnost pri orisu teme, duhovitost, izbor tehnike (risba, plastika ipd.) 6. Za deset najzanimivejših likovnih del v vsaki skupini bodo podeljene nagrade. Šola, ki bo poslala največ likovnih del, prejme posebno nagrado - enodnevni avtobusni izlet po Sloveniji za 50 učencev. 7. Nagrade bodo podeljene na priložnostni prireditvi v sredo, 28. oktobra ‘98, v Ljubljani na Verovškovi 60b. 8. Starši, kot zakoniti zastopniki avtorjev, dovoljujejo razstavo in hrambo likovnih del ter njihovo objavo v glasilih Zavarovalnice Triglav, d.d.. Vse ostale avtorske pravice so pridržane. Zavarovalnica Triglav, d.d. Območna enota Ljubljana Direktor Miro Ukmar ŽIVLJENJSKI KROG Zabavne strani: Marko Modrej NAGRADNI KVIZ 1. Ribnica sodeluje v seriji poletnih oddaj TV Slovenija POLETNI MOST. Oddaja z našim krajem bo na sporedu 23. avgusta, tekmujemo pa z ... ^qV,E T/\^ O - Ajdovščino S - Idrijo C - Velenjem 12. Pesnik Simon Gregorčič je zadnje verze spesnil v ... Š - Idriji L - Ribnici Q - Loškem Potoku 13. Arheološka najdišča iz srednjega veka so v Ribniški dolini v ... Č - Makošah R - Zamostcu S-na Jelovcu 2. Ribniški sejem suhe robe in lončarstva bo letos ... A-20. E- 23. 1 - 25. 3. Ribniški rokometaši - kadeti so na evropskem prvenstvu na Švedskem osvojili... J - 3. mesto K - 2. mesto B - 4. mesto 4. Tekmovanje za najmočnejšega Slovenca, katerega finale bo letos v Ribnici, v nedeljo 6. septembra, se imenuje ... Ž - Dvigovanje uteži T - Sumo M - Martin Krpan 5. Najstarejši gasilec iz Sodražice A. Lovrenčič je letos star ... N - 93 let U- 89 let S - 79 let 6. Leta 1969 je človek prvič stopil na Luno. Projekt se je imenoval... H - Apollo T - Rešeto P - Luna 7. Kamniti svatje so ... Č - častna straža D - voščene lutke R - skale v Veliki gori 14. Eden najbolj znanih narodnozabavnih ansamblov v srednji Evropi - ans. Franca Miheliča bo leta 2000 praznoval svojo ... U - 35 - letnico A - 30 - letnico C - 25 - letnico 15 - Razvoj evropskega bančništva se je začel v severni Italiji, v Genovi, leta ... 1- 1704 T - 1407 V-1904 16. V Ribnici je 60. rojstni dan praznoval Oton Župančič. To je bilo leta ... F- 1920 B - 1947 V-1938 1 2 3 2 4 1 5 6 1 1 2 1 7 8 9 2 10 ! 11 12 8 11 13 14 7 1 15 16 14 8. Največ zaslug za zanimiv vsakoletni kulturni program ribniškega sejma ima ... B - Jakob Nosan O - prof. Janez Debeljak H - Marjan Hojč Pri vsakem vprašanju obkrožite en (pravilen) odgovor in črko prenesite v zgornji lik. Tako boste ob pravilnih odgovorih prebrali ime vsakoletnega tradicionalnega dogodka v Ribnici. Rešitev napišite na kupon na naslednji strani. 9. Primož Trubar je leta 1562 pridigal... B - v gradu Willingrain na Bregu L - v cerkvi pri Sv. Ani W - pri Sv. Marjeti v Dolenji vasi 10. Nahajališča dragega kamna ametista so ... J - na Norveškem I - v Braziliji L - na Japonskem 11 . Lani se je v sejemskem sprevodu po Ribnici predstavil sodobni utrip Ribniške doline, letos pa bo ... Z - predstavitev srednjeveških oblačil N - predstavitev folklornih skupin iz vse Slovenije X - predstavitev vesoljskih oblačil Rešitve pošljite na naslov: REŠETO, Gorenjska cesta 3, najkasneje do 1. septembra 1998. Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali 7 lepih nagrad: 1. nagrada: Bon v vrednosti 3.000,00 SIT, poklanja ga pizzerija HARLEKIN, Ribnica 2. nagrada: Etui za očala, nagrado poklanja Optika ANITA 3. nagrada: 2 pizzi, nagrado poklanja Restavracija KRONA 4. nagrada: Varnostni trikotnik, nagrado poklanja Zvarovalnica TRIGLAV d.d., OE Ljubljana, predstavništvo Ribnica 5. nagrada: 2 filma, nagrado poklanja FOTO TONI, Ribnica 6. nagrada: 2 vstopnici za kino predstavo, nagrado poklanja KINO IDEAL 7. nagrada: Majica TV oddaje Poletni most, nagrado poklanja TV SLOVENIJA Skupni fond nagrad: 15.000,00 SIT NAJLJUBŠI GOSTINSKI LOKAL Veseli nas, da se je glasovanje za najljubši gostinski lokal tako dobro prijelo. Kot smo že napovedali, pripravljamo v mesecu septembru presenečenje za vse, ki boste glasovali za naše lokale. Glasovanje v sedanji obliki pa bomo zaključili v mesecu decembru, ko bomo pripravili presenečenje. Stanje na lestvici se pri vrhu v primerjavi s prejšnjim mesecem ni kaj dosti spremenilo. Prvouvrščena sta prednost še občutneje povečala, do sprememb pa je prišlo od tretjega mesta naprej. V nadaljevanju bomo navedli samo lokale, ki so prejeli več kot 10 točk. Točke se iz meseca v mesec seštevajo. Kot vedno, prejme zmagovalni lokal brezplačni oglas na naših straneh. j KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV t Besedilo:__ Moj naslov: Tel.:_______ KUPON - NAJ GOSTINSKI LOKAL V OBČINI Lestvica lokalov: 1. Pizzeria HARLEKIN 442 točk 2. Gostilna MIHELIČ 186 točk 3. Kava bar RIBA 144 točk 4. Bife MERCATOR 142 točk 5. Restavracija KRONA 125 točk Po številu točk sledijo: Restavracija PUGELJ, gostilna PRI PIL-DARJU, gostilna IZVIR, bistro AMADEUS, bistro PAP, klub KEGLJIŠČE Prigorica, bistro Ž Sodražica, pizzerija PATRICIJA, bife KOŠČEK, okrepčevalnica TANKO, bistro LUCIJA, dom na GRMADI, bistro MARKET - T. DRUŽABNI KOTIČEK V družabnem kotičku smo najprej dolžni pojasnilo za 9. številko Rešeta. Zaradi nepopolnih podatkov glasovalke, ki je glasovala za zmagovalno osebo, smo lestvico razveljavili in tako ni bilo zmagovalca. Zmagala je sicer dr. Alenka Nadler Žagar, na večerjo z njo pa bi morala iti Magda Šilc, iz Ortneka. Za neljubi dogodek se opravičujemo. Pravilo pri glasovanju je sledeče: Vsi, ki glasujete, morate v bodoče na kupon napisati telefonsko številko, ostalim tega ni potrebno. Za večerjo z zmagovalno osebo izžrebamo nekoga izmed tistih, ki za to osebo glasujejo. Torej, v poštev za žreb pride tisti glasovalec, ki je glasoval za zmagovalno osebo in je dopisal telefonsko številko. Večerjo za dve osebi plača zmagovalna oseba. a. lokalu__________________________poklanjam 10 točk b. lokalu_________________________poklanjam 5 točk c. lokalu_________________________poklanjam 1 točko KUPON Priljubljena oseba:____ Rešitev nagradnega kviza: Moj naslov: Ime in priimek: Ulica:___________ Pošta:___________ Tel. številka:___ V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnite pa spodnji kupon, s polnim naslovom. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Gorenjska cesta 3, 1310 RIBNICA, najkasneje do 1. septembra 1998. Naj priljubljena oseba meseca avgusta: 1. PATER NIKO 27 glasov 2. Prof. Janez Debeljak 6 glasov 3. Medard Pucelj 5 glasov 4. mesto z dvema glasovoma si delita: dr. Alenka Nadler Žagar in Tomaž Tomšič. 5. mesto si z enim glasom delijo: župan Jože Tanko, Ciril Zbačnik, Metod Jaklič, Andreja Šulentič, Marko Modrej. Z gospodom patrom Nikom bo v zmagovalno gostišče, torej pizzerijo Harlekin, odšla na večerjo: ROLANDA ARKO, Kot 2, 1310 Ribnica. ČESTITAMO ! O datumu in uri večerje bo izžrebanka obveščena po pošti. Kupon za brezplačno objavo malih oglasov lahko izrežete in ga pošljete po faksu: 061 - 861 091. mali OGLASI mali OGLASI mali Kupim mlin za mletje koruze. Janez, tel. 861 119 PLAČILNE IN KREDITNE KARTICE no L L N | S K A H A N K A Spoštovani! V Dolenjski banki nudimo imetnikom tekočih računov vrsto sodobnih oblik brezgotovinskega poslovanja, med katerimi so gotovo najbolj priljubljene različne vrste plačilnih in kreditnih kartic. Že v letu 1992 smo izdali prvo vseslovensko kartico Activa. Sledile so izdaja kombinirane mednarodne kartice Activa Eurocard / Master Card, izdaja poslovne kartice in končno izdaja zlatih kartic Activa in Activa Eurocard / Master Card, ki smo jih namenili svojim najboljšim komitentom. Activa S plačilno kartico Activa boste dobrodošli na več kot 13.000 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Kartica omogoča zamik plačila obveznosti, saj se plačilo računov izvaja le enkrat mesečno, dodatna ugodnost pa predstavlja možnost koriščenja povišane prekoračitve dovoljenega stanja na tekočem računu, ki, odvisno od bonitete imetnika, znaša do petkratnega zneska osebnega dohodka. Activa Eurocard / Master Card Plačilna kartica Activa Eurocard / Master Card vam poleg ugodnosti, ki Vam jih nudi kartica Activa, omogoča tudi poslovanje v tujini ter dvig gotovine na vseh bankah in bančnih avtomatih z oznakami Eurocard in MasterCard. Še zlasti v tujini so dragocene dodatne storitve, ki so Vam kot imetniku kartice na voljo ob kraji ali izgubi kartice ali gotovine, saj Vam lahko izdamo nadomestno kartico ali premostimo finančne zagate z izplačilom gotovine. Posebne ugodnosti namenjamo imetnikom zlatih kartic Activa in Activa Eurocard / Master Card. Ti ne plačujejo letne članarine, izrabijo visoke limite pri nakupih doma in v tujini, deležni pa so tudi dodatnih ugodnosti pri odobravanju povišane prekoračitve sredstev na tekočem računu. Vabimo Vas, da nas za vse podrobnejše informacije o poslovanju s plačilnimi karticami pokličete po telefonu 869-120 ali pa nas obiščite v naši poslovalnici v Ribnici. Dolenjska banka KINOPROGRAM ZA MESEC SEPTEMBER 1998 KINO " IDEAL RIBNICA", Kolodvorska 9 sobota, 5. september 1998, ob 22. uri MERKURJEV SRD ameriški akcijski film nedelja, 6. september 1998, ob 17. uri 1000 AKROV ameriška drama sobota, 12. september 1998, ob 22. uri ZVEZNI ŠERIFI ameriška uspešnica-akcijski film nedelja, 13. september 1998, ob 17. uri RDEČI KOT ameriški akcijski triler-psihološka drama sobota, 19. september 1998, ob 22. uri SFERA ameriška uspešnica-akcijski triler nedelja, 20. september 1998, ob 17. uri KAMASUTRA ameriška erotična drama sobota, 26. september 1998, ob 22. uri ŠPICE GIRLS ameriški glasbeni film o popularni skupini nedelja, 27. september 1998, ob 17. uri JACKIE BRAWN ameriška kriminalna drama Izžrebanci 9. številke Rešeta: Rešitev: RIBNICA SKOZI STOLETJA 1. nagrada - Košaro ženske kozmetike v vrednosti 5.000,00 SIT, ki jo poklanja trgovina Marija iz Prigorice, prejme: ROK PAJNIČ, Kosovelova 3, 1310 Ribnica 2. nagrada - Bon v vrednosti 3.000,00 SIT, ki ga poklanja pizzerija Harlekin, prejme: MILKA GORNIK, Na Pesek 38, 1317 Sodražica 3. nagrada - Foto album, ki ga poklanja Foto Toni studio Fuji express, prejme: NATAŠA ILC, Goriča vas 11, 1310 Ribica 4. nagrada - 2 fotografska filma, ki ju poklanja Foto Toni studio Fuji express, prejme: JOŽE ČIHAL, Knafljev trg 10, 1310 Ribnica 5. nagrada: 2 vstopnici za ogled kino predstave, ki ju poklanja Kino Ideal, prejme: TATJANA ZAJC, Goriča vas 86a, 1310 Ribnica 6. -10. nagrada: preventivne pakete zavarovalnice Triglav, ki jih poklanja območna enota zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana, prejmejo: IGOR MUSTAVAR, Prešernova ulica 18, 1310 Ribnica TOMI LUKIČ, Gornje Lepovče 23, 1310 Ribnica TINA PERHAJ, Levstikova 7, 1310 Ribnica DANIJELA MATE, Prešernova 15, 1310 Ribnica TANJA RADAKOVIČ, Jurjeviča 44, 1310 Ribnica Nagrajencem čestitamo! Kupone za prevzem nagrad prejmete po pošti! Na podlagi 10. člena Odloka o proračunu občine Ribnica za leto 1998 (Ur.l. RS, št. 27/98) Občina Ribnica, Ribnica, Gorenjska c. 3, razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO OSEBNEGA AVTOMOBILA, ki bo v sredo, dne 02.09.1998 s pričetkom ob 13. uri v sejni sobi Občine Ribnica, Ribnica, Gorenjska c. 3. I. Predmet prodaje je osebni avtomobil znamke IMV, tipa R 21 TL, letnik 1990, prevoženih 78.233 kilometrov, registriran do 17.12.1998. II. Izklicna cena znaša 600.000,00 SIT. III. Varščino v višini 10 % izklicne cene je potrebno plačati pred javno dražbo, celotno preostalo kupnino pa mora uspeli dražitelj plačati v osmih dneh od dneva sklenitve pogodbe. IV. S potrdilom o plačilu varščine se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe. Varščino je potrebno plačati na žiro račun Občine Ribnica, št.: 51310-630-12019, ali pri blagajni Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3. Varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti najkasneje v treh dneh po javni dražbi. V. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje. VI. Uspeli dražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi. Če dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, da je odstopil od nakupa, plačana varščina pa zapade prodajalcu. VII. Prometni davek in stroške prepisa plača kupec. VIII. Ogled osebnega avtomobila je možen dne 01.09.1998 med 8.00 in 12.00 uro. Na podlagi 1. odstavka 47. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.l. RS, št. 44/97) in sklepov Občinskega sveta Občine Ribnica z dne 28.05.1998 in 02.07.1998 Občina Ribnica, Ribnica, Gorenjska c. 3, razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN, ki bo v sredo, dne 02.09.1998 s pričetkom ob 13.30 uri v sejni sobi Občine Ribnica, Ribnica, Gorenjska c. 3. I. Predmet prodaje je: A/ Prizidek k poslovno - stanovanjski stavbi Ortnek 16, na pare. št. 92/5, v izmeri 44 m2 k.o. Velike Poljane B/ Solastninski del stavbnega zemljišča pare. št. 939/1 travnik 3. raz., v izmeri 9 a 32 m2 k.o. Ribnica, v deležu 124/932 II. Izklicna cena znaša: - pod A/ 2,096.520,90 SIT. - pod B/ 176.479,40 SIT ni. Varščino v višini 10 % izklicne cene je potrebno plačati pred javno dražbo, celotno preostalo kupnino pa mora uspeli dražitelj plačati v tridesetih dneh od dneva sklenitve pogodbe. IV. S potrdilom o plačilu varščine se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe. Varščino je potrebno plačati na žiro račun Občine Ribnica, št.: 51310-630-12019, ali pri blagajni Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3. Varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti najkasneje v treh dneh po javni dražbi. V. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s potrdilom, da imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe s potrdilom o državljanstvu. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje. VI. Uspeli dražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi. Če dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, da je odstopil od nakupa, plačana varščina pa zapade prodajalcu. VIL Davek na promet nepremičnin in druge stroške prenosa in vknjižbe lastnine plača kupec. vin. Ogled nepremičnine je možen na kraju samem. Dodatne informacije lahko dobite na tel.št.: 861-090. OBČINA RIBNICA Republiški Zavod za zaposlovanje Urad za delo Ribnica POTREBA PO DELAVCIH INLES Zaradi povečanega obsega proizvodnje oken (lesenih in PVC) potrebujemo nove delavce. Zaželeno je, da so tehniki ali kvalificirani delavci kakršnekoli tehnične stroke. Vsi, ki ste zainteresirani za delo, se javite v INLES, d.d., Kadrovska služba, Kolodvorska 22, Ribnica, pri Nevenki Lesar ali po telefonu 861-411. Dodatne informacije lahko dobite na tel.št: 861-090. OBČINA RIBNICA OBČINA RIBNICA obvešča vse zainteresirane, da je Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva v Uradnem listu RS, št. 52, z dne 24.07.1998, objavil javni razpis za kreditiranje projektov malega gospodarstva v letu 1998. Javni razpis opredeljuje, kateri projekti se bodo kreditirali in v kakšni višini, merila in pogoje za izbor, vsebino potrebnih dokazil ter rok za prijavo. Na podlagi 1. odstavka 47. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.l.RS, št. 44/97) in sklepa Občinskega sveta Občine Ribnica z dne 27.11.1997 Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, Ribnica, ponovno razpisuje JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO ZEMLJIŠČ V OBMOČJU OBRTNE CONE PESEK (bivši peskokop Jelovec - Sodražica), ki bo v sredo, 02.09.1998 s pričetkom ob 12. 00 uri v sejni sobi Občine Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica. I. Predmet prodaje je stavbno zemljišče: A/ Pare. št. 2087/72, odprti kop v izmeri 37 a 12 m2 B/ Pare. št. 2087/18, odprti kop v izmeri 21 a 41 m2 Pare. št. 2087/15, odprti kop v izmeri 3 a 47 m2 Pare. št. 2087/71, odprti kop v izmeri 5 a 74 m2 B skupaj: 30 a 62 m2 II. Izklicna cena znaša: -pod A/ -4.861.168,00 SIT - pod B/ - 4.009.940,00 SIT III. Predmetna zemljišča so namenjena obrtni dejavnosti. Za navedene parcele je plačan prispevek za spremembo namembnosti zemljišča, prav tako je pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo komunalne infrastrukture. dražbe. Varščino je potrebno plačati na žiro račun Občine Ribnica, št. 51310-630-12019, ali pri blagajni Občine Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica. Varščina se uspelemu dražitelju vračuna v kupnino, ostalim udeležencem pa se vrne brez obresti najkasneje v treh dneh po javni dražbi. VI. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s potrdilom, da imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe s potrdilom o državljanstvu. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje. VIL Uspeli dražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po končani dražbi. Če dražitelj po svoji krivdi pogodbe ne podpiše v postavljenem roku, se šteje, daje odstopil od pogodbe, plačana varščina pa zapade prodajalcu. VIII. Davek na promet nepremičnin in druge stroške prenosa in vknjižbe lastnine plača kupec. IV. Varščino v višini 10% izklicne ceneje potrebno plačati pred javno dražbo, celotno preostalo kupnino pa mora uspeli dražitelj plačati v tridesetih dneh od dneva sklenitve pogodbe. V. S potrdilom o plačilu varščine se dražitelj izkaže pred pričetkom IX. Ogled nepremičnin je možen na kraju samem. Dodatne informacije lahko dobite na Občini Ribnica, Gorenjska c. 3, tel. 861 - 090. OBČINA RIBNICA ENAJSTA ŠTEVILKA REŠETA BO IZŠLA 18. SEPTEMBRA. GRADIVO ZA OBJAVO ZBIRAMO DO 4. SEPTEMBRA, V UREDNIŠTVU REŠETA, ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, OBČINA, GORENJSKA CESTA 3, TELEFON: 861-090, 861-533 (kontaktna oseba ga. Metka Tramte) TELEFAKS: 861-091 Zaželene so diskete in fotografije. Nasveti planincem GREMO SKUPAJ VARNO V GORE! Vsaka tura, izlet se začne in konča doma! Izberimo si turo in cilj, ki ustreza naši telesni pripravljenosti in sposobnostim. Zato doma počasi nabirajmo kondicijo, ko pa načrtujemo turo, se nanjo skrbno pripravimo: pozorno spremljajmo vremensko napoved že teden pred turo, odločilen pa je zadnji dan. Če hodimo v gore ob slabem vremenu, načrtujmo potek ture (postanki, čas, spanje...). Doma tudi povejmo, kam gremo in kdaj se bomo vrnili, pripravimo nahrbtnik, na turi se vpisujmo v vpisne knjige planinskih postojank in na vrhovih. Ne pozabimo: ko pridemo na vrh ali cilj naše ture, je za nami šele pol poti, treba je še varno sestopiti! OPREMA: "Gora ni nora, nor je, kdor gre slabo opremljen gor!" • Najvažnejša je primerna obutev -PLANINSKI ČEVLJI, ki zagotavljajo varen korak in zanesljivo stopinjo pri hoji navkreber in še posebej navzdol (visoki, čvrsti, a lahki, z rebrastim podplatom, po možnosti nepremočljivi). Ko kupujete pl. čevlje, bodite pozorni na pravo velikost -čevlji morajo biti tako veliki, da lahko vanje obujete tanke, bombažne nogavice, čeznje pa debelejše. Dandanes se dobijo tudi že zelo kvalitetne nogavice, ki so namenjene ravno hoji v hribe. Stanejo sicer nekaj več, vendar so vredne tega denarja. Telovadni copati absolutno niso primerni! Če nameravate prespati, si za po koči vzemite čisto navadne copate za po stanovanju. • NAHRBTNIK. Slednji naj bo primerne velikosti, glede na dolžino in vrsto izleta. Velja pravilo, da so boljši in predvsem udobnejši ožji (in višji) nahrbtniki. Nahrbtnik se kupuje redko, zato naj bi bila pomembna predvsem kvaliteta, manj pa cena. Za eno- ali večdnevno turo v visokogorje naj ima nahrbtnik vsaj 50 ali več litrov prostornine. Za zaščito pred dežjem vso vsebino nahrbtnika zložimo v PVC vrečke (ki jih šele doma vržemo v smeti), obstajajo pa tudi posebne "pelerine" za nahrbtnike ravno za ta namen. Tudi otroke, če gredo z nami, že navadi- mo, da je sestavni del opreme nahrbtnik -vendar ne pretiravajmo z njegovo velikostjo. Vanj naj spravijo kakšen priboljšek, pijačo, dnevnik Mladega (ali Cicibana) planinca in vrečko za odpadke. • OBLAČILA prilagajamo vremenskim razmeram, letnemu času in zahtevnosti ture. Vedno naj bodo večslojna in dovolj ohlapna. Naj ne manjka rezervno perilo! Tudi poleti - sploh če gremo v visokogorje - pa naj bo v nahrbtniku pulover (boljše dva tenka kot en sam debelejši) in poleg kratkih hlač tudi dolge, ki nas ščitijo pred praskami, piki žuželk in premočnim soncem. • Nepogrešljiva je ZAŠČITA PRED SONCEM, VETROM, DEŽJEM IN MRAZOM! Na glavo sodi pokrivalo, bodisi čepica s senčnikom ali klobuček, za v visokogorje pa tudi poleti ne pozabimo na toplejšo kapo in rokavice. Obvezen del opreme med vsako turo, zlasti če pričakujemo spremenljivo vreme, je vetrni jopič oz. podloženi anorak s kapuco. Za zaščito pred dežjem je najboljša pelerina, oz. pri lahkih turah dežnik. Zaradi vse večjih nevarnosti močnega sonca moramo imeti s sabo kremo z zaščitnim faktorjem (UV-A, B vsaj 15) in sončna očala z UV zaščito. • Na turo pač sodi tudi HRANA (sveže in suho sadje, kruh - najbolje polnozrnat ali črn, sirčki, konzervirana hrana, čokolada,...) in PIJAČA (najbolje je skoraj nesladkan čaj, voda - nikakor pa ne gazirane pijače). Vse naj bo v posebnih vrečkah, še bolje v posebnih posodah, spravljeno v nahrbtniku. Za nošenje pijače priporočam čutaro in prozorno plastenko z nastavkom, ki omogoča pitje po požirkih in kontrolo popite tekočine. • OPREMA, ki je ne smemo pozabiti: - zavoj prve pomoči (osnovno znanje nudenja prve pomoči!) - planinska karta, vodič, kompas - žepna (ali čelna) svetilka - vžigalice (vžigalnik) - vrečka za smeti - žepni nož - piščalka - toaletni papir in pribor - pribor za pisanje in mini pribor za šivanje - ura (čeprav čas ne sme biti naš gospodar in tura ne tekma za rekordnim časom) - fotoaparat, daljnogled - denarnica, pl. izkaznica s plačano članarino za tekoče leto - palice - koristen pripomoček za vse, saj nam razbremeni noge in tako dela celo telo. Počitki med hojo naj bodo dovolj pogosti, toda ne predolgi. Izberimo primeren prostor, ki bo varen, po možnosti razgleden, v zavetrju in primerno sončen. Veliko ljudi misli, da v gore hodimo zato, da pridemo do nekega cilja, denimo na vrh ali v planinsko kočo. To je res, vendar je še bolj res, da je že sama pot zanimiva in polna presenečenj. V planinah in gorah velja planinska kultura - pozdravljamo ljudi, ki jih srečujemo, ne kričimo, ne trgamo cvetja, ne plašimo živali, ne prožimo kamenja, prvi naj v skupini hodi tisti, ki ima najmanj moči in vzdržljivosti (Le komu bi bilo všeč, da bi ga vsi pozabili in zdrveli naprej!?), nudimo (prvo) pomoč potrebnim ... Med obvezno "opremo" pa sodi še: dobra volja, potrpljenje in odprte oči za vso lepoto okoli nas! Ne pozabimo: V gorah, kot tudi drugje v naravi, smo le začasni gostje, zato se tudi tako do nje obnašajmo. Odnašamo le vtise in puščamo za sabo previdne stopinje čevljev. Smeti in vse druge odpadke pa odnesemo nazaj v dolino. Želim vam dobro pripravo, varen in zanesljiv korak, veliko veselih in prijetnih doživetij ter varno vrnitev v dolino! Zdenka Mihelič KMETIJSKI NASVETI ZATIRANJE ŠČAVJA (RUMEX s.p.p.) NA TRAVINJU Ščavje ( RUMEX OBTUSIFOLIUS ) je eden najbolj nadležnih plevelov, tako na ekstenzivnih, še veliko bolj pa na intenzivnih travnikih. 80-90 % vseh ukrepov na travinju se izvaja prav zato, da bi uničili ta plevel. Pri 3-4 rastlinah ščavja na kvadratni meter se pridelek zmanjša kar za 50 procentov. Ni nujno, da rastline rastejo na travniku, dovolj semena dajo že rastline, ki rastejo ob neurejenih gnojiščih, poteh in mejah. Semena so zelo odporna, saj po podatkih različnih raziskav ostanejo kaljiva tako v prebavilih živali, gnojevki in v slabše vzdrževanem hlevskem gnoju. Kaljivost se uniči v silaži in v tistem hlevskem gnoju, v katerem se razvije dovolj visoka temperatura. Za uspešno uveljavitev potrebuje mlada rastlinica poleg toplote in vlage še dovolj svetlobe. V začetnem razvoju je ščavje sorazmeroma občutljivo. Uveljavi se lahko le, če ima dovolj prostora (svetlobe), zato se ne more pojaviti v gosti ruši, pač pa v raznih preslegah, ki se pojavijo pogosto zaradi previsokega in neenakomernega odmerka gnojevke. Trave in detelje imajo v takih razmerah slabše možnosti za preživetje in deloma ali v celoti propadejo. Če je v taki okolici seme ščavja, bo vzklilo in se ob zadostni toploti, svetlobi in hrani nemoteno razvijalo. Gnojevka vsebuje tudi velike količine dušika in kalija, ki jih ščavje potrebuje za svojo rast. Če gnojevko vozimo na travišča in deteljišča v neugodnem času in velikih količinah, se le-ta izpere v nižje plasti, kjer ima ščavje svoje korenine in tako lažji dostop do hranil. Na pašnikih se začne ščavje širiti ob kupih živalskih iztrebkov. Vzrok za širjenje na ekstenzivnih travnikih pa so prazna mesta v travni ruši. Osnovno pravilo je z uravnoteženo izrabo travinja preprečevati razširitve ščavja. Pomembna je pravilna obremenitev pri paši, čistilne košnje ter pravilno gnojenje in pravočasna košnja. Bolje je namreč preprečevati kot zdraviti. Uničiti nezaželeno zaplevel-jenost je namreč zaradi mnogovrstnosti rastlin na travniku vedno težko. Če moremo ščavje zatirati s kemičnimi sredstvi, je smiselno ukrepati pravočasno. Pri ščavju ima prednost zatiranje posameznih rastlin, dokler le - teh ni preveč. Šele ko postane zatiranje posameznih rastlin negospodarno, se odločimo za škropljenje po celi površini. Temu pa mora slediti obvezno doseja-vanje praznin, saj jih bo sicer napolnila druga vrsta plevela. Ščavje lahko zatiramo z naslednjimi pripravki.: -DUPLOSAN KV ; 0,5 % mešanico ( na 10 1 vode 0,5 del sredstva ). Pasemo in kosimo lahko že nekaj dni po tretiranju. -STARAN 250 ; 1,0-1,5 1 na hektar ali 0,2-0,5 % koncentracija. Po dveh do treh dneh se rastlina pri ugodni temperaturi že posuši. Uporabljamo ga lokalno, ker poškoduje deteljo in druge zeli. -HARMONY 75 ; 15-30 g na hektar povprek ali 0,6 g na 101 vode lokalno. Obvezno dodamo močilo PINOVIT N, 0,1 % koncentracija. Deluje tudi proti koprivam in ne poškoduje detelj. -ASULOX; 4-6 1 na hektar. Uporabljamo ga za škropljenje po celi povšini ali za posamezne rastline. Deluje počasi, zato je učinek viden šele po 3-4 tednih. Učinkovitost je odvisna od temperature. Uporabljamo ga spomladi pred prvim odkosom ali pa jeseni, poleti pa ne. Za vse pripravke je pomembno, da škropimo takrat, ko je ščavje v fazi rozete, nikakor pa ne sme cvetnega dela še razviti. Pripravki učinkujejo prek zelenih delov rastline, tako da prodrejo skozi liste v celo rastlino. Zato mora biti listja čimveč. To dosežemo s škropljenjem, ko so rastline visoke 15-25 cm, v času intenzivne rasti. Narediti si moramo načrt za zatiranje ščavja. Z enim škropljenjem ne bomo odstranili vsega ščavja, kajti njegove korenine so globoke in trdožive, in jih z enkratnim tretiranjem težko uničimo. Poleg tega pa preko rastne sezone vzklijejo nova semena in plevel se bo zopet pojavil. Zato postopek naslednje leto še enkrat ponovimo. Opozarjamo vas, da pred uporabo katerega koli pripravka pazljivo preberete navodila in jih upoštevate. In še enkrat: Za vse tiste, ki še nimate težav s ščavjem ali pa je le redko, bolje preprečevati kot pa zdraviti! Hermina Oberstar, dipl.ing.kmet. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA NOVICA Dopusti - idealen čas za vzdrževalna dela PRENOVA OBČINSKIH OBJEKTOV Večja obnovitvena dela institucij v Ribnici, ki potekajo od konca julija, bodo končana do konca dopustov oz. do začetka šolskega leta. Na osnovni šoli menjujejo okna, ki so bila že povsem dotrajana in učilnice zato nevarne za bivanje. Celotna investicija bo občino stala 23 milijonov tolarjev, del te vsote pa bo šola pokrila tudi z najemom kredita, je povedal župan Jože Tanko. Drugi teden v avgustu so začeli urejati tudi kritino in izloacijo strehe na občinski stavbi, saj so bili v gornjih prostorih pogoji dela nemogoči zaradi poletne vročine, zimskega mraza in nalivov dežja. V Miklovi hiši pa so se redna vzdrževalna dela podaljšala, ker so med prenovo pojavila dodatna, tehnično bolj zahtevna dela. Knjižnica in Miklova hiša sta bili za bralce in kulturne sladokusce ponovno odprti v ponedeljek, 17. avgusta. MUZEJ Suha roba pod ribniškimi krovi Suha roba (izdelovanje in prodaja) je vedno predstavljala pomemben dohodek številnim Ribničanom. Zakoreninila se je v način življenja naših ljudi, oblikovala medsebojne odnose in njihov značaj, ki je značilen samo za Ribničane. Ribniški muzej že hrani zbirko suhe robe, in zato se zanima tudi za novejše izdelke. Z njimi in tudi z drugim gradi- Ribniški muzej pripravlja v začetku septembra razstavo novih izdelkov suhe robe v ribniškem Gradu. Predstavitev današnjih izdelkov suhe robe si boste lahko ogledali tudi v času ribniškega sejma. vom, ki ga hrani muzej, želimo obiskovalcem predstaviti življenje Ribničanov, njihove posebnosti. Z razstavo sem se tokrat odločila bolj posvetiti se našim izdelovalcem suhe robe. Njihovi znanje in spretnosti so predvsem v obdelavi lesa, odlikujejo pa se po skromnosti, pridnosti in iznajdljivosti. RESETARSTVO Krošnjar na poti Krošnjar šiva obod Krošnar sestavlja reto Fotografije: Arhiv ribniškega muzeja "Sita, rešeta za mlada dekleta" Rešetar ni samo prodajal. Bil je tudi izdelovalec in je rešeta velikokrat izgotovil šele pred očmi kupca. V krošnji je nosil obode, podne in vitre, da je lahko sestavil rešeto. Po nošenju krošnje se je imenoval tudi krošnjar, pogosteje pa smo mu domačini rekli kar "zdumar". Ta izraz uporabljamo tudi za današnje prodajalce suhe robe s kamioni. Zdomarji so nam s svojim načinom življenja prinesli številne zgodbe in prigode. O njih bi lahko veliko napisali, vendar se v tem prispevku omejujem predvsem na sestavljanje rešet. O njihovem delu na Dunaju in v okolici pa je pred nedavnim napisala dragoceno magistrsko nalogo etnologinja Polona Sega. Zdomar je na pot vzel tudi pripomočke, ki jih je rabil za sestavljanje in servisiranje strganih rešet. Rešeta je izgotovil zvečer, kjer je spal, ali pa kar sproti. Iz kolača je vzel obod, staknil skupaj oba konca in ju pričvrstil s klupo. Da je bil uvit obod pri miru, si ga je upasal kar med noge. Ob klupi ga je prebodel s šilom, vtaknil vanj vitro ter zopet pretaknil nekoliko višje in potegnil vitro na drugo stran. Še z nekaj takimi ponovitvami je obod čvrsto zašil. Potem je nanj položil obšito podno in ga napel z rajfom (ožji obod), ki ga je prej prav tako sešit s pomočjo klupe. Sestavljeni obod, podno in rajf je na treh koncih sešil z vitrami, in tako je bilo rešeto gotovo. Zdomarji so v 20. stoletju vse pogosteje sestavljali rešeta iz žičnih poden, ki so jih dobili v domačih delavnicah v okolici Ribnice in v Sodražici. Manj so za rešeta uporabljali žimnata podna iz Stražišča pri Kranju. V šestdesetih letih so rešetarji opustili šivanje obodov z vitrami. Hitreje so jih zbili z ožganimi žebljički, ki so jih na notranji strani oboda še zakrivili. Žično mrežo so položili na zašit obod in jo obrezali. Podno so napeli z obročem, zbili skupaj z žebljički in na treh koncih pustili ven "štrleče" žice. Te so navezali na ozek rob, ki so ga prej posebej odklali po dolžini od obroča. Med Ribničani je poznan star in zelo redek način izdelovanja ret in rešet. Po tem načinu rešeta niso sestavljali iz oboda in podna, ampak so podno spletli šele na sešitem obodu. Začeli so na sredini z najdaljšimi vitrami. Obod so prebodli s šilom in skozi vlekli vitre, da so tik nad robom naredili križ. Križu so vpletali in všivali po dolgem in počez vedno krajše vitre. Na podoben način so krošnjarji popravljali strgana rešeta, retam pa so podna dodatno utrdili še z žico, ki so jo pričvrstili na obod pod podnom. Malo za šalo, malo za res. Po kratkih predstavitvah, upam, je uredništvo časopisa spoznalo, da so rešeta narejena iz leskovega in jelovega lesa, ne pa iz hrastovine, kot kaže naslovna stran Rešeta. Lucija Kos Bartol Muzej Miklova hiša Iz uredništva: Želeli smo ponazoriti le les, ne pa rešeta. Hrast simbolizira trdnost. Z Majdo Vrh o ribniški družini (2) | Renata Lesar, diplomirana zgodovinarka; avtorica podlistka, ki je povzet po njeni diplomski nalogi, Družina v Ribnici 1848 - 1878 SMRT S pogrebnim obredom se konča življenjska pot, ki seje začela s krstnim obredom. S pogrebom so se sorodniki, družinski člani in vaščani poslovili od rajnika. Slovo od umrlega je bilo v tradicionalnem svetu zadeva družine in skupnosti, v kateri je pokojnik živel. S smrtjo gospodarja ali gospodinje je bilo pri hiši vse narobe. Vsega starega je bilo konec, življenje vse skupnosti pa je zastalo. Zelo pogosta je bila smrt novorojenčkov in majhnih otrok. Takšno izgubo je skupnost sprejemala kot nujnost, včasih celo kot odrešitev, še posebej, če je v družini primanjkovalo živeža za odrasle člane. Za čas od 1848 do '78 je bilo v Mrliške matične knjige župnije Ribnica vpisanih 3227 oseb, od tega 1636 (50, 7 %) moških in 1591 (49, 3%) žensk. Večje razlike glede na spol ni. Umrlo je nekaj več moških kot žensk (1,4%). Povprečno je na leto umrlo 107, 5 oseb; 54, 5 moških in 53 žensk. Podatki o umrlih iz trga Ribnica pokažejo, da je v tem obdobju umrlo več žensk - kar za 6 % več kot moških. Iz tega lahko sklepamo, daje tu živelo več žensk. Tudi rojstva so potrdila to tendenco - rodilo se je več deklic (za 4 %) kot dečkov. V vaseh pa se je rodilo in umrlo več moških. Največ ljudi v župniji Ribnica je umrlo meseca avgusta (predvsem zaradi kolere), februarja in aprila, najmanj pa junija, septembra in maja. Hertvaški list. 3z tukajžnih mcrtvükih buktv sc službeno potcijuje, da je leta Usud onetmto Wv. 1 __ dnd JŽ&. ■'SŽ-rP- V 0.-»r£Ž^y-cc______ -yKxrtnrj pod hiš. št V^.. umeri, in je bil dnd —. po rimsko - katoliškem obredu blagoslovljen, in --v* j'iAaryj n* pokopališču '•rl pokopan: BITI PRAVIČEN JE TEŽKO " Včasih bi bila rada muha, da bi letala po stanovanju in gledala, kaj se daje v lonec...To je dandanes pomembno," pravi Majda Vrh, direktorica Centra za socialno delo. Vsakodnevno je prisiljena tehtati besede, da bi lahko • presodila, kdo je resnično potreben pomoči. In to včasih boli. Boli resnica, da so zakoni utesnjen kalup. Da poštenost mnogokrat zvodeni, ker zakoni v imenu enakopravnosti določajo neke splošne smernice. A življenje ni ne papirnato ne enolično. Usoda vsakega posameznika je drugačna. Pogosto ubira tragične poti. Tudi takšne, da se nekdo znajde na robu preživetja. Srce ga boli, ko se odloči, da bo državo prvič v svojem življenju zaprosil za pomoč...in je ne dobi, ker cenzus presega za 1000 tolarjev. Koliko je ribniških družin, ki se borijo za golo preživetje? "Izhajamo lahko samo iz podatka o denarnih pomočeh. Lani je bilo vloženih 309 zahtevkov, tako posameznikov kot družin. 295 smo jih pozitivno rešili. To je edini uradno znani podatek." Ocenjujete, da jih je veliko več? "Veliko je takšnih, ki presežejo cenzus in zanje je katastrofa še večja. Tisti, ki prejema denarni dodatek, bo dobil še uradno določeno subvencijo; če ima otroka v vrtcu, ima vrtec zastonj...Tisti pa, ki npr. presega cenzus za 1000 tolarjev, ne bo dobil nič. Ne stanarine ne brezplačnega vrtca." Kolikšna je torej neuradna, a realna številka? "Zadeva je prikrita. Približno tretjina ali celo polovica se oglaša le informativno. Ti sploh ne vložijo vloge, ko ugotovijo, da jih je cenzus izločil." Prenekateri Ribničan pravi, da bi rad dal tistim, ki potrebujejo pomoč, nočejo pa denarja ali obleke dati Centru, ne RK, ne Karitasu. Po njihovem te organizacije nepravično razdeljujejo prejeto pomoč. Poznajo ljudi, ki dobivajo to pomoč in z njo velikokrat bolje živijo od njih. Ne vejo, kje jim uspe vse to dobiti. Včasih, ko niso imeli kaj jesti, so jim hoteli pomagati, zdaj pa hodijo bolje oblečeni od njihovih otrok... "Ne odobravam vseh pomoči, ki se tukaj razdelijo, so pa ljudje po zakonu upravičeni do njih. Romi imajo isti cenzus kot kdo, ki je brez svoje krivde ostal brez dela na Riku in bi rad delal. Nivo preživetja enega Roma pa je bistveno nižji od nekega normalnega občana s Knafljevega trga, že zaradi stroškov stanovanja. To ni pošteno, ampak vsi smo enakopravni državljani. Nekaj podobnega se dogaja tudi najslabše stoječim kategorijam ljudi. Dostikrat so tudi brez elektrike, višina denarne pomoči je prenizka, a si znajo zagotoviti, da jim RK in Karitas plačujeta položnice. Veste, biti pravičen pri teh stvareh je najtežje v življenju. Kjer so otroci, naj se pomaga, ne glede na okoliščine. Konkretno pa se lahko zgodi, da ima kdo z 9 ali 10 otroki več podpore in lažje živi kot kdo z Inlesovo plačo. Res je, da imajo te družine ugodnosti za letovanje, a izberemo tiste, ki so na spisku, za druge ne vemo. Včasih se splača koga pocukati za rokav in previdno vprašati, ali potrebujejo pomoč. Toda zelo previdno, ker niso prosili zanjo.To je njihova izbira, v bistvu je to še edina moč, ki jim ostaja." Struktura upravičencev do socialne pomoči (1. '97 ): stari od 18 - 26 let: 77 upravičencev (45%), kar kaže na dejstvo, da je skoraj polovica mladih brez dela, stari od 27 - 45 let: 71 upravičencev (40%), stari nad 60 let: 14 upravičencev, nesposobnih za delo. “Nekateri upravičenci so večkrat v krogu, saj ena pomoč traja največ 6 mesecev, da se vzpodbuja aktivnost pri iskanju zaposlitve. Alkoholiki so vključeni le pod pogojem, da gredo na zdravljenje. Večji del delavcev je vendarle našlo zaposlitev, nekaj pa je trajno brezposelnih.” Če primerjamo našo občino z ostalimi... ali nam je uspelo dvigniti se z dna? "Kljub težki situaciji ribniški človek ponovno dokazuje, da se zna postaviti na lastne noge. Večji del prebivalstva se je rešil. V Kočevju je bistveno slabša situacija. Pri nas pa so si pomagali s črno ekonomijo... Pričakovali smo, da bo treba več pomagati." Dno, ki ostaja, pa je praznina, ki jo ljudje čutijo v sebi. Ne samo kot posledica dejstva, da marsikdo pretehta vsak tolar, ki ga zapravi. Družine se razkrajajo. "Problematika v družinah ostaja popolnoma zakrita. Prostovoljci, ki delajo z mladimi, so le kaplja v morje, le en vidik dela. Svetovanja je vse manj, pa čeprav je ravno svetovanje prva naloga socialne službe. A ljudje se oglašajo šele, ko je najhuje." (Se nadaljuje) Z Majdo Vrh se je pogovarjala Alenka Pahulje ''Podlistek 4 Družina J> Pi&nid 1848 -1878 VZROKI SMRTI Vzroke smrti so ugotavljali zdravniki in mrliški ogledniki, zapisovali pa so jih duhovniki, tako da so zapisi zelo blizu medicinski terminologiji. Prav duhovnikom gre zasluga, da so v kmečki svet postopoma pronicali strokovni izrazi. Na duhovnike so se obračale tudi zdravniške oblasti, ko so zbirale podatke npr. o širjenju kolere. Avgusta 1855 je v ribniški župniji umrlo kar 73 ljudi za kolero. V Mrliških matičnih knjigah so v tem obdobju najpogosteje navedeni vzroki smrti: ohromelost pljuč, oslabelost, pljučnica, pljučna jetika, davica. Pogosto so zapisani še jetika, kap, božjast ( pri dojenčkih ), vodenica, posledice težkega poroda, hiranje, driska, božjast, škrlatinka, vročinska bolezen, tuberkuloza, atropija, angina, vnetje grla, davica, koze, bronhialni katar, ohrpmelost možganov, živčni mrtvoud, mrtvoud, bronhitis, gnojna angina, davica, želodčni rak. Med petimi najpogostejšimi vzroki smrti v župniji Ribnica so bili kar trije povezani s pljučnimi boleznimi ( ohromelost pljuč, pljučnica in pljučna jetika) . Zabeležen je bil tudi samomor 24-letnega moškega v Goriči vasi, avgusta 1871. Samomorilec je bil iz Hohenegga, župnija Kočevje. France Pahulje, star 93 let KOLERA 1855 Prav posebej pa izstopa leto 1855, ko je, predvsem avgusta, svoj davek pobirala kolera. Leta 1855 je v treh mesecih za kolero umrlo kar 5748 ljudi od skupno 478. 299 prebivalcev, kolikor jih je štela Kranjska 1854., obolelo pa jih je približno 19. 000. V ribniški župniji jih je tisti mesec umrlo kar 73. Iz dnevnika Miklovih:" ...Joannes mlajši je umrl 24. 7. 1836 za kolero, ki se je v tistem času razširila v Ribnici in okolici. Prva žrtev je bila zabeležena v župnijski mrliški knjigi dne 13. 7. Bolezen je proti koncu meseca avgusta dosegla višek in nato polagoma upadala. Dne 29. julija je umrlo oz. je vpisanih v mrliški knjigi 19 oseb, nekaj prej in kasneje pa po osem do petnajst dnevno. Dne 18. oktobra je vpisana zadnja žrtev kolere. Od Miklovih je umrl gospodar Joannes mlajši, ženi in otrokom pa je bolezen prizanesla. Vsega skupaj je umrlo za kolero v Ribnici in okolici 239 ljudi..." ČRNE KOZE 1873 / 74 Po številu umrlih v župniji Ribnica izstopa tudi leto 1874, ko je umrlo 163 ljudi (povprečje na leto je 108). V tem času je verjetno tu razsajala tudi epidemija črnih koz. Renata Lesar Oratorij v Sodražici PRIJATELJEVANJE, VROČINA IN ŠE KAJ Predzadnji julijski teden se je po Sodražici razlegal otroški smeh in vriše. Nenavadno? Nikakor ne, saj so bile počitnice. Pa vendarle. Bil je malce drugačen teden. Otroci, oblečeni v bele majice, z velikim srcem na prednji strani, so se družili na prav poseben način. Lahko bi mu rekli tabor, srečanje. Bil pa je to oratorij, ki je nosil ime Veselo srce. Druženje otrok, ki so v prijetnem vzdušju spoznavali pomen doma, župnije, šole in dvorišča. »Doma, kijih vedno sprejema, župnije, ki vzgaja v duhu verovanja, šole v smislu razvedrila in poučevanja ter dvorišča, kjer se pletejo prijateljske vezi,« pravi sestra Mojca. Vsak dan v tednu je bil nekaj posebnega, pa čeprav so se vsi začeli z dvigom prapora in himno »Veselje je zastava na gradu mojega srca...«. Nadaljevali so ga ob uprizoritvi igre, s katero so želeli izpostaviti temo dneva. Tako so posvetili dan prijateljstvu, zvestobi, zaupanju, iskrenosti, talentom in pripravljenosti. Vse vrednote so lahko spoznavali in preizkušali njihovo moč skozi cel dan. Organizirane so bile tudi delavnice, v katerih so krasili izdelke suhe robe, risali, prepevali v karaokah, obiskal jih je čarovnik, igrali so nogomet in se preizkušali v raznih tekmovanjih na travniku. Animatorji so imeli že kak mesec prej posvetovanje z voditelji oratorija - s sestro Ivanko, sestro Mojco in bogoslovcem Boštjanom. Pomagale so jim voditeljice sodraškega mladinskega centra Kresnička in še kdo. Zelo so se razveselili odziva sodraških podjetij, trgovin, gostiln, s.p.-jev in posameznih dobrotnikov, ki so sponzorirali srečanje. Okoli osemdeset razigranih otrok od petega leta starosti dalje je našlo tisti teden novo družbo, znance in prijatelji. Že res, da je bilo največ otrok iz Sodražice in okoliških krajev, prišli pa so tudi iz Ribnice, od Sv. Gregorja, iz Hrovače, Nemške vasi in Žlebiča. V svojo sredo so vzeli tudi otroke iz bolj oddaljenih krajev, ki so bili ta teden na počitnicah pri sorodnikih. Za njihovo zdravo prehrano je poskrbela kuharica gostilne Urška, sladkali pa so se s pecivom gospodinj, ki so še enkrat pokazale svoje pekovsko mojstrstvo. Teden je minil še hitreje, kot minejo tudi ostali. Da bi si ga še bolj vtisnili v spomin so soboto preživeli pri Novi Štifti, kjer so imeli piknik. Kljub vročini so izpeljali vse zastavljeno. Sonce je sicer včasih polenilo in utrudilo še tako veliko otroško energijo in morda je na koncu uspela kaka stvar drugače, kot je bila zamišljena. Vendar, nič hudega, namen je bil dober in izkušenj dovolj, da bi rekli: »Drugo leto se bomo imeli še boljše!« Tekst in foto: Darja Šilc Preko 20 otrok se je naužilo počitnic na drugačen način VESELO V NOV DAN Vsakodnevno so se otroci, stari med 5 in 13 let, zgodaj dopoldne zbirali na grajskem mostu, od tam pa odhajali radoživim dogodivščinam naproti. Društvo prijateljev mladine je bilo tisto, ki jim je letos pripravilo to razgibano poletje, otroke pa je usmerjalo 5 mladih moderatork. Rebeka Poštrak je vodila celoten tritedenski program, od 21. julija do 14. avgusta. Predlani je bila sicer udeležba večja, okrog 50 otrok, toda letošnja skupina 20 - tih iskrivih otrok je bila ravno pravšnja, je povedala Rebeka. Takšen starostni razpon je namreč pomenil najrazličnejše interese. Tudi navzkrižne, in vsako jutro posebej seje bilo potrebno dogovarjati, kam bo skupina odšla. Domiselnost in iznajdljivost spremljevalk je bila takorekoč nuja. Večina otrok je bila iz stanovanjskih blokov, ki jim primanjkuje igrišč, zaradi utesnjenosti in svojevrstnega življenja (posedanja ob televiziji) pa jih je bilo tudi težje motivirati, je povedala Poštra-kova. Zadovoljstvo so otroci prvi teden našli v športnih tekmovanjih, drugi teden so se namakali v bazenu, pohod k Sveti Ani pa je odpadel zaradi strahu pred medvedko. Ogledali so si lončarske spretnosti, opazovali pisani živalski vrt v Ložinah in konje na Ugarju. Tretji teden pa so bili praktični. Razgubili so se po Ribnici in iskali zaklad, kuhali, ustvarjali časopis in se poslovili na pikniku. Alenka P. ZANIMIVOST ŽUPAN SPREJEL BRONASTE ROKOMETAŠE Župan občine Ribnica, g. Jože Tanko, je priredil sprejem za rokometaše, ki so na kadetskem evropskem prvenstvu v Goteborgu osvojili bronasto odličje. Za odličen uspeh jih je nagradil z ličnimi urami. TRIATLON S kolesom na otok Krk V 11 urah je 61 - letni Ribničan prikolesarii v Punat Prišel, videl svoje domače, se okopal in drugi dan odkolesaril nazaj Ni čudno, da njegova hči ni mogla verjeti svojim ušesom, ko je v kampu zaslišala očetov glas. Še marsikoga drugega je presenetil podvig Janeza Pahuljeta iz Nemške vasi, saj je enodnevni obisk k domačim na Krk trajal 11 ur v eno stran, in približno toliko v drugo, a tedaj po strmem klancu. “Sedmi avgust je bil dan kot mnogi dnevi v tem poletju. Hudo vroč, ceste prepolne avtomobilov, poleg vsega pa oče ni nič kaj dosti treniral,” je povedala njegova hči Helena. Tik pred zdajci je zamisel zaupal svoji ženi, češ: "Jutri me bo vzela noč." Po vsej tej dolgi in naporni poti, ko sploh ni vedel, kje natančno so njegovi domači postavili prikolico, pa ni bil menda videti nič kaj utrujen. “Pred približno štirimi leti je pot na Krk že prekolesaril, a takrat je vsaj malo vadil,” je pripovedovala hči Helena. “Razmere so se od takrat kar precej spremenile,” je vedel ob prihodu povedati Janez Pahulje, "saj je nastalo kar nekaj novih cest, pa sem včasih malo zgrešil". Koliko ljudi je presenetil s tem podvigom pa kaže tudi značilna reakcija carinika na meji, ki je nadebudnega kolesarja vprašal, kam je namenjen. Ko mu je 61 - letni Ribničan povedal, ga je carinik nejeverno vprašal:" Pa sploh veste, kje je to?" Odgovor:"Ja, zraven Baške, na Krku." In odkolesaril na morje. A. P. Kromarju točke evropskega pokala V avtrijskem Blumau so se zbrali vsi najboljši duatlonci v Evropi, konkurenco pa so popestrili tekmovalci iz Avstralije in Nove Zelandije. Na progi okrog zdravilišča v Blumau, kjer bo drugo leto evropsko prvenstvo, je Kromar osvojil 12. mesto, kar je druga najboljša slovenska uvrstitev na tekmovanjih za evropski pokal, in s tem osvojil 35 točk v evropskem pokalu. Lep ekipni uspeh v Pulju V hrvaškem Pulju je bilo v soboto, 25. 7., tekmovanje v sprin triatlonu (0,75 - 20 -5), na katerem so nastopili tekmovalci iz Hrvaške, Italije in Slovenije. Tekmovanje je potekalo v izredni vročini, saj seje temperatura dvignila na 38 stopinj C. V teh težkih pogojih so se odlično uvrstili tudi tekmovalci iz Ribnice. Damjan Kromar je ponovil 3. mesto iz lanskega leta in s tem potrdil odlično pripravljenost tudi letos. Ribniški dvoboj med Dečmanom in Petelinom pa je dobil Mitja Dečman, ki je s 16. mestom dokazal, da mu vroče vreme ustreza. Miloš Petelin mu je sledil vse do zadnjega kilometra, na koncu pa je pristal na 18. mestu med 120 tekmovalci. Marjan Hojč OPRAVIČILO Zaradi tehničnih zapletov pri izdelavi časopisa se vsem avtorjem prispevkov, kjer so bile zamenjane ali izpuščene fotografije, iskreno opravičujemo. Hvala za razumevanje. POMOČ POSOČJU Komaj nekaj mesecev je minilo, in Posočje ni več vroča tema. Je že tako, novi dogodki opazovalcu zameglijo stare. Toda za ljudi, ki so potres doživeli, ne bo dogodka, ki bi potres zameglil. Res je, življenje gre naprej svojo pot. Narava je gospodar, žal vse prevečkrat nam to kaže v obliki potresov, toč... Vendar bodimo ljudje, zlasti planinci, ki velikokrat zaidemo v ta prekrasni konec sveta, in ne pustimo, da bi pozabili na nesrečo ljudi, ki že običajno živijo trdo življenje. Ti ljudje so potrebni moralne in materialne podpore. Mladinska komisija PZS in Mladinski odseki širom po Sloveniji smo se odločili, da bomo pomagali na več načinov. Ena izmed širokih akcij je pomoč pri prodaji potresne razglednice, ki jo je izdala založba Sidarta. Obračam se na vse planince, da kupijo to razglednico (cena je 500 SIT), in tako izkažejo svojo solidarnost in tovariško pomoč, ki jo narekuje tudi častni kodeks slovenskih planincev. Celotni izkupiček od prodaje razglednic gre za pomoč Posočju. Razglednice so na voljo na našem Mladinskem odseku PD Ribnica oz. na naslovu: Zdenka Mihelič, Grič - c. VII/ 4, 1310 Ribnica, tel.: 861-195. Zdenka Mihelič načelnik MO PD Ribnica ROKOMET Ribniški rokometaši v Barceloni Po velikem uspehu na evropskem prvenstvu kadetov v Goteborgu so se le-ti udeležili še mednarodnega turnirja v Barceloni. V kadetski kategoriji je bilo 16 ekip v štirih skupinah. Rezultati predtekmovanja: - Ribnica : CH GAVA (Španija) 30:6 - Ribnica : DE LOVRES (Portugalska) 17:10 - Ribnica : BILBAO (Španija) 21:10 Četrtfinale: - Ribnica : ESCADI (Španija) 16:10 Polfinale: - Ribnica: HO-PING (Tajvan) 22: 12 Finale: - Ribnica : BJERRINGBRO KFUM (Danska) 16:14 Finale enakovrednih tekmecev je odločila večja borbenost in kanček sreče. Ekipa mladincev: Geize, Hojč N, Hojč M., Dordevski, Špoljarič. Krže, Bulič, Grm, Škulj, Petek A., Petek D., Mikulin, Troha Zaradi premajhnega števila veteranskih ekip so Ribničani igrali v članski konkurenci. Igralo je 15 ekip v štirih skupinah. Rezultati: - Ribnica : FLORIDA HANDBOL (Španija) 10:6 - Ribnica : SANT GUGAT (Španija) 13:16 - Ribnica : SANT ANDREU DE LA BARCA 18:6 V skupini so Ribničani zasedli 1. mesto zaradi boljše razlike v zadetkih. V četrtfinalu so izgubili s kasnejšim finalistom ESKU-GAZTEAK 16:20, tako da so igrali za peto mesto z LOURES, ki so ga po napetem boju izgubili z rezultatom 12:13, in tako osvojili 6. mesto. To je zelo lep uspeh ribniških veteranov, saj sta na turnirju nastopili celo dve španski prvoligaški ekipi. Aktivnost ekip je bila velika tudi pri navijanju. Izkazala sta se tudi novinar Damjan Medica in snemalec Aleš s POP TV , ki bosta pripravila reportažo za oddajo Športna scena. Ta bo na sporedu predvidoma v nedeljo, 23. avgusta. Ekipa kadetov: Banič, Merhar, Ilc, Andoljšek, Hojč N, trener Stojan Geize, Košmrlj, Mikulin, Pahulje, Hojč M., Krže V mladinski kategoriji je nastopilo 12 ekip, ki so bile razvrščene v dveh skupinah. Rezultati: - Ribnica: BM.PAIPORTA (Španija) 11:9 - Ribnica: BOAVISTA (Portugalska) 7:4 - Ribnica : S.R.B. TEZMALT (Alžirija) 20: 16 - Ribnica : SALLE BONA NOVA (Španija) 21:10 Ribničani so postali zmagovalci skupine in odigrali finale z zmagovalcem druge skupine, domačim SANT ESTEVE SES -ROVIRES (Španija). Izredno dramatična in izenačena tekma se je končala z rezultatom 13:13. Igrali so podaljšek do tako imenovanega "zlatega gola", ki gaje dosegel Mare Hojč, in Ribničani so bili zmagovalci turnirja. Ekipa veteranov: Deržek, Tanko, Križman, Lesar, Čirovič, Ilc J., Hren, Dejak, Geize, Andoljšek, Šilc, Parezanovič, Rus Marjan Hojč Kaj ostane od stvari i ki ni potresno zavarovanaf i kmetje jjejo, kaj j^nogö ki b° V nei' pet dobra. Zal se ne-' gobro končala za 1 5na os pomeni to# pa traKtor ni bil registri' zavarovanje ni bilo r Povzro^ v ir i o I .e ih m. 5ČU pred .ivel go ne iitroen i znotraj je bil na .n r ač' vbrambo prc vKO.iivO višje zavaro' lije, ki pa ob katai napadih vsaj niso zanv ............ ............ ■ Od blizu je vsak \ potres hud TOLMIN, 6. oktobr Saj bi rekli, da gre za zto^ "L iz razvpite serije “Saj ni e pa je...”, če posledice r tako hude. Le redki Tolminskega s--------x t blag potres, 1 :i dopoldne zatrese Naključje oz. stolet i ske plasti pa > je epicentei . naravne xv Vrxx/ili ^ r ; I Jljf Komaj kaj«.. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. ž O tr cr r—1 ■> E i ra Delovni čas: vsak dan od 8.00 -19.00, sobota od 8.00 12.00 NOVO!!! RAZSTAVNO - PRODAJNA GALERIJA MUDIMO VAM: @ izdelava fotografij v 1 uri # fotografije dobite v albumih @ za dva ali več prinesenih filmov v razvijanje dobite barvni film @ film, kupljen pri nas, vam razvijemo brezplačno @ fotografiramo in snemamo poroke, rojstne dneve in druge svečanosti @ velika izbira fotoaparatov albumov, okvirov ter drugega fotografskega materiala @ hitro in kakovostno uokvirjanje fotografij, slik, gobelinov,... @ strokovno svetovanje pri fotografiranju in uporabi fotoaparata PRUS TONE s.p. I tel.: 061/860 - 569 Gorenjska c. 10 tel./fex: 061/862 - 400 I 1310 Ribnica M GSM: 041 -633 - 415 I Ot> SEDAJ VSE MA ENEM MESTU e ZA VAS IN Z VAMI FOTO TONI Del, čas: od 10 -17, s PRODAMO: - Ribnica - Grič, obnovljena starejša hiša, v cena 8.091.000,00 SIT - Ribnica - Grič, dvostanovanjska hiša dim. garaži, CK, SAT, TEL, EL, voda, komple cena 24.180.000,00 SIT. Možna zamenja Hrvaški obali. - Sodražica - Gora, starejša kmečka hiša z 787 m1, el., primerna za vikend, cena 3.2£ - Goriča vas - obnovljena in dograjena poslovni prostor, vel. parcele 1140 m2, el Možna zamenjava za stanovanje v Ljubija - Sodražica - center, starejša stanovanjska parcele 1668 m2, el., voda, cena 7.254.0C - Sodražica - dograjena in kompletno opre m z drvarnico na lepi lokaciji, vel. parceli tel., cena 12.276.000,00 SIT - Ribnica - Loški Potok starejša hišk. gospodarskim poslopjem, el., voda, cena I študijsii oddelek REŠETO II 5883/1998 323 . 7 1 ( 437.12 R i trn i ca ) 199905655,10 uuui i ivnauiji, uvtxui i iui iiuv»ju u, vjv, ,u - Ribnica - strogi center - šestsobno stanovanje primerno za poslovne prostore, velikosti cca 215 m2, dvorišče vefikosti 96 m2. Elektrika, voda tel, centralno UREDIMO VAM VPIS STANOVAHJ V ZEMLJIŠKO KXJI60, P0KUČITE NASI ogrevanje, cena 16.740.000,00 SIT - Ribnica - center, dvosobno 110 m2, pritličje, možen poslovni prostor, el, voda tel, klas. ogrevanje, cena 5.394.000,00 SIT za'V'->-s Pekarna nm Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept po H . i 00 p OPTIK JANEZ POZNIČ s.p. Vrvarska 3, 1310 Ribnica, TEL.: 061/860-367 Delovni čas: vsak dan od 9.00 do 19.00 sobota zaprto ■ANTENSKI SISTEMI , S’ctt #5 Partizanska 2, Ribnica, tel./fax: 061/860-657 Delovni čas: 800 do 1800, sobota: 800 do 1200 elektronska nastavitev anten, meritve TV signalov, servis dograditev KANALA A, POP TV, HRT 1, 2, 3, TV 3 montaža SAT SISTEMOV (navadni, vrtljivi, digjtalni) 200 kanalov (TV Srbija, TV Bosna, VIVA1,2,RAI UNO...) Osemletne izkušnje, preko 1000 montaž razlog za zaupanje in kvaliteto! POP Ä Appntdp! H PIZZE IZ KRUŠNE PEČI Ribnica DOBRODOŠLI! odprto vsak dan Majnikova 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA) opmcCfl , Tel.:861-128 NUDIMO VAM: - očala na recept tudi brez doplačila - ultrazvočno čiščenje očal - tekočine proti rosenju MAX - krpice, etuije, vrvice, lupe ... - popravila - svetovanje Delovni čas: pon. 8 - 12 in 15 - 20 tor., čet. 8 - 12 in 16 - 18 sre., pet. 8 - 1 4 in 1 6 - 1 8 prijem m cela 861 - 509 Prodajalna - Šeškova 31 - TRGOVINA ZA VSE OKUSE