26 številka	¥	Ljubljani,	dne	28,	junija	1919«	VI,	leto
Delavoe izhaja vsak potek « datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 10’—, za pol leta K 5‘—, za četrt leta K 2-50. . ?oaamozna številka 20 vin. Naročnina !.a Nemčijo za Belo leto 9 raark, »n Ameriko 3 dolarje. PoSiljatve na uredništvo ia npravništvo (ijabljauii, Šel.enbnrgova ali ca Stev. 6. II. nadstr.
Rokopisi se no vračajo. — Inseratiz enostolpnimi pe-lit vrsticami se zaračunavajo, in sicer: pri enkratni objavi po 30 vin., pri trikratni po 27 vin., pri šestkratni po 24 vin., pri celoletnih objavah po 22 vin. za vsakokrat. — Za razne iz-ja ve itd. stane petit vrstica 50 vin. — Reklam, so poštnine prosta, — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo.
Resolucija za delavsko zavarovanje.
Na strokovnem kongresu je predložil sodr. Kocmur kot poročevalec naslednjo resolucijo glede ljudskega zavarovanja:
Kongres strokovnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani dne 8. in 9. junija 1919 zahteva čimprejšnjo uvedbo splošnega ljudskega zavarovanja —starostno in invalitetno zavarovanje — ter preskrbo vdov in sirot
Ker se v doglednem času potrebna socijalna zakonodaja gotovo še ne bo izvedla, zahteva kongres takojšnjo izpopolnitev že obstoječih tozadevnih naprav, kakor: bratovskih skladnic, pokojninskega zavarovanja nameščencev itd.
Kongres zahteva dalje takojšnjo izvedbo preskrbe invalidov, vdov in sirot, varstvo dojencev, otrok in mater.
Vi bratovsko - skladničnem zakonu določeni najmanjši pokojninski znesek letnih 200 K je po triletni čakalni dobi zvišati na letnih 600 K^ Po preteku petletne čakalne dobe narašča pokojninski znesek za 40 K do 2000 K na leto. Po poteku 25 let zavarovanja imej vsak član, ne oziraje se na njegovo zdravstveno stanje, vsak čas stopiti v pokojninsko razmerje. (Vdove in sirote naj dobe, ne glede na število otrok, vsak tretjino možu ali očetu pripadajoče pokojnine. Pokojnina sedanjih vpokojencev, vdov in sirot se ima zvišati takoj za polovico.
Tabelarične prispevke v bratovsko-skladiščne blagajne je odpraviti in namesto teh uvesti enoten prispevek.
Pri pokojninskem zavodu za nameščence naj sc starostna doba, po kateri lehko zavarovanec, ne glede na njegovo zdravstveno stanje, stopi v pokoj, skrči na 55 let. Sprejem v zavarovanje ne sme biti omejen na kako maksimalno starostno dobo.
Krog pokojninskemu zavarovanju zavezanih nameščencev je raztegniti na trgovske sotrudnike.
,V plavžarskih in, drugih težkih, zdravju škodljivih strokah štej službena doba dveh let za tri leta. '■]
Da bo mogoče najnujnejše refonne čira prej izvesti, poziva kongres vlado, da takoj ukrene vse potrebno, da se likvidacija inozemskih zavodov, od katerih imajo tuzemski zavodi kaj tirjati. Čim prej izvede.
Kongres ugotavlja, da je vlada s tern,da je izdelala in izdala osnutek zakona o reformi zavarovanja delavcev za slučaj bolezni in nezgode, tudi sama priznala nujno potrebo take reforme.
Kongres izjavlja, da je osnutek' za delavstvo absolutno nesprejemljiv, ker okrnjuje, deloma pa sploh odpravlja že obstoječe pravice in pridobitve zavarovancev — ter zahttava, da se omitek, ki ie tudi preobširen, prekomplidrari in skrajno birokratičen, predela ob sodelovanju	zavarovancev	ta&o,
da bo lehko umljiv in udejstvovan po-meinl napredek in ne nazadovanje.
Temelj vsem panogam socialnega zavarovanja bodi bolniško zavarovanje, ki naj se izpopolni in zgradi tako, da bo dana zanesljiva in dobra podlaga za vsa druga zavarovanja.
Kongres se načelno izreka za centralizacijo bolniškega zavarovanja in postopno unificranje z nezgodnim zavarovanjem, na koje naj se pozneje naslonijo splošno ljudsko in druga zavarovanja.
Predno se posamezne reforme definitivno izvedejo, zahteva kongres, da se v mejah že obstoječih zakonov začne s centralizacijo in preosnovo bolniškega, nezgodnega in pokojninskega zavarovanja.
Male bolniške blagajne je odpraviti in ustvariti enoten tip bolniških blagajen, ki jih je preosnovati na vsem ozemlju, za katero velja zakon od 3& marca 1888, drž. zak. št. 33, v poslovalnice okrožnega (deželnega) zavoda s sedežem v Ljubljani.
Zavarovanje pri enotnih bolniških blagajnah bodi obvezno za vse zavarovanju zavezane osebe. Prostovoljno zavarovanje je odpraviti.
Bolniško zavarovanje je razširiti na vse osebe, stoječe v mezdneme ali službenem razmerju, zlasti pa: na osebe domače industrije ali obrti (delavce na domu), na kmetijske, poljske in gozdne delavce, dalje na hišno služinčad in posle. Zavarovanju je pritegniti vse javne in zasebne nameščence s stalno plačo, katerih službeni prejemki presegajo na leto 7200 K.
Za kmetijske in poljske delavce, hišno služinčad in druge osebe, ki prejemajo pretežni del svoje plače v naturi, določijo naj politične oblasti prve stopnje, zasli-šavši prej bolniške blagajne in zaupnike prizadetih zavarovancev ter njih delodajalcev, vsako leto povprečni dnevni delovni zaslužek tako, da ugotovljeni zaslužek lehko stopi s 1. januarjem naslednjega leta v veljavo. _
Bratovske skladnice in obratne bolniške blagajne državnih obratov je priključiti splošnemu bolniškemu zavarova-vanje.
Za železnice, mornarje, kmetijske in poljske delavce, hišno služinčad in posle ter samostojne zavarovance ustanoviti je ob naslonitvi na splošno bolniško zavarovanje posebne oddelke.
Poljski in kmetijski delavci, hiSna služinčad in posli, ki še niso dopolnili 16. leta starosti, spadajo naj v prvo mezdno stopnjo.
Vse določbe, po katerih imajo plačevati posamezne vrste zavarovancev celotni bolniško-zavarovalni prispevek iz svojega, je odpraviti.
Zavarovanje članovih svojcev bodi obvezno za vse zavarovance. K svojcem zavarovanca je prištevati: ženo, zakonske in nezakonske otroke, starše, očma in mačeho, deda in babico, brate in sestre, polbrate in polsestre; toda le, če je svojec teftz zadostnega Imetja io„si
ne zasluži, ni sam zavarovan, ali nima pravice do enakih dajatev iz drugega naslova (izvzernši ubožni sklad). Za Svojce je smatrati tudi najdence, otroke v. najemu in adoptirane otroke.
Znesek, ki utemeljuje izključitev, svojca zavarovančevega od dajatev iz blagajničnih sredstev, zviša nai se enotno na 7200 K.	:	r:	v,;'C
Nove določbe nuditi morajo'zavarovancem najmanj dosedanje pravice in dajatve. Pri ureditvi zavarovanja za celo državo vpoštevati je zakonite določbe onega dela države, ki nudijo zavarovancem več pravic in ugodnosti. ' ,
Za takoj se zahteval ‘	‘ *
Boleznino je zvišati na 100 '?o spodnje meje dnevnega delovnega zaslužka mezdne stopnje, vendar ne nad 10 K na dan ^pogrebnino na 50kratni znesek povprečnega dnevnega delovnega zaslužka.
Nosečim je podaljšati podporno dobo1 na 6 tednov. Na odredbo zdravnika je prepovedati nosečim mezdno delo; odrediti naj se sme tudi prisilna oddaja noseče v bolnišnico, če tehtne okoliščine tat zahtevajo.	•,	j - l J
Porodnicam je mezdno .tlelo slednov? prepovedati.	z!
Porodnica dobi 26 tednov poleg'boleznine, če je otrok živ in doji otroka sama, 50 % doklade. Od dneva naprej*' ko je otrok umrl, dobi porodnica doklado! še en teden, potem pa samo boleznino.
Doklade porodnicam, izdatke za na jetiki, škrofulozi, trahomu, spolnih in drugih kužnih boleznih bolnim naj povrne' država.
Kontumacirani je povrniti izgubo za« stežka na račun države.	j
Plača naj se tudi prevoz iz bolnišnice, zdravilišča in kopališča, čc je bil potreben, kar naj zdravnik zavoda potrdi: vselej pa, če znaša oddaljen«,-i nad 10 kilometrov.
Bolniške blagajne naj bodo ;:v tonom-ne, zavarovancem je priznati popoln vpliv na upravo. Vrhovno nadzorstvo imej država.
Višina nadomestnega sklada bolniških blagajen bodi neomejena.
Imovina razpuščenih bolnišl.i:i blagajen pripadaj v vsakem nrimeru bolnn-kim blagajnam v celoti oz. po razmerju števila od razpuščene bolniške ’ blagajne prevzetih članov.
Zamudne obresti od zaostalih zavarovalnih prispevkov je zvišati na 5 %\ oponrinjevalna pristojbina bodi obvezna in znašaj za vsakih 100 K 1 K. Kazenske določbe § 67. zakona (.«• 30. marca 1888, drž. zale. št. 33, je spremeniti v toliko, da! se bo globa ravnala po imovinskih razmerah kaznovanega. Globo je zvišati doi 200 K za vsak slučaj.
O najdenih nedoslatkili, ki vplivajo na zdravje zavarovancev ali zvišujejo nevarnost nezgod, poročati ima obrtni nadzornik tudi pristojni bolniški blagajni
V	posebnih primerih blagajna obrtnem* nadzorniku lefrfeo »ride&vSMOiega. zastaa-,fl!M	*
slučaju nezgode plačuj nezgodna zavarovalnica boleznino od dueva nezgode.
Pri popolni nesposobnosti za delo je zvišati nezgodno rento na 100 % dejanskega delovnega zaslužka. Renta naj v danem slučaju stopnjuje tako, kakor bi stopnjevala plača ali zaslužek, Če bi pohabljeni delal. Renta za ženo po umrlem znašaj 75 %, za vsako siroto pa 25 % rediteljeve rente.	;	•
iVse nasprotujoče določbe drugih' zalomov in naredb je razveljaviti; nujne reforme je izvesti čimprej s posebnimi na-redhami.
v'* Zasebne ustanove (pokojninske pod-porne itd.), ustanovljene od lastnikov podjetij za njih delavce in nameščncc, je staviti pod državno nadzorstvo.
' '>k >Pri razdelitvi zemljišč in posestev je vpoštevati želje in potrebe javnih soci-jalno-zavarovalnih zavodov in jim nuditi možnost, da si ustanove lastna zdravilišča, okrevališča itd. Pri rešitvi vprašanja o vojnih posojilih in valuti je varovati v prvi vrsti koristi socijalno-zavarovalnih zavodov tako, da bo prevzela država doplačilo onega primanjkljaja, ki je nastal vsled padanja valute in vrednosti vojnih posojil.
Možakarji pa taki.
, Blizu Sv. Lovrenca nad Mariborom se nahaja grajščina, ki nosi visokodoneče ime »Herrschaft Faal«. Gospodar posestva je neki Italijan. Zelo dober mora biti ta gospod, kajti pri njem uposlenim lesnim delavcem plačuje, čujte in strmite, celih 4 do 5 kron dnevne plače brez hrane. Kako naj ti s to »plačo« izhajajo, nam je uganka. Gospod graščak tega seveda tudi ne more povedati. Priznati bi pač moral, da tak zaslužek niti za samo polento ne zadostuje.
Takih dobrohotnih gospodov je v tem kraju še več. Na primer gospod Losch-nigg, ki si je od leta 1889. naprej kupil nič več in nič manj kakor 13 posestev, je tudi zelo dobra duša. Delavcem ie nedavno tega obljubil — povišati dnevnino za 6 do 8 K 50 vin. in 50 odstotno draginjsko doklado; svojo besedo pa je snedel in je kar enostavno »uredil« plače kakor se mu je zdelo. Pri tej ureditvi so delavci prišli takorekoč z dežja pod kap. Na roko mu gre njegov pajdaš dr. Oskar Orosel iz Maribora. Tudi ta ima v tem kraju veleposestva, vsekakor pa gospod doktor do-seza rekord v izkoriščanju delavstva, ker on plačuje delavce kvečjemu, reci in piš!, po 4 krone na dan! Človekoljubi pa so ti možakarji, to se mora priznati. No, tud! za pijavke podobne vrste bo prišel čas.
Obupni klici vpokojencev bratovskih skladnic.
Življenske razmere so nastale za vpo-kojene premogarje, vdov in sirotnih otrok naravnost obupne. Vpokojenci so večinoma le starčki, bolni in delaneztnožni delavci, vdove in sirotni otročiči. Starčki dobijo v najboljšem slučaju, če so delal: 4Q let neprenehoma v enem in istem premogovniku 40 K, vdove v najboljšem slučaju 13 K 33 vin. in sirotni otročiči v najboljšem slučaju 6 K 66 vin. mesečne pokojnine. Vpokojenci, ki nimajo dokazati 401etno nepretrgano članstvo pri eni in isti bratovski skladnici, dobijo moški 16 K 66 vin. do 30 K, vdove od 5 K 63 vin. do 1.0 K, sirotni otročiči pa od 2 K 77 vin. do
5	K mesečne pokojnine; vpokojnine nad 40 K do 100 K dobijo le pazniki in uradniki.
Te Žalostne razmere so provzročile, da je med vojno in zlasti v poteklih dveh letih mnogo vpokojencev umrlo in še živeči so hirajoči smrti podvrženi, ker jim ni mogoče ob sedaj obstoječi draginji prehranjevati se.
Podružnica Trbovlje Unije slovenskih rudarjev je po sodrugu Sitarju napravilo na rudarsko glavarstvo v Ljubljani sledečo vlogo za povišanje pokojnine:
.Vpokojencem, ki sedaj dobivajo 2 K 77 vin. do 10 K mesečno, se ista zviša za 500%, onim, ki dobivajo od 10 K do 20 K, se zviša za 250%, onim, ki dobivajo od 20 K do 30 K se zviša za 175%, onim, ki dobivajo od 30 K do 40 K, se zviša za 125%, onim, ki dobivajo od 40 K do 60 K, se zviša za 60%, onim, ki dobivajo od 60 K do 80 K, se zviša za 30% in onim, ki dobivajo od 80 K do 100 K, se zviša ista za 10%.
Rudarsko glavarstvo uvideva veliko bedo vpokojencev in zahteva, naj se izvedljivost stavljenih žalitev na podlagi računov utemelji ter je v računu vpoštevati imetje bratovske skladnice, njene obveznosti po pravilih, vpliv predlaganega povišanja provizij itd. Želji rudarskega glavarstva se je takoj ustreglo in na podlagi natančnih podatkov se je dokazalo, da bi rabila bratovska skladnica v Trbovljah za zvišanje pokojnine vpokojencem znesek 39.526 K 16 vin. mesečno. To pokritje bi se lahko našlo s tem, če rudarsko glavarstvo sporazumno z deželno vlado privoli trboveljski premogokopnt družbi zvišati ceno na premogu le za 12 kron pri vagonu, to je samo le 12 vinarjev pri 100 kilogramih. N. p. se je pri premogovniku v Trbovljah produciralo v mesecu maju 1. 1. 3463 vagonov premoga, kar bi zneslo pri povišanju cene na vagonu 12 K —• znesek 41.556 K —, in pokritje za potrebno zvišanje pokojnine bi bilo na razpolago. To malenkostno podraže-nje ne bi nalagalo gospodom tovarnarjem, železnicam itd. prav nobenih občutnih bremen in ubogim, starim, iztroljenim, sestradanim vpokojenim premogarjem ter vdovam in njih sirotinskim otročičem b’ se smrtni dihljaji oblažili.
Sodba o usodi ubogih vpokojencev je tedaj v rokah gospoda rudarskega glavarja in upati je, da rudarsko glavarstvo zadevo nagloma reši.
Stavke v Franciji in Italiji.
Pod tem zaglavjem piše „Slovenec“:
»Zadnji čas gredo skozi svet poročila o mnogoštevilnih stavkah v Franciji in Italiji. Zapleteno gospodarsko življenje našega časa in doslej veljavni način proizvajanja vsebuje sicer v sebi toliko na-sprotstev, da je izbruh mezdnih bojev v vsakem času razumljiv in skoro neizogiben ; a to, kar vidimo danes v Franciji in Italiji, je po svojem obsegu, po svoji res-obl in svojemu značaju nekaj, kar da o-azovatelju socialnega in političnega življenja Evrope mnogo misliti. To niso več običajni spori med kapitalom In delavstvom, ki se po nekaj sunkih kmalu zopet mirno poravnajo. Spopadi, ki se danes pojavljajo po industrijalnih pokrajinah Francije in Italije, so gnani s sistematično in premišljeno silo, so usmerjeni na jasen in razločen cilj, ki vladajoče spreletava s strahom. Ozadje, iz katerega se vzdigujejo te stavke, je le na videz gospodarsko in zgolj mezdno; v resnici ležijo korenine teh delnih, a mnogoštevilnih bojev, globlje in se vijejo v splošne socialne krivice našega družabnega reda. Nagibi in cilji tega gibanja so politični in brez dvoma revolucionarni.«
O strahu buržoaziie pravi:
»Časopisje entente se tega razločno zaveda in obrača mnogo resnobe in mnogo skrbi tem pojavom. Največji časopis? meščanskih strank, ki se sicer z nadrejeno kretnjo In nadrejeno mislijo otresajo delavskih stanovskih zadev, so na en mah, kar čez noč spremenili svoj ton. Tesnoba in zavest nevarnosti govori iz vseh člankov in vseh poročil.«
V	nadaljnih stavkih pove še tole:
»Pomisliti moramo mimo tega. da so naperjeni napadi na najvažnejše in naj-občutljivejše naprave gospodarskega življenja. Stavke so izbruhnile v obratih, kjer se proizvaja plin in elektrika, v vodovodih in na železnicah. Če bi se delni sunki strnili v enotno in spremenili v splošno stavko, bi bila velika mesta Francije in Italije v temi, brez vode in brez prometa, bi prehrana prenehala in lakota bi čez noč zavihtela svoj bič čez deželo. Žile državnega življenja bi bile prerezane, državna oblast v dveh tednih pokončana.
Preverjeni smo, da se fa revolucionarni pokret ne bo pognal to pot do svojih zadnjih zaključkov. Vemo, da bodo vladajoči'sloji zbrali svojo petično modrost, napeli svoje umirjevalne sile in pomirili upor organiziranega delavstva. Za nas In vse misleče so pa ti dogodki dokaz, da niso ne zmage, in ne vojne odškodnine v stanu preprečiti ljudskega gibanja v državah entente. Te stavke sc signali, ki mečejo luč v bodoče dni in kličejo v zavest nevarnost, ki prihaja čez narode. Vsakemu, ki zna misliti in zna opa' zovati, so te stavke dokaz, da se bodo zrušile nekega dne one sile, ki stoje danes Še mogočne in neomajno v svetu.«
Kje je krščansko-socialno delavstvo v tem svetovnem gibanju? Ni ga. Gotovo je žal »Slovencu«, da mora to dejstvo sam konštatirati. Zakaj smo priobčili te stavke iz »Slovenca«? Zato. da bodo naši ljudje primerjali pisavo »Slovenca« in pisavo »Naše Moči«. Dočhn pove »Slovenec« marsikatero možato besedo, pisari »Naša Moč« same stvari, ki jih noben oameten človek prebaviti ne more. A vendar pohajata oba lista od ljudij enih in istih nazorov, enega in istega prepričanja! Kričeča razlika v pisavi teh dveh listov nas ponovno utrjuje v mnenju, da smatra kle< rikalna gospoda delavce za prav neumne backe, ker bi sicer v »Naši Moči« svoj delavski privesek tako neumno ne »far-bala«.
Strojne tovarne in livarne v Ljubljani.
Tovarno bratov TOnnies, potem tovarno, ki je bila last tvrdke Žabkar in Kastelic in tovarno tvrdke Samassa Jer kakor smo že poročali, kupila »Jadranska banka“. Meščansko časopisje vriska nad tem dejstvom veselja. Vsa transakcija ni nič drugega kakor naravni kapitalistični razvoj. — Velike ribe požirajo male. To smo prerokovali že davno. Velikokrat so nam tozadevni naš nazor hudo zamerili. Predbacivanja, da hočemo uničiti mala podjetja in obrt, ki se nam jih je metalo v pbraz, niso bila redka. In glej, brez našega prizadevanja se polagoma urespičuj* vse ono, zaradi česar so nas sovražili.
Polagoma se bo vsega polastil bančni kapital — prometa, trgovine in industrije.	.
Razvoj je pač razvoj in razvijalo se bo toliko časa, da pade produktivnemu ljudstvu vse skupaj v naročje kakor zrei jabolko. Prej troje privatnih, sedaj enotn bančno podjetje bo izdelovalo vse aos danje panoge produkcije — vodne tur
btoe, transmisije, mlinske naprave, stroje za obdelovanje lesa, ventilatorje, sesalke, železne konstrukcije, izdelke livaren in cerkvene zvonove. Poleg tega se je na na novo ustanovil oddelek za poljedelske Stroje ta oddelek za elektrotehniko.
Ideja sama na sebi ni napačna, želeti bi le bilo, da se industrija v Sloveniji pospeši, da ne bo zadostovala nam samim, ampak da bo izdelke mogoče vnovčevati tudi v tujini. Merodajni činitelji se pri tem seveda ne bodo smeli postavljati na osko-prsno stališče, posebno ne glede potrebne investicije in pa, kar je glavno, glede uporabe najnovejših in najmodernejših produkcijskih pripomočkov. Zakaj že sedaj je več kot gotovo, da bo tuji antantini, zlasti pa amerikanski kapital skušal nove države degradirati na sebi podrejene gospodarske kolonije.
Ob vsem svojem veselju nad razmahom bančnega kapitala pri nas, se naša meščanska javnost niti z besedico ne spomni enega izmed najvažnejših in najbolj prizadetih faktorjev, namreč delavstva. Pogrešek bi bil velik, če ne bi se zlasti naši delavski mladini ne dala prilika in možnost za temeljito strokovno na-obrazbo. Kajti nedvomno bo poleg potrebne moderne tehnike igrala delavčeva znanost ter spretnost zelo važno vlogo. Naj bi se torei tudi v tem oziru ničesar ne zamudilo.
In še nekaj. Ali naj bančni akežonarji vtaknejo vse dobičke, ki jih bo pravilno urejena industrija gotovo nosila, sami v svoje kakor znano nikdar polne žepe in se na j delavci zadovolje tud j v naprej z drobtinami? Na to vprašanje naj odgovore delavci sami. Pravilno bodo odgovorili na ta način, da bodo svojo strokovno organizacijo čuvali kakor zenico svojega očesa, jo ekstremno izpopolnili ter poglobili. Le tako bomo pripravljeni zrli v bodočnost brez strahu.
Obvestila.
»B a k 1 j a«. V Ljubljani prične izhajati — vsaj tako se govori — neka revija pod imenom »Baklja«, ki se kakor nam pripovedujejo, hoče pečati s socialno-po-iitičnimi zadevami. Opozarjamo vse funk-cijonarje in člane strokovnih organizacij, da izdajateljstvo lista »Baklja« nima ne s strokovnimi, ne s političnimi organizacijami prav nobenega stika. Stvar je torej popolnoma privatnega značaja, vsled Česar naj se naši funkcijonarji v svrho morebitne agitacije za ta list na noben način ne puste izrabljati.
Umetniška propaganda. Pod tem naslovom pošilja gospod Uhlif v Ljubljani na naše funkcijonarje oziroma člane strokovnih organizacij razne stvari, kakor brošure, slike itd. Obveščamo vse tovariše. da je tudi to popolnoma privatno podjetje imenovanega gospoda. Na nekatere naše zaupnike so od umetniške propagande bile n. pr. poslane slike Cankarja. Kdor je poznal rajnkega Cankarja, na prvi hip pozna, da te slike Cankarju niti podobne niso. Ne prodajajte, tovariši, teh slik od umetniške propagande, ker se ž njimi spomin na Cankarja le profanira. »Tisti, ki jih je dobil, naj jih enostavno vrne in naj ne plača ničesar. Naša naloga ni podpirati razne kupčije. Kdor pa želi res lepo sliko našega Cankarja, naroči si jo pri »Socijalni Matici«, oziroma piši na tajništvo »Svobode« v. Ljubljani, ki preskrbi, da dobi sliko.
Medvode - Goričane. Hvala, priobčimo prihodnjič.
Kočevje. Gradivo pod naslovom ^Pritožbe iz Kočevja« ne moremo priob-
čiti, ker ni nihče podpisan. Vsaj smo neštetokrat povedali, da se na anonimne dopise ne moremo ozirati.
Kočevje. — M o o s v a 1 d. I. J. Vašo zadevo smo poslali na Unijo slov. rudarjev kakor smo že enkrat javili. Ur-girajte torej v Zagorju ob Savi.
Trbovlje. J. S. Napišite še enkrat in dajte potrditi v rudarskem tajništvu, potem priobčimo.
Državna posredovalca za delo je otvorila 10. t. m. »Podružnico za Ptuj in okolico«, koje delokrog se razteza n« okrajni glavarstvi Ptuj in Ljutomer ter na zasedeni del slovenskega Prekmurja. Ker se v bližini Ptuja nahaja veliko begunsko taborišče Stmišče, je začasni sedež imenovane podružnice v Strnišču pri Ptuju. Ker je ta potrebna inštitucija brez-dvomiio velikega socijalno - političnega pomena in enako važna za delavce, kakor tudi za delodajalce upamo, da se bode te nove podružnice ljudstvo v največji meri posluževalo. Posredovalnica posreduje brezplačno in takoj delavce vsake vrste, obrtnike, vajence, pisarniško osobje itd. itd.	■;
»Državna posredovalnica za delo«. Podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu od 8. junija do 15. junija 1919. je iskalo delo 190 moških in 63 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 149 moških in 80 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 144. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice zn delo« je od 1. januarja 1919. do 15. iuniia 1919. iskalo delo 1814 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 7375 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 1998. Delo iščejo: pisarniške moči (335). trgovski sotrudniki in sotrudnice (201). služkinje (134), stroj, ključavničarji, strojnik' m kurjači (100), uradne in trg. sluge (155), hišniki, pazniki, mesarji, peki. mlinar!), natakarji, natakarice, točilci, tov. in pujski delavci in delavke, železostrugarji, kovači, mehaniki, elektrotehniki, ekonomi, oskrbniki, dninarice, dimnikarji, zidarji, mizarji, pleskarji, sobni slikarji, krojači, šivilje itd. V delo se sprejmejo; rudarji (900), služkinje in kuharice (150), težaki, hlapci, pomož. delavci v pletilni šoli, konj. hlapci, čevljarji, tesarji, poljski in vinogradni delavci in delavke, zidar h. mizarji, pis. moči, opek. delavci, strojniki itd.
Osrednje društvo natakarjev, hotelj-skih. kavarniških in gostilniških kaže dokaj žilave vztrajnosti in dela. Dokaz temu je nova podružnica, ki se jo je ustanovilo dne 11. junija t. 1. v Celju, v katero so se. včlanili tovariši in tovarišice iz Zidanega mosta. Le vrlo naprej, prijatelj, v organizaciji je moč. Več tvarine iz te stroke prinesemo v eni izmed prihodnjih številk.
Popravek. V poročilu o povišanju plač delavstvu tovarne Prym v Polzeli, ki smo ga priobčili v zadnji številki, se je vrinila pomota. Delavcem se je namreč na podlagi dogovora med ss. Petejanom in Tokanom in g. sekvestrom ni povišala plača za 20 odstotkov, temveč za 15 in -delavkam za 20 odstotkov. Da ne bo nesporazuma.
Posnemamo. Že dolgo let je poteklo od onega časa, ko se je v dunajskih pekarijah ob nedeljah popoldne delo odpravilo. Na Dunaju je takrat zavladala velika nejevolja, kajti razvajeni gospodi ni šlo v glavo, zakaj se ji jemlje sveže žemlje, ki jih je do tedaj uživala ob nedeljskih večerih. — Danes imamo pri pošti uveden popolen nedeljski počitek, celo brzojavljanje se je omejilo za 90 odstotkov in glej, svet se ni podrl — Sedai-tudi že brivci zaklepajo ob
nedeljah svoje brivnice. Ni daleč čas. ko bo nedelja na celi črti res dan počitka. Kar krščanstvo ni moglo izvesti v 1900 letih, je revolucija izvedla tekom šestih mesecev. — Pravi strokovni list tobačnih delavk in delavcev .,Der Tabakarbeiter“ v Avstriji.
Osrednje društvo stavblnsklh delavcev v Sloveniji naznanja, da priredi v nedeljo dne 29. junija 1919, ob 9. uri dopoldne izredno skupščino v šoli na Ledini. Točka dnevnega reda: Naš položaj. Točna in obila udeležba naj pokaže, da razume stavbeno delavstvo tok časa.
Živilski delavci v Celju se prav živahno gibljejo. Nedavno se je vršil shod mlinskih delavcev in pekovskih pomočnikov, na katerem je tovariš Leskovšek poročal o poteku okrožne strokovne konference v Celju, ki se je kakor znano, vršila dne 25. maja t. 1. Njene sklepe so zbrani vzeli odobruje na znanje. Med drugim je tudi naznanil, da je podružnica Celje tudi zastopana v centralnem odboru Osrednjega društva. Nadalje se je sodrng Leskovšk spominjal predbojevnikov delavskega pokreta, nakar je prešel na socijalno zakonodajo in tozadevne pridobitve, ki je je delavstvo na tem polju že doseglo. Omenjal je razmere, ki vladajo v strokah živilskih delavcev v Celju, pri-, poročal razširjenje delavskega tiska ter poudarjal nujno potrebo delavske solidarnosti, katera se mora izražati v dobro izvedeni strokovni organizaciji.
Poštna zveza z Ameriko ic zopa* uvedena.
V	Ljubljani prodajajo sedaj amerikanski petrolej brez kart po 5 K 20 vin. liter.
V	Splitu se je osnovala družba, ki bo pričela izkoriščati bakrov rudnik v Bu-, dišnji - Ravni v Hercegovini. Pred kakimi) 20. leti so ta rudnik izkoriščali Angleži.
Cene železa. Alp. montanska družba, zahteva za stot paličnega železa že K 195,' pa pravi da ne krije troskov. Na Dunaju veljajo tele cene: osnovna cena paličnega! železa znaša K 250, fine pločevine (do 2 mm) pa 325 kron. Debela pločevina (nad
5 mm) pa stane K 2/0.
Prehlajenje vratu se lahko zabrani, če se skuša poživiti kroženje krvi. Živahno krožeča kri je najboljši branik posledicam prehlada. To je lahko doseči z iz-piranjem s FeJlerjeviin antiseptičnim „E1-za-fluidom“. Pri že nastalih bolečinah s« .vporablja za zunanja vtiranja in obkladke.'
6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici pošlje; za 19 K na vse kraje lekarnar E. V. Fel-ler, Stubica, Elzatrg št. 334 (HrvatskoL Se jako priporoča. Več kot 100.000 zahvalnih pisem. Tudi za Fellerjeve odvajalne „Elza-krogljice“. 6 škatljic 9 I< 50 v.’
©r&sšSveni {funkcionarji in žSani, pozori im
Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporočamo, da je v soboto 26. tedenski prispevek 1.1. zapadel.
Vsi člani, ki imajo prispevek plačan samo do 18 tedna, se opozarjajo, da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 18. prispevek t. 1. že poravnan. Od izplačljive, podpore pa se vsi zaostali prispevki »dtegnejo.
Naredba o prepovedi porabljanja zelenega, še nezrelega žita:	pšenice,	rži.
ječmena in ovsa. § 1. Od dneva izdanja te naredbe, pa do časa žetve se prepoveduje vsako porabljanje posejanega žita: pšenice, rži, ječmena in ovsa, osobito košnja žita, sečnja ter porabljanje za pašo živine. Od te prepovedi so izvzeti primeri, kadar Je vsled elementarnih ujmov: pozebe, poplave, mraza in podobnega onemogočeno, da bi to žito dozorelo. V teh primerih more politično oblastvo I. stopnje dovoliti, da se žito še pred žetvijo porablja. § 2. Prestopke predpisov v § 1. te naredbe bodo kaznovala politična oblastva I. stopnje (mestni magistrat, okr. glavarstva) z zaporom do 6 tednov in z globo do 20.000 kron. § 3. Prepoveduje se pridelek žetve vnaprej kupiti ali prodajati. Pogodbe, ki bi se zoper to prepoved Sklenile, se smatrajo, da pravno ne ob-stoie; razen tega bodo pogodbeniki kaznovani v smislu § 2. te naredbe. § 4. Ta naredba dobi moč z dnem razglasitve v uradnih listih. — Belgrad, dne 5. junija 1919. — Podpredsednik ministrskega 'sveta, minister za prehrano in obnovo dežel. dr. K o r o š e c s. r.
Dobrodelno
deluje, boli oblažuje, krepi, osvežuje, oživlja in pri ranah, oteklinah in opečeninah hladilno vpliva Fellerjev
6 dvojnih ali 2 specialni steki. 24 krona. Prebavo pospešujejo, odvajanje urejujejo in pri vseh želodčnih težkočah najhitreje učinkujejo Fellerjeve rabarbara
EBsa-kro^BJice
6 škatlic 12 kron. Edino pra-ve pri lekarnarju Evgenu V. Feller, Stnbiea, Elza trg	R^J
št. 334. (Hrv. Zagorje). Ovitek	luKv j
in poštnina se priračunava	J
posebej, toda najceneje, torej > čim več se naroči obenem,	k	|
tem več se prihrani. V
JSpiBBSaK / Miti, podgane, . anlce, Murki In ves	mora
poginiti, ako porabljat, moja najbolja, izkušena in povsod hvaljenasicdstva. Za podgane, miši In poljske miši K 6; za ščurke Ko Osobito jaka tinktura za sl nice K 6; uniče alec moljev K 3; prašek roti mrčesom K. 2-50 in K 5*—, tinktura proti ušem pri ljudeh K 3*—, mazilo za uši pri živini K 2*—; orašek za uši v obleki in perilu K 3-—; tinktui a proti bolhe pri vseh K 1‘50; prašek proti pčrnim ušem K 2-—; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjavi (uničev. rastlin) K 3.
Pošilja po povzetju
Zavod za eksport K. J tu KEJS, Zagreb O.,
Petrin ska ulica št. 3. Ul.
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska »UHteljska tiskarna* v Ljubljani.
Proletarci vseh dežel, združite se!
lEESBEBUE KffiK »Naprej!„
Čevlji tovame =
Pel« Koš 1 It
Okrajna bolniška blagajna
% 1 v Ljubljani, j a
Pisarna: Turjaški trg štev. 4. prvo nad-»tropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do t. popoldne. Ob nedeljah in praznikih ;	"	~	je	blag	jna	zaprta.	:
iz naj finejšega ševro-, boks- in lak-usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah.
= Trpežni zimski =
iz fine teletine z gumijastimi podplati po K 85*— za moške,
K 78*— za ženske.
V zalogi Ljubljana na Bregu,
Ordinira
Stanovanje
Zdravnik blagajne
Turjaški trg št 4. v okr. bol. blag.
splošno zdravljenje
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska c. 17.
priporoča svojo bogato zalogo
/HO—>/»11
Dr. Ivan Zajec
splošno zdravljenje
IIČITEUSKA TISKARNA
A«K>aa»aeflna»«aBiUi»«i:a«a«a««aanBftB
UUU, FiaoHt ulita im. 6.
V p raguiroma ntaija i omejtao atna. 53-——
Fraužukaufct sl 2.
Kiiiirjm il 12.
>, ’ 1—»/*12
Dr. Viktor Breskvar
splošno zdravljenje
Turjaški tr| fl. 4,
Poljanska cesta IS.
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila - za shode in veselice. -
splošno zdravljenje
Dlani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo Zglasiti v pisarni bolniške blagajno, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); Crez te orehu irajo zdravniki e v nujnih slučajih, f roško v. ki nastanejo, kadar .boleli član sam po-10ve druge /.dravnike, da ga ločijo, no povrne bolniška blaga jua. Od blagajniškega zdruvnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagnj-piški pisarni, Ob nedeljah in praznikih se ordinira je v nujnih »iučajih. Za vstop v bolnico jo treba nakaznice. Zdravila se dobo v vseh ljubljanskih lekarnah, boiniščnina se izplačuje v»ako soboto, če ja ta daš praznik, pa dap prej od 3. zjutraj do popoldne, & pritožbami se je obračati do načni i: sim okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
LETNE ZAKLJUČKE
šivalnih strojev in stroje za plet«: «ie (StricKSiaSCblneti) za rodbino in ol>r‘. Pisalni stroji Adler. Vozu«
kolesa. Ceniki sc dobe zasloni in iranko.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-.’. - Sur itd. Ud. - v
STEREOTIPUA LITOGRAFIJA.