Dopisi. Iz Zibike. (Spačeni šolarji). Spridenost šolske mladiue jenezapopadljivo velika! — Nekega dne gredo otroci iz šole. Po poti se 3 hudobni šolarji namenijo, da bočejo enega svojih sošolarjev v saraotni hosti, skoz katero domu tavajo, napasti, se nad njim sramotno budovat. — Ko dojdejo v k«šati gojzd, zgrabijo majlinega in pohlevnega fanteka, ga slečejo, — na tla vržejo; — eden ga drži za roke, — drugi za noge, — tretji vzame nožek iz svojega žepa in počenja ž njim, kakor da bi ga botel kopiti. Prestiašeui fantck vreši na ves glas, upije in prosi, da ga naj kdor božji iz rok nesramnib rabeljnov re.ši! — K sreči dospe neka majka, vidi in ostrmi nad nesramnim počenjanjem, — odlomi trnjevo vejo, in napeliška razuzdane fantinc, — gre naravnost b g. dubovnikom in zatoži te nespodcibue rezarje. — Z učiteljem vred se posvetujejo, kaj je storiti?! — Poprašajo gosp. dekana, kaj bi bilo s takimi spridenimi šolarji storiti? kako njih viedno kazniti ? — Kdor šolskib prijateljev ve naznanili, kakoršno zdravilo bi bilo za tako smrkovce basljivo ? — Iz Slatine. (Nemška km eti jsk a družba.) 17. niaja smo imeli- tukaj pri Ogrizku shod, h katerem smo kmetje iz vseb srenj rogackega okraja bili povabljeni. Naruen sboda bil je, ustauoviti podnižnico kmctijske družbe v Gradci, kakor smo izvedeli. Koristna naprava! Ali čeinn nas slovenske kmete vabiti, če pa se natu v visoki nemščini razlaga Bog vedi kaj ? Splošna nevolja se je čula ined uami kmeti, ko smo videli, kako se nam ua naši doniači sloveuski zemlji nemškutari! Gospoda! ako že bočete za nas slovenske Štajerce kaj storiti, no pa storite v našem slovenskem jeziku, da vas boderao razumeli! Eden izmed povabljenih kmetov. Iz Artiča. (Uvema dopisnikoma iz Artičke fare.) Vajina dopisa smo prejeli.*) Iz srca obžalujemo to, kar se je križevi torek zgodilo Vašej procesiji v podnižni ceikvi Videmske fare, pvi Materi Božji v Dolenji vasi. Radi verujemo, da je zastian tega veliko pohujšanja v daljui okolici in mnogo govorjenja, ki re služi ne na prid sv. Cerkve, ne na čast dubovskega stanu. Da pa pobujšanje ne gre po celi škofiji in po vsem Slovenskem, zato Vajinib dopisov nisnio natisnili; iu trduo zaupamo, da bo viša dubovska gospodska vso stvar natanko pieiskala, in da se v pribodnje Vašej pošteni procesiji kaj takega ne bode ve5 zgodilo. Vreduistvo. *) Po naključbi se jo vse nekoliko zakasuilo. Yredn. Iz Teharjev. (Svetoleto.) Pretečeni kvaterni teden so se obhajale v Tebarjih slovesne procesije za odpustke sv. leta, in to tri dni zapo redoma. Ljudi je bilo toliko, kakor pri nobeni drugi procesiji. To je veselo, tolažljivo znamnje v zdajnem od liberalizma okuženem času. — Procesija je šla rnimo hiae, pri kteri imajo zidarji in drugi delavci mnogo dela. Zidarji — sami domači ljudje — prenebajo delati, se dostojno odkrijejo. — Le neki pleharski mojster iz Celja je ravno tistokrat, ko je procesija mimo omenjene hiše šla, imel tako silno potrebnega tolčenja in ropotanja po splehom pokriti strebi, da je vsakega poštenega človeka razžalilo. Ni se odkril, ae fajfe ni iz zobi vzel. — In ta mojster ni Slovenec, niti Nemec, — ampak nebodigapotreba nemškntar; in tega človeka ao si brabri Tebarčani izvolili v srenjski in šolski odbor! Iz Hotinje vasi. (Straana hudobija.) Na Binkoštno nedeljo večer napoji nek fantaliu iz Rač neko deklico iz Orebovasi tako, da ni vedla več, je li živa ali mrtva, ter njo zavleče ua vrt. Fautalini to videvši gredo in se njih okoli 12 posiljenja udeleži. — (Joj). Bli so iž naše vasi 3 fanti in 3 vdovci, diugi pa iz Rač in Orehovasi. Nektere ao že žandarji v Maribor odgnali. Deklica je hudo zbolela, in labko, da bo umrla. — Zdaj se pa vpraša kdo da je vsemu temu kriv ? Kdo drngi ko krčmar! Ko je videl, da se je opijanila, ali bi nje nebi uiogel zakleniti v kamro? Ali on se vsemu temu snieji. Dokler ondi ni bilo krčme, bila je še zmiraj poštena hiša. Zdaj pa je od velikenoči: kr.ma, muzika, ples in — raz.ajanje, da je groza! Od sv. Roperta v slov. Goricah. (Bogat tat.) Pri nas je živel na meji pod Hiastoveem premožen kmet in mlinar, Ornik, ki je deloma sam, deloma pa po svojem viničarji po tujem blagu segal. Pred 3 leti je viničar vdovi Ribičevi ukiadel poaojilnične knjižice 200 fl. vrednosti. Vdova je sicer naletela na tatu, pa ga ni mogla spoznati, ker je hitro odbežal. Sedaj pred par tedni pošle Ornik viničarja v Maribor, da denarje pri posojilnici vzdigne. Pri dotični številki pa najdejo gospodje znamenje. Skrbni gospodje ponudijo viničarju stol, da si vsede iu malo potrpi. Naposled vstopijo policaji in žandarji. Viničar dobi namesto denarja železo na roke. Takoj 80 ga gnali k sv. Lenartu v sodnijo, kder so ga zaprli. Da mu pa nebi bil dolg čas, so mu pripeljali tudi njegovega gospodarja Ornika .Ljudje se temu tatovi tem bolje čndijo, ker je Ornik bogat mož. Sicer pa je znan kričač in precej libeialen babač! Iz Ptuja. (Čitalnica.) Tukajsna čitalnica je imela 13. t. m. občni zbor, pri ktercm se je račun pregledal in novi odbor izvolil. Dozdajni predsednik, kojemu vsa hvala gre, g. K... je bil zopet za predsedoika izvoljen. Hvala pa tudi gie č. g. L., ki je deklamovanje, gledisče itd. vodil, kakor tudi g. S. kot dozdajnemu blagajniku. Opombe vredno je delovanje tukajšnih nekterih goapodov, ki bi radi č. g. L. spodrinili; pa jim je spodletelo. Da bi pa sami kaj za čitalnico storili, postavimo, — peti pomagali — zastonj stno jih proaili. Raji so precej pozno po noči pripevali ,,sol i auti . . sol i obi". Druge bi radi spodrinili, sami pa ničesar ne atorijo. To ni lepo! Ako bi se naaa čitalnica na take ljudi zauašala, gotovo nebi takega obstanka imela, kakor ga ima. — Od Kapele pri Radgoni. (Vreme — letina). Tukaj imamo sedaj celo poletno vreme, že več dni zaporedoma. Zato pa tudi, ker smo pred kratkim 2krat poblevnega deža dobili, vse urno raste, kakor da bi kipelo. Žito (rž) je že vse v klaaji, t. j. kolikor ga je še pod snegom bilo ostalo zdravega, kar sem le na 3 njivab zapazil. Drugo je pa tako slabo, da nc bo dalo semena. Zato so storili boljae oni, kateri so žito podorali in jarine nasejali. Tudi po sloveuskem Ogerskem z ržjo ni nič na boljšem. Sadja p:i nas ne bode veliko. Polni so le orebi. Cesenj, sliv in hrušek je malo, jabelk pa skoro nič. Zato pa kaže po vinogradib lepše. Nastavilo se je nrnogo. Ako vse ostane in dozoii, potem bodemo imeli lepo bratev. Rezniki in koujiči so polni kabrnkov. Samo na enem trsu sem njih naštel črez 20. Pozimski mraz jc trsovji le malokde škodil. Iz Svetinj, v župniji sv. Roprta. (Svetinjska cerke v ¦— b o žj a pot.) Dopisnik nSl. G." nam je v atv. 15. t. 1. pokazal pot iz Celja do starodavnega svetišča (Svetinja) Marije snežnice, ino nam tudi svetišče nekoliko opisal. (Pride se pa tudi na ta kraj od železniških posta j: sv. Juri, Štore ino Laaki trg. Nadalje: od Save nad sv. Lenart, — Jurklošter sv. Ropit, — Planino Dobje sv. Roprt ino nad Kalobje). Danes objavimo vabilo do vseh pobožnih Slovencev ino pravov.rnih Kristjanov splob: prihajajte v pribodnje zajematvode iz studencev Izveličarje vib ! Sv. Oče Pij IX. so namieč z dopisom (Breve) od dne 20. mal. travna t. 1. v svoji blagodainosti za vse prihodnje čase dovolili za 5 dni med letom popoln odpustek vsem pravoveiuim Kristjanom, ki kterikoli v dopisu zaznamovanih dui od izhoda soluca do zaboda imenovano Svetišde obiščejo, se spovejo ino sv. Rešnj. Telo vredno premejo ino v ti cerkvi na papežev namen pobožno molijo. In kteri so ti dnevi? Prvi — krajši — sbod bo vsako leto na osraiuo presv. Rešnj. Telesa ino v praznik najav. Srca Jezuaovega (letos 3. in 4. junija); — drngi — dalji — pa bode vsako leto 4. 5. in 6. avguata. Iz Celja. (Kapunov grad prodan — Nesreče.) V ,,Slov. Gosp." že pred kakimi 8 mesei omenjena želja celjakega č. g. opata, da se Kapuuov grad proda, ae je spolnila, ker danes prišel je odlok, s kteiim se je po dogovoru s preč. skofijstvom pri c. k. namestniji v Gradci pritrdelo, da se sme ta cerkvena ustanova oddati za 9000 gld., kterih je za to posestvo ponudila gospa g. profesorja Orešeka v Celji. Dve nesre5i 8te se v zadnih dnevih pri nas zgodili; v noči pred duhovem so Zagradom pono5njaki nekega delalca Jožefa Oštirja ubili, včeraj pa je v Gaberjih neki kočijaž tamošnega nožarja Pecberja 31etnega pina Ignaca povozil, da je kratko potem umrl in 5e še kdor ho5e to med nesrece šteti, se je danes pripetila ta, da bi bili gg. porotniki imeli nekega ubijavca soditi, pa ko je bilo že vse sodišSe zbrano, g. ubijavca ni bilo. 2. in 3. krat se zberejo vnovi5 porotniki, pa zatoženca ni in ker je pri Ptuji doma in ga niso prej zaprli, so morali gospodje biez, da bi bili kaj opravili, raziti. —