ISSN 0350-5561 za konec tedna Jutri bo precej jasno in toplo. V soboto se bo v zahodnih krajih oblačnost povečala, drugod bo še večinoma sončno. 57 let številka 17 četrtek, 29. aprila 2010 1,50 EVR Mlaji, kresovi, druženja... Praznik dela ostaja praznik dela kljub težavam, ki pestijo gospodarstvo, mnoge delavce. Po hribih in dolinah te dni 'rastejo' mlaji, na vrhu katerih plapola slovenska zastava. Postavljanje mlajev hkrati združuje ljudi, saj v pehanju za boljše čase postajamo vse bolj odtujeni. Negovanje tega običaja je seveda za tiste, ki pri tem sodelujejo, in tudi za druge, zanimiv dogodek. Postavljalci marsikdaj tudi tekmujejo, kdo po postavil višjega, lepše okrašenega... Med prvimi so olupljeno smreko z lepo okrašenim vrhom ter vencem pod njim - ponekod sta venca tudi dva ali celo trije - postavili v središča Velenja na Titovem trgu. Za to je poskrbela MO Velenje, že VELENJE dvajsetič po vrsti pa so visoko smreko dvignili v zrak že izkušeni možje iz Šentilja. Ob zvokih godbe velenjske tretje univerze in nastopu Folklorne skupine Koleda je bil dogodek prav poseben. Zbrane pa je nagovoril tudi župan Srečko Meh. Ročno, s po - ljudsko rečeno - žavri in pikli, so mlaj postavili dan pred dnevom upora tudi Hrastovcu. Tudi letošnji je velik, nekaj čez 30 metrov. Ob postavljanju seje zbrala skoraj večina krajanov te vaške skupnosti, zbrane pa je o pomenu obeh praznikov nagovoril velenjski podžupan in poslanec DZ Bojan Kontič. Sobota, 29. maj 2010 www.mlekarna-celeia.si Delu čast? Bojana Špegel Pomlad je končno pokazala svoj pravi, prijazen obraz. Sonca je več, toplote tudi. Narcise že odcvitajo, tulipani so prav v teh dneh najlepši. In dnevi v mestu so mirni, kot že dolgo ne. Vse poti so krajše, ker nikjer ni gneče, vsi opravki hitreje opravljeni. V času, ko je narava v Šaleški dolini zame najlepša, se je dolina močno izpraznila. »Krive« so seveda počitnice in prazniki, kijih oznanjajo tudi zastave na drogovih ... _ Za nami je dan upora proti okupatorju, praznik, ki so mu že skušali vzeti veljavo, a jim ni uspelo. Kar je še kako prav, saj zgodovine res ne smemo pozabiti. Ostati mora v opomin in ne le v spomin. Pred nami je praznik dela. Parola: »Delu čast in oblast!« ne velja več. To vsi vemo. Mnogi to tudi občutijo in to vsak dan bolj. Delo postaja privilegij. Oblast pa ima v rokah kapital, njegovi lastniki in njihove želje po dobičku. Zato so delavci tudi tam, kjer še imajo delo, plačila zanj pa niso več redna, tiho. Strah je velik. Ce stopijo skupaj in na ulice, če pride do stečaja podjetja, bodo izgubili še tisto, kar trenutno še imajo. Upanje. Upanje na to, da se bo gospodarska kriza vendarle končala, da se bo njihovo podjetje uspelo izviti iz težav in da bodo za svoje delo spet redno, istega dne v mesecu, dobili plačilo. Zato je delo žal izgubilo čast, z oblastjo pa tako vemo, kako je. A praznik dela ostaja praznik. In prav je tako. Ne dvomim, da bodo tradicionalna kresovanja in prvomajska srečanja dobro obiskana. Kljub temu, da je veliko ljudi na počitnicah. Gre za lepo tradicijo. Za druženje, ki nam ga vse bolj primanjkuje, saj je volje in denarja premalo. Letošnji slavnostni govori morda ne bodo tako optimistični kot prejšnja leta. Ali pa bodo. Prav zato, ker upanje umira zadnje ... Naj vse zapisano povežem še z enim dogodkom, kije že za nami. Prejšnji teden je po vsej državi potekal teden knjige. Včasih smo rekli, da jo je treba vzeti v roke, ker je orožje. Danes je vse več mladih, ki so se tega držali, a po končanem šolanju nimajo prave perspektive. Ce že dela ne dobijo, imajo znanje. Zato bo knjiga, tista tradicionalna, ki jo lahko vedno znova vzamemo v roke, vanjo napišemo posvetilo, jo podarimo nam dragi osebi . ostala pomembna! Ne internet, ne elektronske knjige, nihče ji ne bo vzel moči in veljave. Ker nobena elektronska škatla ne more nadomestiti stika z njo, morda še dišečo po tiskarni, morda dišečo po spominih na tistega, ki nam jo je poklonil ali zapustil. Tudi zato knjiga ostaja orožje! Lepša nam dneve, samotne večere, počitniške dni. Odpira in odstira obzorja. Zato jo tudi vi čim večkrat vzemite v roke. Pa čeprav se zdi, da so danes taki časi, da je bolje čim manj vedeti. Da je slabše tistim, ki veliko vedo, ker lažje razumejo, kaj se dogaja. Casi se spreminjajo in če je kaj, kar vam nihče ne bo mogel vzeti, je to znanje! 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 29. aprila 2010 lokalne novice m Emil Šterbenk, doktor znanosti Blizu mu je voda, posebej šaleška jezera. Ljubljana, Velenje, 19. aprila - Na Filozofski fakulteti, Oddelku za geografijo Univerze Ljubljana, je v ponedeljek uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo Emil Šterbenk, vodja Oddelka za izobraževanje in trajnostni razvoj v Inštitutu za ekološke raziskave ERI-Co Velenje. Naslov njegove doktorske disertacije je bila Vloga vodnih virov v trajnostno sonaravnem razvoju Šaleške doline in okolja. Čestitamo! ■ mkp Arheološke raziskave na trasi hitre ceste Velenje, 23. aprila - Ministrstva za okolje in prostor je velenjsko občino obvestilo, da bo Center za preventivno arheologijo, ki deluje v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine, v sklopu priprave državnega prostorskega načrta za državno hitro cesto od Šentru-perta do priključka Velenje-jug, začel izvajati arheološke raziskave na terenu. Arheologi bodo še v tem mesecu na območju mestne občine Velenje ter občin Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki opravili predhodne arheološke raziskave na predvideni trasi bodoče hitre ceste od Šentruperta do Velenja. Raziskave obsegajo površinski pregled odprtih površin s sprehodom prek zemljišča in pobiranjem vseh najdb na površini ter površinski pregled zaprtih površin s kopanjem testnih jamic. Te bodo globoke do 40 centimetrov. V začetni fazi priprave državnega prostorskega načrta bo Ministrstvo za okolje in prostor opravilo analizo celotnega prostora, po katerem potekajo možne variante trase hitre ceste. V postopku priprave bodo izbrali najustreznejšo rešitev, proučeno in primerjano s prostorskega, ekonomskega, okoljske-ga in gradbeno-tehničnega vidika. Upoštevan pa bo tudi vidik družbene sprejemljivosti. ■ bš LET - YEARS Vsem občankam in občanom občine Velenje iskreno čestitamo ob prazniku dela! FORI d.0.0, Prešernova cesta la, SI-3320 Velenje, T +366 (0)3 899 47 00, F +386 (0)3 898 47 26, E inlo@fori.si, www.fori.ti Ročnik kupil četrtino Term Topolšica Ni več nevarnosti za nesporazume in odliv dobička Tatjana Podgoršek Od minulega četrtka Zdravilišče Rogaška ni več večinski lastnik Term Topolšica. Četrtinski delež term je namreč kupilo podjetje Toming-Consulting, katerega last- nik je velenjski podjetnik Tomaž Ročnik. Zdravilišče Rogaška za zdaj ostaja še 27-odstotni lastnik naravnega zdravilišča v Topolšici, ki pa ga prav tako prodaja. Dogovori o tem, kdo naj bi ga kupil, še niso končani. Največja lastnika Term Topolšica sta zdaj Zveza društev multiple skleroze in Modra linija holding. Zdravilišče Rogaška je kupilo 51-odstotni delež term leta 2007 od Slovenske odškodninske družbe in ga leto kasneje zaradi nesoglasja glede naložb v izgradnjo apartmaj-skega naselja na Ocepku in wellness centra, vrednih blizu 14 milijonov evrov, želelo prodati. Lidija Fijavž Špeh, direktorica naravnega zdravilišča Terme Topolšica, je povedala, daje sprememba lastništva zanje zelo dober znak za nadaljevanje tistega, kar so si vseskozi želeli: "... da ostaja zdravilišče v rokah nekoga iz doline in da se tudi razvoj in vsa ostala vprašanja rešujejo z dogovorom.« O preostalem 27-odstotnem deležu Zdra- vilišča Rogaška, kije še naprodaj, bodo odločili lastniki term. Lahko si le želijo, da se bodo stvari odvijale v skladu z njihovimi željami ter pričakovanji. »Po svoje pa že sedanja sprememba lastništva pomeni, da ni več nevarnosti za nesporazume glede delitve dobička in odnašanja sredstev zunaj potreb podjetja,« je še dejala Lidija Fijavž Špeh. Iz občine Šmartno ob Paki Železniški prehodi Pred nedavnim je posebna komisija na območju obči ne pregledala želez niške pre ho de, zavarovane in nezavarovane. Slednjih je na tem področju še 17, torej približno na 430 metrov eden, in predstavljajo resno nevarnost. Komisija je predlagala njihovo takojšnjo ureditev s primerno signalizacijo, čimprejšnjo ukinitev vsaj dveh, za ostale pa je pripisala, da jih je potrebno postopoma začeti urejati. Šmarški župan Alojz Podgoršek pravi, da je glede tega zakonodaja precej neprijazna do občin, saj večino stroškov za ukinitev ali ureditev prehodov nalaga na ramena lokalnih skupnosti. Na občinski upravi kljub temu pričakujejo, da bodo našli skupen jezik s Slovenskimi železnicami in si porazdelili breme. Kdaj dokončanje del v središču? Dela v centru lokalne skupnosti so v polnem zamahu. V teh dneh delavci izvajalca zaključu- jejo povezovanje kanalizacijskih sistemov in ostale infrastrukture, nato pa se bodo bolj zavzeto lotili del na cestnem »telesu«, pravijo. Po pogodbi bi morala biti dela končana do 15. junija in vsi koristniki republiške ceste Letuš-Gorenje upajo, da bo res tako. Zdravnik za diabetike Sladkorni bolniki v Šmartnem ob Paki kar nekaj časa pogrešajo diabetično ambulanto. Pojavljajo se različne govorice, zakaj ambulanta ne obratuje. Po informacijah razlog za to niso težave pri zagotavljanju zdravnikov, strokovnjakov, niti s prostori ali da bi prišlo do kakšnih nesoglasij. Težave povzročajo slabe elektronske in računalniške povezave, ki so nujno potrebne za uspešno delovanje zdravnika diabetika. Zadevo nameravajo rešiti tako, da bodo ob izvajanju ureditvenih del v središču občine povlekli še optični kabel od banke do zdravstvenega doma. S tem bodo zagotovili zadostno moč linij in omogočili potrebne pogoje za delo diabetične ambulante. ■ tp Vegradovi bodo čakali do jutri Če 30. aprila plač ne bo, bodo stavkali Velenje, 26. aprila - Upravi Vegrada ni uspelo zbrati dovolj sredstev za izplačilo plač, čeprav so obljubili, da bodo te nakazali že do petka, 23. aprila. Predsednik sindikata Samo Mastnak je ta ponedeljek povedal, daje stavkov ni odbor postavil upravi rok, da izpla ča plače najkasneje do 30. aprila, torej do jutri. Če se to ne bo zgodilo, se bo stavkovni odbor znova sestal in dolo čil datum stavke. Določili so tudi roke za plačilo lanskih obveznosti. Gre za del lanskega regresa, del decembrskih plač režijskim delavcem in del preostalih še neporavnanih materialnih stroškov delavcev. Vse te obveznosti mora podjetje poravnati v obrokih do konca letošnjega oktobra. ■ mkp Mnogi se upirajo, tudi ker ni dela Med uporom in delom - Velenjčana sta se udarila zaradi dobička -Center odpadke na ogled postavi - Dobili smo že drugega škofa Mnogi menijo, da praznika, ki si pri nas, čeprav eden konec enega, drugi na začetku drugega meseca, sledita drug za drugim, nimata nič skupnega, pa to sploh ne drži. Zaradi dela je namreč pri nas vse več različnih sporov in tudi uporov. To seveda pomeni, da nekateri 27. april ne slavijo v svojem prvinskem pomenu, ampak le po imenu. Upirajo se marsičemu. Na srečo se okupatorju ni več treba, se pa zato proti nekaterim novodobnim »okupatorjem«, ki jim grenijo vsakdanje življenje. Prav zaradi tega je to »slavje« pogosto povezano z drugim praznikom, ki naj bi slavil delo. Pa je za mnoge takega slavja vse manj. Ker je, seveda, vse manj dela. Tudi za tiste, ki bi radi delali, če že mnogi pogosto pravijo, da mnogim, ki nimajo dela, delo niti ne diši. Žal je to že precej časa pri večini grda žaljivka. Mnogo je ljudi, ki bi radi delali, če bi le dobili delo. Govori ob torkovem prazniku so bili v glavnem usmerjeni v preteklost, v čas, ko smo se, ali so se naši starejši sokrajani borili za svobodo proti okupatorjem, nedeljski, ponekod ob kresovih že tudi sobotni, bodo naperjeni proti tistim, ki kratijo pravice delavcev. Zadnji čas je to še posebno aktualna tema, saj ob različnih reformah želijo pravice delavcev še zmanjšati. In tudi zaostriti pogoje za upokojevanje. Čeprav so reforme potrebne, saj smo, hvala bogu, ljudje vse bolj čili in dosegamo vse višjo starost, zaradi tega pa tudi dalj časa uživamo pokojnino, mnogi menijo, da niso naravnane prav. In eni bi šli kar na okope, ne da bi prej poizkusili stvari reševati z dialogom, kot se lepo reče. Zadnji čas je spet aktualna delitev dobičkov, pa čeprav jih je v krizi vse manj. Nekateri menijo, da je prav to najboljša priložnost, da uredi- mo to področje. Pri tem je zanimivo, da sta si na svojevrsten način skočila v lase dva Velenjčana, dva vidna državna politika. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič. Prvi skupaj z vlado zagovarja prostovoljnost in ne obvezne udeležbe delavcev pri dobičku, Bojan Kontič se, kot njegova stranka ves zadnji čas, zavzema za obvezno delitev dobička med zaposlene. Kontič pravil, da je vladni predlog tudi v neskladju s programom Socialnih demokratov. Lahovnik gleda širše in se boji, da bi z obveznim izplačevanjem dobička še bolj odvračali tujce od naložb pri nas, Kontič se s tem ne strinja. Ta novela tako dejansko ne prinaša nič novega. Kmalu po odmevni vseslovenski akciji čiščenja črnih odlagališč in drugega okolja pa so v celjski družni Simbio znova pripravili dneve odprtih vrata Regijskega centra za ravnanja z odpadki, kjer so znova pokazali, kako je mogoče dobro rešiti to področje. Tudi za zgled nekaterim drugim slovenskim območjem, kjer občine nikakor ne najdejo skupnega jezika - predvsem pa ne primerne skupne lokacije - za ureditev takega centra. Od 24 občin s širšega celjskega območja, ki so pristopile k izgradnji centra, jih 17 že vozi odpadke na predelavo in obdelavo v ta center, občine z Obsotelje s Kozjanskega te storitve uporablja delno. Tisti, ki so izrabili možnost ogleda, so se lahko prepričali, da prav nobeden odpadek ne konča neposredno na odlagališču, ampak ga obdelajo in predelajo do take mere, da se na kak način lahko ponovno uporabi; kot surovina, kompost ali vsaj kot gorivo v celjski toplarni. V Celju pa se je v soboto zgodil tudi pomemben dogodek, ki zadeva celotno širšo regijo. V stolnici sv. Daniela so slovesno ustoličili novega celjskega (regijskega) škofa. Po Antonu Stresu, Rogačanu, kije odšel za nadškofa v Ljubljano, je celjski škofovski stol zasedel Stanislav Lipovšek, Vojničan, kije zadnja leta služboval v Mariboru. Mnogi upajo, da bo ta v knežjem mestu ostal dalj časa, kot je njegov predhodnik. ■k rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. DOGODKI Zavezani izročilu naših prednikov Pred osrednjo slovesnostjo ob dnevu upora proti okupatorju položili venec pred spomenik Onemele puške - Slavnostni govornik Bojan Kontič, odličen kulturni program zbor Carmina Slovenica Velenje, 23. aprila - »Ponosno vas pozdravljam, ker vem, da smo danes tukaj zbrani zavezani izročilu naših prednikov, ki so vedno znova kot viharniki kljubovali zgodovinskem prepihu ne glede na to, s katere strani je veter pihal. Ta košček sveta je bil vedno znova ogrožen, prebivalci pa nezaželeni, manj vredni, a na žalost naših nasprotnikov, tudi sovražnikov, vedno ponosni in pokončni,« je na osrednji občinski slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju v petek zvečer v uvodu poudaril slavnostni govornik Bojan Kontič, velenjski podžupan, poslanec v DZ in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Velenje. Še pred začetkom osrednje slovesnosti pa je skupaj z županom Srečkom Mehom in predstavnico borčevske organizacije Marjano Koren pred spomenik Onemele puške na Tito- Carmina Slovenica je s partizanskimi in domoljubnimi pesmimi ne le obudila spomine, ampak tudi navdušila. Bera uspehov je velika Mozirje, 23. aprila - V dvorani kulturnega doma v Mozirju je na slavnostni seji v počastitev praznika občine Mozirje tamkajšnji župan Ivan Suhoveršnik menil, da je bera uspehov v minulih štirih letih velika, vsaka pridobitev pa prinaša višjo kakovost življenja občanov in občank. Po zagotovilih Suhoveršnika sodijo med največje pridobitve izgradnja upravnega centra Podrožnik, večnamenske dvorane pri osnovni šoli, urejeno trško jedro, športni objekt v Lokah, ureditev komunalne infrastrukture na nekaterih ulicah, posodobitev ceste Mozirje-Golte... »Uresničili smo kar nekaj dolgoletnih sanj, pred nami pa so nove, s katerimi si bomo prizadevali za skladen razvoj, za mir in lepo okolje.« Na razpis za pridobitev denarja za regionalen razvoj so prijavili projekt Mozirje - jug. V okviru tega naj bi kmalu začeli preurejati Hof-baueverjevo ulicio, kjer naj bi posodobili komunalno in ostalo omrežje, v okviru projekta Trate pa naj bi uredili prostor za varstveno-delov-ni center v bivalno enoto. Skupaj z državo nameravajo uresničiti projekt Šmihelska cesta. Država ima v svojih proračunih v letih 2011 do 2013 predvidenih nekaj sredstev za izgradnjo novega petkrakega krožišča pri avtobusni postaji v Mozirju, ureditev policijske postaje, sofinanciranje preselitve in ureditev knjižnice v srednji in zgodnji etaži Mercatoijeve samopostrežne trgovine. Veliko truda vlagajo še v to, da bi na Podrožni ku nastal sodoben turistični center. Suho-verš nik se je v svojem nagovoru dotaknil tudi zadolženosti lokalne skupnosti. »Imamo kar veliko kre- ditov in si večjih ne moremo privoščiti. Vendar smo ta denar porabili za dolgoročne projekte. Nič ne delamo pod roko, vse je transpa-rentno. Umno smo ga porabili in se trudili, da smo pridobili čim več denarja od drugod. Na razpisih smo bili kar uspešni.« Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem, ki so s svojimi idejami, znanjem in delom pripomogli k napredku lokalne skupnosti. Nekatere med njimi so za letošnji praznik nagradili z občinskimi priznanji in nagradami. Naziv častni občan Občine Mozirje je prejel akademski slikar Alojz Zavolovšek, nagrado občine Skavti - steg Mozirje 1, zlato plaketo s priznanjem občine pa slikar Jože Kramberger, kulturno društvo Nagelj Lepa Njiva in podjetje Miš Maš iz Mozirja. Slavnostno sejo so s petjem popestrili člani domačega moškega pevskega zbora ter učenci mozirske osnovne šole. ■ Tp vem trgu položil venec cvetja. »Tudi pod težo bremen niso, niste nikoli klonili. Vedno znova smo preživeli in še danes kljubujemo. Pogosto je bilo za obstanek potrebno uporabiti orožje. In ko je mir poražen, nastopi vojna, nasilje, žrtve, mnogokrat žal nedolžne. Življenje je vredno zelo malo. Vsaka smrt je za svojce boleča. Ne glede na vzrok je nujen je pietetni odnos do mrtvih. To pa še ne pomeni, da se dejanja v času življenja odmislijo. Ni osnov, da bi zaradi smrti enačili dve nasprotujoči si gibanji. Upor proti okupatorju in sodelo- vanje z okupatorjem sta daleč vsak sebi. In tako jih tudi ocenjujemo,« je v nadaljevanju poudaril slavnostni govornik, preden je z besedo obudil spomine na čas druge svetovne vojne in zmage nad okupatorjem. V zadnjem delu nagovora skoraj polne dvorane velenjskega doma kulture se je vrnil v sedanjost in poudaril, da se tudi sedaj ne cedita med in mleko, da mnogi občutijo krizo. »Prav je, da zremo v prihodnost, a moramo poskrbeti, da bomo v teku na dolge proge zmogli preteči tudi prve metre. Ohranili bomo socialno pravičnost. Ima- mo gospo darsko rast, nis mo več v recesiji, brezposelnost se umirja. Potrebni so premišljeni ukrepi... Imamo razloge za optimizem. Naj bo realen!« V nadaljevanju večera je svetovno priznani zbor Carmina Slovenica izvedel pevski recital partizanskih in domoljubnih pesmi, s katerim je več kot navdušil. Ne le zaradi nostalgije, zaradi še vedno prelepih besedil in melodij, tudi zaradi vrhun ske interpretacije. ■ Bojana Špegel Letošnji nagrajenci Občine Mozirje z županom Ivom Suhoveršnikom Pred začetkom slovesnosti so s polaganjem venca pred spomenik Onemele puške počastili spomin na vse, ki so dali življenje za domovino. Na stojnicah so svoje delo in delovanje predstavljali prostovoljci iz 13 društev in organizacij. Peti festival »Mi, prostovoljci « Velenje, 24. aprila - Na Cankarjevi ulici v središču mesta je v soboto potekal tradicionalni, tokrat že 5. festival prostovoljstva, tudi letos z nazivom »Mi, prostovoljci«. Pripravila sta ga Mladinski center Velenje in Šolski center Velenje, na stojni cah in na plo šča di pred centrom Nova pa je svoje delovanje predstavilo 13 društev in organizacij iz regije SAŠA, ki si svoje delovanje brez prostovoljstva težko zamislijo, javnost pa morda ne ve dovolj o tem. Dogodek se je ujemal z zaključkom vseslovenskega tedna prostovoljstva. Kot nam je povedal Janez Zajc, koordinator prostovoljnega dela na ŠCV, ima prostovoljno delo na centru že skoraj 20-letno tradicijo. »Trenutno je aktivnih okoli 100 prostovoljcev, ki se v tovrstno delo vključujejo preko različnih organizacij. Na letošnjem sejmu prostovoljstva smo predstavili svojo dejavnost, v delavnici pa izdelujemo tudi simbole sreče. Delujemo tudi humanitarno, saj zbiramo plastične zamaške in še marsikaj.« V okviru festivala so na ploščadi pred Novo dijaki Šole za storitvene dejavnosti izvedli igro Intervju z vampirjem, pred- stavniki sodelujočih društev in organizacij pa so svoje delo predstavili tudi z besedo. Prav tako so svoje delo in dejavnost predstavila tudi številna zelo dejavna velenjska društva, od Univerze za tretje življenjsko obdobje, do društva diabetikov, društva za boj proti raku, društva bolnikov z multiplo sklerozo ... Sporočilo je bilo jasno. Kdor daje, dobi. In prostovoljci pravijo, da so za svoje delo večkrat nagrajeni. Največkrat z lepimi občutki in toploto v srcu, ker vedo, da so pomagali. ■ bš Kriza naplavila tudi pomanjkanje znanja Leta in leta smo mirno gledali izsiljevanje dolgih plačilnih rokov, daleč pod praksami držav, po katerih se želimo zgledovati Milena Krstič - Planino Ljubljana, Velenje, 23. aprila - Kot izvršna direktorica za zakonodajo in politike, poudarek je na politikah - pa ne tistih, ki se dogajajo v parlamentu - v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) bdi nad politikami: gospodarskimi, razvojnimi, tehnološkimi, davčnimi, energetskimi, podnebnimi... Izjemno široko področje, o katerem Alenka Avberšek tudi nenehno razmišlja. V Ljubljano se vsak dan odpelje in iz nje vsak dan vrne v Velenje. V krizi 70 odstotkov podjetij čuti likvidnostne težave. Plačilni roki se podaljšujejo. Ali to okolje in dogajanje v njem še spremljate? »Oh, seveda ga. Vsako jutro zgodaj zjutraj, ko se odpeljem, in zvečer, ko se vrnem, spremljam lepo podobo mesta. Ostajam pa kritična tudi do te lepote, predvsem pa do zidov, ki se še vedno razraščajo. In to kljub temu, da se v svetu zelo jasno kaže, da samo s trgovinami, trgovskimi lokali, z vse več napisi v nemščini, ki so na naših trgovinah, in to sorazmerno polnih, kljub temu da imamo vse manj v žepih ..., ne pridemo nikamor. Tega preprosto ne razumem. Teme, s katerimi se ukvarjate, pa so vse bolj aktualne. »Tudi področja so različna. Zelo veliko je ljudi, s katerimi je potrebno neposredno sodelovati. Preko njih se skušamo lotevati razvojnih tem, ki v času hitre rasti niso bile tako aktualne, kot so danes. To pa drži.« »Leta in leta smo mirno gledali izsiljevanje dolgih plačilnih rokov.« kreditov v zaostrenih pogojih, »izvi-sijo«. Plačilna nedisciplina je tudi odraz dejstva, za katero je država bila in je še vedno gonilo. To so javna naročila. Po njih se izvajalci izbirajo zgolj po najnižji ceni, ki potegne za seboj slabo kakovost, ne doseganje rokov ..., ki na koncu Dva se dogovorita, eden pa se dogovora ne drži V zadnjem času ste pogosto govorili o tem, da ima v Sloveniji 70 odstotkov podjetij v času krize likvidnostne težave, da se plačilni roki še vedno podaljšujejo. Pri tem omenjate deset kritičnih grehov. Plačilno nedisciplino čutimo danes praktično vsi. »Plačilna nedisciplina je, ko se dva dogovorita za nek plačilni rok za naro če no, opravlje no sto ri tev, pa se ga tisti, ki dolguje, ne drži. V to sodi tudi vse, kar smo v zadnjih letih mirno gledali: izsiljevanje dolgih plačilnih rokov, daleč nad poslovnimi praksami tistih držav, po katerih se želimo zgledovati. In pri tem bi morala svoje opraviti tudi država! Plačilna nedisciplina ima namreč še en obraz, nespornih terjatev se ne da uveljaviti na sodišču. Država kot taka ima tudi grehe, zaradi katerih je stanje v krizi postalo bistveno težje, kot je bilo pred njo. Bolj nazorno. »Pred krizo se je vse to dolgo, dolgo plačevanje urejalo z dostopnimi in poceni krediti. Danes realnega denarja za to ni več. Tisti, ki so manj konkurenčni, ki imajo slabše bilance in zato nimajo dostopnih Alenka Avberšek: »Kaj pa kupujemo v naših trgovinah? Tisto, kar je ceneje.« pripelje do tega, da močnejši ne plačujejo slabših. Nekateri to delajo tudi namerno. Če je plačilna nedisciplina v krizi, če upadajo naročila, če je manj vseh virov gotovine, to nastaja tudi zato, ker so nekateri plačilno nedisciplino že prej imeli za sodoben poslovni model in ne razlog, da dejansko niso mogli plačevati.« Ko plačilni roki do 60 dni osrečujejo j j Pa se kaj spreminja? »Ko govorimo o plačilni nedisciplini in pričakovanjih, da država ukrepa, govorimo o tem, da bi morala ta sama plačevati hitreje. Ankete, ki smo jih izvajali v GZS v razmiku štirih mesecev kažejo, da država je nekaj premaknila, vseeno pa so še vedno plačilni roki od 30 do 60 dni tisti, ki danes osrečujejo. Da ne govorim o gradbenih poslih, tam gre to preko 120 dni. Naše ankete pa so pokazale tudi, da so občine bistveno slabši plač ni ki kot druge državne institucije.« Obču tek je, da se vse vrti v začaranem krogu. Kratko pa potegne dela vec. "Začaran krog. To drži. Krat ko pa potegnejo podjetniki, mala podjetja, poddoba-vitelji, podiz-vajalci, ki so manj konkurenčni. Tisti, ki so nepogrešljivi, ki imajo rešitve za reševanje težav, ki jih kupec potrebuje, tisti manj. Imajo sicer težave, a so bistveno manjše kot pri tistih, ki so nekje na repu verige, kijih lahko kupci izigravajo tudi zato, ker storitev ali produkt, ki ga potrebujejo, lahko dobijo kjerkoli na globalnem trgu. Ta naša plačilna nedisciplina jasno kaže to, česar se mnogi politiki, delodajalci, delavci, državljani premalo zavedamo, da na žalost v svetu s produkti in storitvami, ki jih izvajamo v nizko konkurenčnih podjetjih, ne tekmujemo z Avstrijo, Nemčijo ..., ampak z Bolgarijo, Turčijo, Kitajsko, Indijo. Kaj pa kupujemo v naših trgovinah? Tis- to, kar je ceneje. Ker je poceni, lahko čez leto ali pa še prej zavržemo. Moramo pa vedeti, da se ta ciklus na koncu zavrti tudi pri nas.« Znanja ne znamo povezati, ga izko ris ti ti Vzvodi pa... »Govorimo o konkurenčnosti? Že nekaj časa poudarjamo, pritiskamo na vlado, na načrtovalce, da bi za tiste strategije, ki imajo postavljene prave cilje - državni razvojni program, Lizbonska strategija, nacionalni raziskovalni razvojni program in še vrsto drugih, našli politiko, instrumente, predvsem pa pravi finančni razrez. Skupni imenovalec vsem nedoseženim ciljem, od ekonomskih do okoljskih, je v izobraževanju. V tem smo daleč ali pa precej pod poprečjem Evrope: po doktorjih znanosti, po vključevanju v terciarni sistem izobraževanja, dolžini študija, neučinkovitosti študija ... Znanja, ki ga imamo, preprosto ne znamo povezati, ga izkoristit. Znajo ga tisti, ki prodajajo neopredmetenega, se pravi nespremenjenega v produkte. »Na koncu močnejši ne plačujejo slabših.« vprašanja. Prav zdaj, v tej krizi se je pokazalo, da smo s tem pretiravali. Tisti, ki zna reševati realne težave, varno hrano, zdravje, energetska, okoljska vprašanja, tako, kot jih vidi Evropa, ki za to tudi daje sredstva, ta bo uspešnejši. Tisti, ki še vedno delajo svoj e proizvode ali storitve za kupce na slepo zaupanje, naivno, bodo na žalost -pričakujemo, da v nekaj mesecih »Občine so bistveno slabši plačniki kot druge državne institucije.« Na koncu pa je tako, da ljudje, ki ne znajo delati drugega kot enostavna dela, plačajo ceno. Ampak ponavljam, to zato, ker se morajo primerjati s tistimi, ki podobna dela, ne tako daleč stran od nas, opravljajo za trikrat, štirikrat ali večkrat nižjo ceno.« Še enkrat se vrnimo na plačilno nedisciplino, povezano z vprašanji konkurenčnosti. »Marsikje se razkriva pomanjkanje znanja, poslovnega, finančnega, tistega, ki ga človek potrebuje, da lahko z njim rešuje težave drugih, ne le da jim zadovoljuje potrošniška in se tega bojimo - potegnili izjemno slab konec. Bojimo se tudi kakšnih tragičnih zgodb.« Ljudje so zastavili oseb no pre moženje Slab konec, celo tragične zgodbe? »Ljudje so zastavili osebno premoženje, sedaj pa se karte vrtijo na mizi tako, da bodo morali nekateri to dati za poplačilo terjatev. Prednostno se v vseh zgodbah prisilnih poravnav, stečajev, ki bodo sledili, pokrivajo tisti, ki imajo terjatve bolje zavarovane. To pa vemo, kdo so: banke, zavarovalnice, lizing hiše in seveda tisti v podjetjih, ki so znali svoje terjatve zavarovati z drugimi oblikami. Tisti, ki so delali 'odprto', so vse te svoje terjatve, ki jih imajo v realnem obsegu, dejansko tudi izgubili.« Nekaj optimizma pa vendarle je... »Seveda ga je. Kljub temu da so naši ljudje izjemno kritični ali nezadovoljni, pogled malce ven iz Slovenije, recimo v Grčijo, ne bi škodil. Še zavedamo se ne, kaj vse kljub vsemu še imamo. Malce se je potrebno zazreti vase in pogledati, kaj dejansko potrebujemo.« nova olitika Čestitke ob prazniku dela A* Čiščenje industrijskih in komunalnih« odpadnih voda Čiščenje emisij v ozračje' Priprava tehnološke in pitne vode' Ravnanje z odpadki« Namenske tehnološke rešitve < ESOTECH PROJEKTI NA KLJUČ Obnovljivi viri energije Obnova in novogradnja termoenergetskih in hidroenergetskih objektov Prenos in distribucija električne energije Proizvodnja in distribucija toplotne energije Industrijske instalacije Učinkovita raba energije www.esotech.si Biop inska naprava. Koto Idejni projekt novega termoenergetskega bloka, ■Ü 'MttMSt^ TE Tuzla, Bosna in Hercegovina mmmm*, ^n //1 M^i l Ob prazniku dela vam iskreno čestitamo in želimo prijetne praznične dni. Esotech I Družba za razvoj in izvajanje ekoloških in energetskih projektov, d.d. Preloška cesta 1 | SI-3320 Velenje, Slovenija | T+386 3 8994 500 | F+386 3 8994 503 | E info@esotech.si IZOBRAŽEVANJE Veliko bolje nekaj časa razmišljati in potem manj delati Od 37 raziskovalnih nalog zlate 4 osnovnošolske - 26 nalog na državno tekmovanje -Skulptura Bergmandeljc Mariji Vodovnik Tatjana Podgoršek Velenje, 22. april - Pod okriljem Šolskega centra Velenje in ob pomoči občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so se učenci zaključnih letnikov osnovnih šol in dijaki srednjih šol s stalnim prebivališčem v omenjenih občinah, ki so želeli nekaj več, lahko vključili v gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Na svečanosti ob zaključku letošnjega 27. gibanja po vrsti so avtorjem najboljših nalog podelili priznanja in nagrade. Velenjski župan Srečko Meh je ob tej priložnosti med drugim dejal, da se splača vlagati v mlade raziskovalce. V njih je neprecenljivo bogastvo, v naloge so vgradili delo, voljo, energijo, ki so pomembni tvorci prave poti v prihodnost. »Ni ovire, ki je ne bi zmogli s skupnimi močmi,« je še dejal Srečko Meh. Po mnenju doc. dr. Mitja Slavin- ca, predsednika skupščine Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije in odgovornega za gibanje Znanost mladini, tukajšnje okolje vzorno skrbi za ustvarjalnost, kreativnost mladih, zato ne preseneča, da veliko stvari, kijih sodelujoči v gibanju vnašajo vanj, uveljavljajo tudi na državni ravni. Veseli ga, da lokalne skupnosti in gospodarstvo Šaleške doline podpirajo ustvarjalnost mladih, in se zavedajo, da brez njih ne bo napredka ter da se z najbolj obetavnimi začnejo ukvarjati v njihovi rani mladosti. Mladim pa je namenil besede: »Veliko bolje je nekaj časa razmišljati in potem manj delati, zato naj si vsak najde področje, ki ga ima rad, naj prosti čas, energijo usmeri v raziskova- nje, kajti po tem je zelo velika verjet nost, da si bo našel služ bo, poklic, v katerem bo užival. Ne bo mu težko ustvarjati, živeti in pred njim bo tudi zelo uspešna kariera.« V imenu predsednikov ocenjevalnih komisij je dr. Tone Ravnikar dejal, da so letošnje naloge v povprečju zadnjih 10 let. Nekaj nalog sicer izstopa, predvsem so bile tokrat pri srednješolcih nekoliko boljše naloge iz naravoslovja, osnovnošolske pa so bile izenačene. »Še vedno so najboljše stvari v knjigah, ne na internetu.« Sicer pa je še menil, da je nagrada to, da so avtorji raziskovalnih nalog prišli do konca. Pridobljene izkušnje so Za 27. gibanje je programski svet gibanja prejel 37 raziskovalnih nalog ali eno več kot lani. Od tega so jih 23 izdelali osnovnošolci iz 10 šol Šaleške, Zgornje Savinjske doline ter iz Polzele, 14 pa dijaki šol Šolskega centra Velenje in Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec. Pod njih se je podpisalo 69 avtorjev, pri delu pa jim je pomagalo 32 mentorjev ter 9 somentorjev. Na državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije se je uvrstilo 26 nalog (lani 23), in sicer 18 osnovnošolskih in 8 srednješolskih. izjemne in s pridom jih bodo lahko vnovčili v nadaljnjem življenju. Ob koncu slovesnosti so drugič podelili skulpturo Bergmandeljc, zaščitni znak gibanja. Prejela jo je Marija Vodovnik, učiteljica z osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki. Prejela ga je za več kot 20-let no uspeš no men torsko delo v gibanju. Čestitke za opravljeno delo so si zaslužili tudi avtorji raziskovalnih nalog iz srednjih šol. Programski svet gibanja je drugič podelil skolpturo Bergmandeljca. Prejela ga je Marija Vodovnik. Nagrajeni avtorji osnovnošolskih raziskovalnih nalog Osmošolci veliko vedo o odpadkih Ankete, ki so jih mladi izvajali med Šalečani, so pokazale, da se ločenega zbiranja odpadkov še učimo Velenje, 22. aprila - Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in inštitut ERICo sta dan Zemlje že tradicionalno zaznamovala z zaključkom projekta Varujmo in ohranimo Šaleško dolino. Tokrat je bil izobraževalni program namenjen obravnavi prednosti gradnje bloka 6 v TEŠ in gospodarjenju s komunalnimi odpadki. Naloga učencev po teoretičnem delu projekta, kije potekal v začetku oktobra lani, je bila anketirati čim več prebivalcev Šaleške doline o njihovem ravnanju s komunalnimi odpadki, zlasti o ločenem zbiranju. Osmošolci so opravili vrhunsko delo, saj so anketirali 3881 posameznikov, kar je izjemno velik vzorec. Največ ljudi so anketirali osnovnošolci iz OŠ Šoštanj, sledili so učenci osnovne šole Antona Aškerca iz Velenja in OŠ Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki. Iz analize odgovorov so na Ericu dobili kar veliko koristnih informacij. 41 % anketiranih doma dosledno ločuje odpadke, 37,5 % jih ne ločuje, ostali pa jih ločujejo delno. Biološke odpadke doma kompostira 43,5 % anketiranih, eno gospodinjstvo pa v povprečju mesečno zbere blizu 20 kg papirja. Kot smo slišali ob zaključku projekta v dvorani Nove, so anketirancem postavili malo težji kontrolni vprašanji o ločenem zbiranju: med katere odpadke sodita tetrapak in odpadno okensko steklo. Odgovo- ri so bili napačni v več kot 80 % primerov. Tetrapak sodi med embalažo (zbira se v posodi za plastiko), odpadno okensko steklo pa med ostanek odpadkov (v posodi steklo se zbirajo predvsem steklenice in kozarci za vlaganje). »Iz analize podatkov je razvidno, da bo tudi v bodoče potrebno vse generacije prebivalcev informirati in izobraževati o ločenem zbiranju odpadkov, če bomo hoteli doseči cilje, ki smo si jih zastavili na tem področju. Povečati pa bo potreb- no tudi zmogljivosti ekoloških otokov, saj so mladi ugotovili, da so posode za ločeno zbrane frakcije premajhne oziroma se premalo-krat praznijo,« smo še slišali. Zaključno prireditev je s prikupnim nastopom popestril pevski zbor Klavirček iz Vrtca Velenje, saj se je na dan Zemlje končal tudi ekološki projekt za predšolske otroke Zeleni nahrbtnik. Avtobus malčkov iz vrtcev se je naslednji dan, v petek, 23. aprila, udeležil tudi zaključka akcije v parku Tivoli v Ljubljani. ■ bš Zlato priznanje štirim osnovnošolskim nalogam Priznanje za izdelano raziskovalno nalogo si zaslužijo vsi, ki so nalogo izdelali. Kljub temu so člani ocenjevalnih komisij za posamezna področja nekatere med njimi nagradili z zlatim, srebrnim in bronastim priznanjem. Med osnovnošolskimi nalogami je nagrado prejelo devet nalog, od tega 4 bronaste, ena srebrno, štiri pa zlato priznanje, in sicer: Opazovanje temperaturnih sprememb s pomočjo računalnika, avtorji: Anže Veršnik, Dejan Nadvešnik, Patricija Poljan-šek (OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad); Žarnica je preteklost, zdaj je tu varčna sijalka, avtor Luka Gortan, OŠ Gustava Šiliha Velenje; Zveneča matematika, avtorja Jure Mazej in Nejc Venek, OŠ Nazarje; E-knjiga, njena avtorica je Aleksandra Panic, OŠ Gorica Velenje. Med srednješolskimi nalogami pa se je tokrat menda prvič zgodilo, da niso podelili zlate, ampak eno srebrno in 6 bronastih priznanj. Avtorji nagrajenih osnovnošolskih nalog so za nagrado dobili izlet na Primorsko, avtorji srednješolskih pa denarno nagrado, in sicer za srebrno priznanje 230, za bronasto pa 185 evrov. Na zaključni prireditvi v dvorani Centra Nova je nastopil pevski zbor Klavirček iz Vrtca Velenje, letošnji projekt pa je pohvalil tudi dr. Boštjan Pokorny z Erica. MESTNA OBČINA VELENJE Mestna občina Velenje objavlja Namero o oddaji stvarnega premoženja v najem. Predmet namere so: - pisarniški prostori na Šaleški cesti 19 a (več prostorov velikosti do 30 m2); - prostori v podhodu pod Cesto Františka Foita (trije prostori velikosti do 20 m2); - prostori na Kidričevi cesti 2 c (bivši Rudnik Pub). Več informacij lahko najdete na spletnih straneh Mestne občine Velenje (www.velenje.si - priložnosti, javni razpisi, natečaji). Rok za oddajo vloge je 23. maj 2010. ""^AS S Od srede do torka - svet i n domovina m Sreda, 21. aprila Po 13 urah parlamentarne razprave so poslanci odločili, da notranja ministrica Katarina Kresal ostaja v Pahorjevi vladi. Predlagateljem je do potrebnih 46 v drugem poskusu interpelacije zmanjkalo 8 glasov. Največ pozornosti je pri tem dobilo devet poslancev, ki so se glasovanja vzdržali, med njimi trije Katarina Kresal ostaja ministrica. poslanci koalicijskega Zaresa, pet poslancev DeSUS in poslanec madžarske narodne skupnosti. Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je javnosti razkrila mnenje vrhovnega državnega tožilstva, v kate rem to nasprotuje sprembam definicije družine. Po skoraj tednu kaosa v evropskem letal skem pro metu so se razmere počasi izboljševale. Rusija in Ukrajina sta se dogovorili o 30-odstotnem popustu na uvoz ruskega plina. Prav tako sta podaljšali pogodbe o namestitvi ruske črnomorske flote v ukrajinskem pristanišču Sevastopol. Po številnih javno razkritih spolnih zlorabah, za katere so bili odgovorni duhovniki, je papež Benedikt XVI. obljubil, da bo končno uvedel ustrezne ukrepe. Po ostrih besednih dvobojih v zadnjih dneh sta se hrvaški predsednik in premierka nenapovedano sešla in spila t. i. kavico prijateljstva. Po razkritju potrebuje prisluškovalni center novo lokacijo. ranov je policija obkolila in zavarovala poslopje vlade Federacije BiH-a v Sarajevu. Mahmud Ahmadinedžad je Irance opozaril na dve nevarnosti: na mož nost ame riškega jedrske ga napa dain na nevar nost potre sa, zaradi katere bi preselil pet milijonov prebivalcev Teherana. Petek, 23. aprila Na razpis za direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada sta se prijavila dva kandidata. Poslanci so med razpravo o poročilu o delu obveščevalnih služb za leto 2008 največ pozornosti namenili stališču iz poročila, daje Sova v času Iztoka Podbregaija delovala kot politična policija. Državni svet je izglasoval veto na zakon o upravljanju kapitalski naložb. Poslanci bodo tako morali o zakonu odločati še enkrat, potrebnih pa bo 46 glasov podpore. Zunanji ministri zveze Nato so na neformalnem zasedanju v Tali-nu sprejeli strateški dokument o postopnem prenosu oblasti z mednarodnih sil na afganistanske lokalne oblasti. V • ... . ------ skr-.i • V morje se je izlilo 2,5 milijonov litrov nafte. Četrtek, 22. aprila Razprava o interpelaciji je vodila v razkritje še ene skrivnosti: v dialogu med poslancem SDS Zvon-kom Černačem in ministrico Kre-salovo, je javnost namreč izvedela, kje je lokacija prisluškovalnega centra kriminalistične policije, ki je sicer strogo varovana skrivnost. Vinko Gorenak je zato ministrico pozval k odstopu, premier Borut Pahor pa se je obračal k izhodiščni težavi in zahteval preverjanje pravne možnosti za to, da vlada do konca mandata ne bi več sklepala poslov s podjetjem Ram Invest. Državni zbor je ponovno odločal o ustanovitvi občin Ankaran in Mirna, a je za novi občini glasoval poslanec premalo. Sodišče v BiH-u za vojne zločine je dva nekdanja srbska policista obsodilo na 31 let zapora zaradi sodelovanja pri poboju Muslimanov v Srebrenici. Po nasilnih protestih vojnih vete- Po tem, ko so naftno ploščad v Mehiškem zalivu zaradi eksplozije zajeli ognjeni zublji, je ta potonila, v morje pa se je izlilo 2,5 milijona litrov nafte. Sobota, 24. aprila Kosova komisija je dobila prijavo zoper župana Jankovica, potem ko je za koruptivne označila zahteve župana Baroviča, da podjetje doni-ra sredstva občini v zameno za pro-tiuslugo. Izvedeli smo, da je notranja ministrica Kresal po sredini neuspeli interpelaciji priredila zabavo v lokalu, na katero je prišel tudi generalni direktor policije. V NSi so opozarjali, daje takšno ravnanje neprimerno. V celjski stolnici sv. Danijela je bila slovesna umestitev novega celjskega škofa Stanislava Lipovška, ki jo je spremljalo okoli tri tisoč ljudi. Srečanje finančnih ministrov na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Washingtonu je potekalo pod vtisom grške prošnje za 45 milijard pomo či. V Belgiji so se (spet) ukvarjali s politično krizo. Po razpadu vladne koalicije zaradi novega izbruha spora o volilnih pravicah Valonij cev v Flandriji je moral belgijski kralj Albert II. znova reševati razdeljeno državo. Medtem ko seje Eyjafjallajokull umirjal, so nekateri strokovnjaki opozrjali na večji ognjenik Katla, ki je mnogih zbujal strah. Nedelja, 25. aprila Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je sporočil, da za 7. maj načrtuje sestanek svetovalne skupine za pripravo slovenske argumentacije za arbitražo o meji s Hrvaško. Že so se začele slovesnosti pred praznikom. Predsednik Türk in nekdanji predsednik Kučan sta na Nanosu in na Pohorju poudarila, da so se partizani borili za svobodo in mir. Na desettisoče ljudi je na Okina- vi protestiralo in zahtevalo, da ameriško vojaško oporišče odstranijo s tega južnega japonskega otoka. V spopadih med vojsko južnega Sudana in darfurskimi arabskimi plemeni je umrlo najmanj 50 ljudi, nekaj manj kot sto jih je bilo ranje nih. Ponedeljek, 26. aprila Na proslavi, s katero je Slovenija zaznamovala državnik praznik dneva upora proti okupatorju je slavnostni govornik Pavel Gantar dejal, da narodnoosvobodilni boj t ty jf r Stari predsednik je tudi novi. Postalo je jasno: zmagovalec predsedniških volitev v Avstriji je Heinz Fischer. Za dosedanjega predsednika je po neuradnih izidih glasovalo 78,9 odstotka volivcev. Osrednji del ameriške zvezne države Misisipije opustošil tornado. Poročali so o najmanj desetih smrtnih žrtvah, številnih ranjenih in veliki škodi. Slavnostni govornik pred praznikom je bil Pavel Gantar. ni bil le pravica, ki nam je pripadala, »bilje tudi naša moralna dolžnost. Ideja lastnega nacionalnega izginotja ni bila sprejemljiva.« Skupina volivcev je na Mestno občino Ljubljana vložila zahtevo za razpis naknadnega referenduma o gradnji garaž pod ljubljansko tržnico. Po tednih iskanja novega kmetijskega ministra je premier Pahor dosegel dogovor z Dejanom Žida-nom, ki mu je že predstavil osem nuj nih nalog. Poslanci so vložili zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu. Referendum bo tako razpisan, če bo zanj glasovala večina navzočih poslancev, volivci pa se bodo na volišča odpravili 6. junija. Poljska desnosredinska opozicijska stranka Zakon in pravičnost je za kan di da ta na pred sed niških volitvah imenovala svojega vodjo Jaroslawa Kaczynskega. Torek, 27. aprila V Sloveniji smo praznovali dan upora proti okupatorju in bili prosti dela. Po državi je v spomin na praznik potekalo več slovesnosti. Ministrstvo za notranje zadeve je potrdilo, da je imelo vpogled v del pogodbe o časovni omejitvi lizinga med Ram investom in Hypo Leasingom, a zatrdilo tudi, da je ostal finančni del pogodbe prikrit. Zunanji ministri EU-ja so dosegli dogovor o prvi evropski diplomatski službi. Visoka zunanja predstavnica EU-ja Catherine Ashton je izrazila zadovoljstvo in napovedala veliko dela z imenovanjem okoli 30 novih vodij delegacij in 60 visokih položajev v službi. Britanski časopis Daily Mail je šokiral s trditvijo, da vulkanskega pepela z Islandije nad Veliko Britanijo sploh ni bilo. Rusija in Norveška sta po 40 letih spora dosegli dogovor o meji v Barentsovem morju. Po mnenju norveškega premierja bo dogovor združeval oba naroda in postal most za medsebojno sodelovanje. Ameriški senat je zavrnil začetek razprave o Obamovem predlogu zakona o reformi ameriškega finančnega sistema. V Celju so posvetili in umestili novega škofa. žabjor perspektiva Slovenija ima talent! Špela Kožar Pa imamo še eno licenčno oddajo, ki je na Otoku gospodinjo izstrelila med zvezde. Kdo bo postal slovenska Susan Boyle? Ko se je končal prvi predizbor (seveda si ga je bilo treba ogledati), sem se le cinično nasmehnila. Take talente imamo? Prvi koko-dakajo, drugi pod pretvezo domorodskega plesa na pol goli skačejo po odru, tretji prinesejo klobčič volne, da bi si kar v ljubljanski Drami spletli novo nogavico, pulover, morda šal? Strinjam se s kolumnistom časopisa Dnevnik, kije pred dvema tednoma zapisal, da se v Drami končno odvijajo »prave drame«, a hkrati se ne strinjam, da je Drama s tem šovom našla svoje poslanstvo. Ne bom izgubljala besed glede upravičenosti oddajanja javnega prostora v komercialne namene, saj me navsezadnje ne zanima, kaj se tam odvija, dokler se zaposleni ne uprejo. Me pa moti nekaj drugega - ali nekateri res ne vedo, kaj pomeni beseda talent? V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je opisana kot velika prirojena sposobnost za določeno umsko ali fizično dejavnost. Torej? Vsi »polovični« plesalci, pevci, glasbeniki, imitatorji - vzemite v roke SSKJ. Ali pa sebe. No, to je gotovo težja naloga, saj bi ob ščepcu samorefleksije že ogledalce na steni »povedalo dovolj«. Tako sem si morala ogledati še en predizbor, saj nisem verjela, da dvomilijonski narod ne premore kakega izjemnega talenta. No, izkazalo se je nasprotno. In moram priznati, da me je to dejstvo razveselilo. Ob številnih »šalabajzerjih« na naši sceni, ko za estrad-nika velja Damjan Murko, ko je težko pričakovani medijski dogodek poroka Arturja Sterna z »polnoustno« La Toyo, je prav, da se uresniči stavek Andyja Warhola: Nekoč bo vsak deležen 15 minut slave. Prav je, da tudi brezimneži dobijo svoj prostor pod žarometi. Ker, kot je poudarila članica žirije Lucienne, nekaj svežega, inova-tivnega in predvsem dobrega resnično potrebujemo. Resničnostni šovi so dober pokazatelj stanja neke družbe, saj je vdor v zasebnost vedno vdor v miselnost, in če je ta vse bolj zavezana nekakšni fas food recepciji, se temu prilagaja tudi medijski prostor, in obratno. A če se zdi, da Velikega brata ali Kmetije nismo potrebovali, je zgodba z iskanjem talentov drugačna. No, še vedno lahko cinično pripomnimo: zakaj bi bila drugačna? Pa je, saj bo novemu talentu morda uspelo odpihniti kakega samooklicanega estradnika, tudi tistega iz Velikega brata ali Kmetije. Pravzaprav bomo lahko šele zdaj, ko bodo potekali polfinalni in finalni izbori, preverili, koliko se je okus gledalcev in gledalk prilagodil »rumenodekadentnemu« obdobju; ali jih bo pri izboru vodilo vizualno, kakovostno ali inovativno načelo. Ja, tudi gledalci in gledalke bodo morali pokazati svoj talent. Tovrstni medijski eksperimenti bi morali biti vedno dobrodošli - če jih seveda vzamemo kot pokazatelj trenutnega stanja. Lahko so namreč dobre smernice za odkrivanje novih poti, a že zdaj se bojim, da bomo šli naprej po isti poti. Poti, ki nas je pripeljala do opevanja »šalabajzerjev« in ki nas bo odpeljala do izbrisa medijsko kakovostnih podob. Izbrisi posameznikov nam niso tuji, zakaj torej ne bi preverili, kako je z izbrisom nekega medija; ali pa dveh, treh ... Zatorej naj velja, da Slovenija talent IMA! Ob prazniku dela Vam želimo zasluženega počitka, radosti, zadovoljstva. Želimo Vam dovolj moči za nove izzive ter usmerjanje energije v doseganje sprememb na bolje. TRGOTUR Smo vodilni kadrovski inženiring v Sloveniji. V zadovoljstvo delodajalcev in delavcev strokovno uredimo in prevzamemo izvajanje organizacijsko-kadrovske dejavnosti v celoti. V sodelovanju z nami pridobite verodostojnega svetovalca in profesionalnega partnerja. Zaupamo v našo kakovost in jamčimo za kvaliteto opravljenih storitev. Tel.: 03/898-62-55, fax: 03/898-62-60, e-mail: info@trgotur.si Spominjali smo se upora proti okupatorju. 107,81 PRAZNIK DELA Morda sindikat res ni najboljši prijatelj zaposlenih, je pa žal edini Tako je med drugim pred prihajajočim praznikom dela ocenil Branko Amon, sekretar območne SKEI Velenje - Nekdaj za tri osmice, danes marsikje za golo preživetje Milena Krstič - Planine Pred nami je praznik dela. Mednarodni praznik, ki ga na 1. maj praznuje večina držav po svetu, predstavlja spomin na krvave demonstracije in dogodke v Chi-chagu leta 1886, ko so delavci zahtevali 8-urni delavnik, policija pa je njihove demonstracije zadušila. Če so se včasih delavci borili za znamenite tri osmice (poleg osmih ur dela še za osem ur počitka ter osem ur zabave, kulture...), za kaj se morajo danes? Vprašanje, ki smo ga zastavili Branku Amo-nu, sekretarju območne SKEI Velenje. »Danes? Za golo preživetje, za to, da dobi mo pravočas no pla čo, s kate ro bi skrpali vsaj mesec z mesecem, in zato, da bi lastniki, uprava in tudi politika prisluhnila zahtevi, da bi veljalo kaj od dobičkov in še česa razdeliti tudi tistim, ki to ustvarjajo, torej delavcem. Zakon o dobičku je bil eden od obljub politike.« Da tudi časi, ki so pred delavci, niso rožnati in da že dolgo niso bili tako težki, kot so za slovenskega delavci ti, dodaja. »Ob spremembi zakonodaje, ki se nam obeta in bo pomenila poslabšanje delav čevih pravic, smo lah ko zadovoljni le z dvigom minimalne plače. To pa je tudi vse. Politika in vlada sta sicer pričakovali, da bodo ob tem sindikati in delavci voljni sprejeti kakršnokoli kleš-čenje ostalih pravic, a moram reči, da ne bo tako.« Pokojninska reforma brez dialoga? Največji trn v peti sta sindikatom ta hip sprememba Zakona o delovnih razmerjih s skrajševanjem odpovednega roka in zni ža njem odpravnin in pa seveda pokojninska reforma. »Ta se pripravlja le enosmerno, z vzorci rdečih in zelenih semaforjev, brez socialnega dialoga, ima prehude, odrezave prehode in bistveno poslabšuje situacijo bodočih upokojencev.« Sindikalisti z nestrpnostjo pričakujejo, ali bo njihovo vodstvo pozvalo ljudi tudi na kakšen protestni shod ali na kakšne druge aktivnosti, ki so jih napovedali. »Sam upam, da bo prevla dal raz um, da bodo začeti pogovori na ekonomsko-socialnem svetu šli v smer pogajanj, da bomo ustavili konje in se začeli pogovarjati o novih prehodih. Pri tem nas člani budno spremljajo. Pozivanje na protestne shode ali grožnja z zakonodajnim naknadnim referendumom ni rešitev. Rešitev je dialog. ci dosegli skupen cilj, dvig minimalne plače. »Brez tega spontanega upora v Gorenju nam verjetno ne bi uspelo. Minimalna plača v Sloveniji še vedno ni spodobna, a je bil to v zadnjem desetletju najvišji dvig v enkratnem znesku kljub hudi gospodarski situaciji, finančni krizi in vseh ostalih zadevah.« Bran ko Amon o tem, kako se je razpasla aroganca nekaterih last ni kov »Naši zaupniki po podjetjih so v podrejenem položaju, ponekod so deležni tihih groženj, pritiskov, šikaniranj. Ponekod zaradi njih kdo reče, da se tega ne gre, in potem imamo tudi kadrovske težave. Tako včasih ne odreagiramo pravočasno. Ljudje se upravičeno bojijo za svoje službe, svojo eksistenco, socialno varnost ... Rečejo, da ne bodo prevzemali odgovornosti, nekateri razmišljajo, da bi izstopijo iz sindikata, kar pa ni dobro. Morda sindikat res ni najboljši prijatelj zaposlenih, je pa žal edini.« Bojijo se stečajev Branko Amon:»Delavci so za svoje preživetje prisiljeni sprejeti marsikaj.« Rešitev je, da delodajalci, delojemalci in seveda država sedemo za isto mizo, povemo vsak svoje in potem iščemo najbolj ugodne rešitve za vse državljane Slovenije.« Z njim smo obudili tudi lanski znameniti spontani protest delavcev Gorenja, kije povzročil, da so vsi slovenski delav- Vprašanje likvidnosti, plačevanje na dolge, oddaljene roke, vse to se pozna tudi delavcem. »Če smo včasih vsaj s tako imenovano kompenzacijo nekako uspevali obvladovati to zgodbo, je ta zadeva danes težava številka ena, ki se posebej odraža v določenih gospodarskih panogah, kot sta denimo lesarstvo, gradbeništvo. Kaže se tako, da eno stavno ni za pla če, ni za plačilo materialov in ostalega in se samo čaka, kdaj bo tisti, ki je dal kredite ali jamčil s kakršnokoli zadevo, rekel: »Dovolj je. Tudi meni je zmanjkalo.« In bo počilo. Bojimo se tega, da bodo podjetja prisiljena v stečaj.« V najtežjem položaju pa majhna podjet- ja. »Obratovalnice z nekaj zaposlenimi, ki so odvisne od cele verige velikanov, ki diktirajo tako plačilne kot druge pogoje. Delavci so za svoje preživetje prisiljeni marsikaj sprejeti. Včasih tudi dogovor, da po mesec ali več ne dobijo plače in potem se zgo di, kar se, da eno stavno ni več niti za potne stroške, avtobus in podobne zgodbe. Kaj šele za letošnji regres.« Na Graški gori bodo še kakšno rekli Vseeno pa je praznik dela lahko tudi za prijazen, sončen pogled naprej. »Vsem bi zaželel vesel praznik in vse vabim na Graško goro, kjer se bomo v organizaciji Območne Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje srečali že enaintridese-tič zapored. Tam bomo tudi še kakšno rekli.« Prvomajska srečanja in kresovanja Veliko jih bo, vseh ne moremo našteti. Za vse niti vemo ne. Nekaj tistih, s katerimi ste nas pravočasno seznanili, pa povzemamo. Gremo naprej! S takšnim naslovom in podnaslovom Nisem stroj!, bo na Graški gori letos potekalo tradicionalno prvomajsko srečanje, ki ga organizira Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje. Začelo se bo ob 11. uri. V prvomajsko jutro bodo prebivalce Velenja, Šoštanja, Šmartnega ob Paki, Mozirja, Nazarij, Ljubnega, Luč, Gornjega Gradu, Solčave, Rečice ob Savinji prebujale budnice. Zanje bodo poskrbeli pihalni orkester Premogovnika Velenje, pihalni orkester Zarja Šoštanj in godba Zgornje Savinjske doline. Iz Velenja in Šoštanja bodo, tako kot doslej, organizirani avtobusni prevozi do Graške gore in nazaj. Iz Velenja bodo avtobusi začeli voziti ob 8. uri in bodo vozili vsakih 30 minut s postaj Pesje, Gorica, Bevče, pri pošti, s Prešernove, Tržnice in Rudarskega doma, iz Šoštanja pa bo avtobus odpeljal ob 9. uri z avtobusne postaje. Eni kresovali že na predvečer dneva upora Ze v ponedeljek, 26. aprila, je kres zagorel na šoštanjskih Goricah. Tradicionalno kresovanje ob zvokih pihalnega orkestra Zarja in z golažem z naslovom Pozdrav pomladi so pripravili Socialni demokrati Šoštanja. Prav tako je kres zagorel že v ponedeljek zvečer pri Hiši mladih v Šmartnem ob Paki. Kre sovi na pred večer praz ni ka dela V petek, 30. aprila, ob 19. uri se bo začelo tradicionalno kresovanje pod Belim dvorom na Gorici, ki ga prireja Krajevna skupnost Gorica v sodelovanju z Mestno občino Velenje. Za dobro razpoloženje bodo poskrbeli Potepuhi, tudi letos pa ne bo manjkal golaž. Organizatorji prosijo obiskovalce, naj pridejo na kresovanje peš. Parkiranje bo zagotovljeno v središču Gorice in pred osnovno šolo. Pri Ribiški koči ob Družmirskem jezeru bo v petek, 30. aprila, začeli bodo ob 20. uri, pripravil kres Območni odbor SDS Šoštanj, bar Tina in Ribiška družina Paka Šoštanj. KS Škale Hrastovec bo jutri pripravila vsako- letno kresovanje na Lubeli. Ob 16. uri bodo začeli postavljati mlaj, nato se bodo predstavila posamezna društva, ob 19.30 bo sledil kratek kulturni program, nato prižiganje kresa in zabava. Prvomajsko srečanje Šoštanjčanov Turistično društvo Pristava pripravlja 1. maja s pričetkom ob 12. uri tradicionalno prvomajsko srečanje pod gradom Forhtenek, kamorvabi-jo vse Šoštanjčane. Pogostili vas bodo z golažem, zabaval pa vas bo ansambel Poljanšek. ■ mkp S kresovi previdno! Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo opozarja organizatorje javnih prireditev s kresovanjem in vse, ki bodo ob prvomajskih praznikih kurili kresove, daje pri tem treba upoštevati predvsem naslednje: kurišče mora biti obdano z negorljivimi materiali, biti dovolj oddaljeno od gozda, dreves, prometnic in zgradb. Med kurjenjem mora biti ob ognju vedno nekdo prisoten. Pri kurjenju se ne sme uporabljati gorljivih tekočin, na primer naftnih derivatov ali materialov, ki pri gorenju razvijejo močan dim in strupene pline (na primer avtomobilske gume). Ob vetrovnem vremenu je treba kurjenje kresa prekiniti. Po končanem kurjenju je treba ogenj pogasiti, kurišče pa prekriti s peskom ali zemljo. Na javnih prireditvah s kresovanjem mora biti organizirana požarna straža, ki jo lahko opravljajo le gasilci. Če kres v naravi povzroči požar, je treba o tem takoj obvestiti pristojni regijski center za obveščanje na telefonsko številko 112, ki bo na kraj požara napotil pristojne gasilke enote. Gora ob 11. uri radio@ialfa i is "O 00 « oo ""^AS Težko, a kljub temu uspešno leto Odkup samo slovenskega mleka za celjsko mlekarno pomenilo v letu 2009 dodatno oviro za uspešno poslovanje -Boljše izhodišče, boljši poslovni rezultati Tatjana Podgoršek Na nedavnem 28. srečanju najboljših proizvajalcev mleka za celjsko mlekarno je njen direktor Marjan Jakob zbrane v prostorih restavracije na letališču pri Slovenj Gradcu seznanil z lanskimi poslovnimi rezultati. Med drugim je povedal, da so do konca marca imeli že 950 ton zalog sira, v prvih petih mesecih pa za skoraj milijon evrov negativnega rezultata. Ukrepi so dali spodbudne rezultate in pripomogli, da so kljub posledicam gospodarske krize leto 2009 sklenili z nekaj več kot 200 tisoč evri dobička. Od več kot 1300 proizvajalcev iz 17 kmetijskih zadrug je mlekarna odkupila dobrih 87 milijonov litrov kakovostnega mleka, kar je 2 odstotka manj od načrtovanih količin in slab odstotek manj kot leta 2008. Več kot polovico mleka je predelala v sire. Od 53 milijonov evrov prihodkov je 77 odstotkov denarja ustvarila s prodajo izdelkov na doma- Priznanja za najboljše tri proizvajalce mleka in najboljše tri kmetijske zadruge - odkupovalke mleka Najboljši proizvajalci mleka iz Šaleške doline čem trgu, 16 na trgu republik bivše Jugoslavije, ostalo v državah EU. »Še vedno smo mlekarna, ki za svojo proizvodno kupuje le slovensko mleko, kar pa je v letu 2009 predstavljajo dodatno oviro za uspešno poslovanje. Naša konkurenca je namreč kupova la mle ko na evropskem trgu po 0,18 do 0,20 evra, mi pa smo za povprečno kakovostno mleko 'na rampi' plačali v povprečju 28,73 centa za liter.« Da so njihovi izdelki kakovostni, so znova potrdila nekatera prestižna priznanja. Po zagotovilih Jakoba so si za letos zastavi li zelo zah tev ne in pogumne cilje. Osnovni je odkup in proizvodnja zdravih ter visokoka-vostnih izdelkov iz slovenskega mleka. Prav tako naj bi mlekarna sledila sodobnim trendom razvoja mlekar stva v Evropi. Gle de na pre cej drugačna izhodišča pričakujejo bolj- še poslovne rezultate in boljše pogoje tudi za proizvajalce. Slednjim so 1. januarja že nekoliko dvignili odkupno ceno. Če se položaj ne bo poslabšal, bodo letos ceno mleka še dvignili, najbrž v drugi polovici leta. Januar in februar sta še bila pod recesijo, marec pa je bil zelo dober. Med večjimi cilji je prenova blagovne znamke, prodor na trge, na katerih mlekarna danes še ni prisotna, snujejo pa tudi novosti v prodajnem programu. Z njimi naj bi se še bolj približali zahtevam in željam potrošnikov. REKLI SU ... Največji pridelovalci mlekarne Celeia o odkupni ceni mleka: Frančišek Rotnik, gospodar kmetije iz Raven pri Šoštanju: »Na lanskem srečanju so napovedali padec odkupne cene mleka za nekaj centov. V sredini leta je ta padla za skoraj 30 odstotkov. Pošel je ves denar, ki smo ga lahko kmetje predvideli za naložbe. Dejansko smo skrbeli lahko le za ohranitev proizvodnje. Letos so odkupne cene mleka višje za 1,1 centa, vendar je to še bistveno pod proizvodnimi stroški. Moti me, da se v javnosti operira le s ceno na rampi mlekarne, ki pa je kar nekaj centov višja, kot jo dobi kmet. Mlečna proizvodnja je plod več kot 10-letnega dela. Zelo hitro jo lahko ukineš, z gotovostjo pa trdim, da povratka nazaj ni.« Harald Konečnik, gospodar kmetije iz Šentjanža pri Dravo- gra du: »Zadovoljni smo s pro izvede ni mi koli či na mi mle ka, nezadovoljni pa z odkupno ceno. Ta je katastrofalno nizka, saj nam ne pokriva več proizvodnih stroškov. Brez subvencij in podpore ne bi mogli več kmetova ti. Na naši kmetiji kak šnih rezerv nimamo več. Proizvodne stroške smo zmanjšali na minimum. Na potezi so mlekarne in trgovine, ki si največ vzamejo od mlečne pogače.« Za pravice zavarovancev več kot 122 milijonov evrov Ravne na Koroškem - Območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ravne na Koroškem je lani za uresničevanje pravic zavarovancev z območja Koroške ter Savinjsko-šaleške regije porabila več kot 122 milijonov evrov ali 5,24 odstotka v strukturi odhodkov celotnega zavoda. Največje bilo stroškov za plačilo zdravstvenih storitev, in sicer dobrih 81 milijonov evrov ali 66,4 odstotka vseh odhodkov območne enote. Sledijo odhodki za zdravila in medicinskotehnične pripomočke v višini 24,8 milijonov evrov ter drugi odhodki, kot so nadomestila, pogrebnine, potni stroški. Na seji območne enote so člani ob obravnavi poročila o lanskem poslovanju poudarili, da je potrebno storiti vse, da pravice zavarovancev ne bodo omejene v njihovo škodo. Med drugim so še menili, da se je zaradi gospodarske krize povečala brezposelnost, socialne stiske pa so prispevale k povečanju bolniškega staleža, kar dodatno bremeni zdravstveno blagajno. ■ tp J Z delom ir pri delu ustvarjamo svoje pravice, znamo M ni remo Al '> 1 nujemo! a m i £ Skuj lina Premogovnik Velenje estita ob 1. maju - prazniku dela. 135 LET PREMOGOVNIKA VELENJE - JUBILEJ PRETEKLOSTI IN IZHODIŠČE PRIHODNOSTI AKTUALNO Šaleška jezera - vodni vir in razvojni izziv Jezera ohraniti čista Milena Krstič - Planine Velenje, 21. aprila - V prostorih Muzeja premogovništva Slovenije so župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, župan Občine Šoštanj Darko Menih, direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rot-nik in direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved podpisali sporazum o sodelovanju v skup nem projek tu z naslovom Šaleška jezera - vodni vir in razvojni izziv Šaleške doline. V uvodu je aktivnosti, predvidene v projektu, predstavil dr. Emil Šterbenk z Inštituta za ekološke raziskave ERICo Velenje, z direktorjem tega inštituta mag. Markom Mavcem, pa so nato vsi štirje podpisniki sporazuma podpisali še pogodbo o izvedbi projekta. Šaleška jezera so pomembna priložnost Šaleške doline, zlasti z vidika razvoja turizma, rekreacije in z vidika rabe vode v elektroenergetske namene. Končni cilj projekta, zanj bodo partnerji letos namenili 80 tisoč evrov, prihodnje leto pa še 41 tisoč, bo pridobiti konkretne predloge, kako izboljšati kakovost voda Velenjskega, Škalskega in Družmirskega jezera, ter opredelitev primerne dolgoročne rabe jezer v rekreacijske, turistične in gospo dar ske name ne. Jezera so v Sloveniji manj znana, ker so mlada in so nastala zaradi človekove dejavnosti. Gre za pre- Srečko Meh je ob podpisu sporazuma in pogodbe poudaril, da imajo ta jezera večplastni pomen. »Imajo značaj eko sistema, zato je to vodno površino treba čuvati, mogoče jo je izrabiti v energetske namene, kar bomo tudi storili, in seveda turistične, kar že počnemo. Vse troje je za nas izjemno pomemb no. Ko smo pred časom v Ljubljani razpravljali o tretji razvojni osi, prisotni so bili strokovnjaki s področja urbanizma, krajinske arhitekture in drugih področij, je bilo prav prijetno slišati, ko so govorili o tem, da tako lepe okolice, kot jo imamo mi med obema jezeroma, pravzaprav v Sloveniji ni. Morda se tega premalo zavedamo.« Darko Menih je izpostavil, da je treba Šaleška jezera umno izkoristiti. » Predvsem za turizem, s tem da se življenje v jezerih omogoči vsem živalskim vrstam, ki lahko tukaj prebivajo. To ogromno pomeni tudi za občino Šoštanj.« Dr. Uroš Rotnik je na jezera pogledal z energetskega vidika: »Jezera imajo sedem metrov višinske razlike in bi lahko kar nekaj električne energije pridobili tudi s prečrpa-vanjem teh voda. So umetnega nastanka in nujna kot tehnološka voda za TEŠ, vendar se v TEŠ trudimo, da te vode uporabljamo čim manj, kajti jezera imajo tudi svoj namen.« Dr. Milan Medved pa je povedal, da je bilo veliko že narejenega: »Veliko truda je bilo vloženega v to, da se obala jezer uredi, da to ni več degradiriano območje, ampak da v tem prostoru nastaja lep turistično-rekreacijski kompleks. Tudi za nas je pomembno, kako oživiti jezera, zato podpis sporazuma podpiramo.« Mag. Marko Mavec pa: »Jezera je treba ohraniti čista! So edini potencial tega pro sto ra.« Podpisniki so najprej prisluhnili predstavitvi aktivnosti, ki jih projekt predvideva. mogovniške ugreznine, napolnjene z vodo pritokov Pake, ki teče skozi Šaleško dolino. Služijo tudi kot vodni vir zlasti pri porabi vode za hlajenje Termoelektrarne Šoštanj. V jezerih in njihovi okolici se je razvil nov življenjski prostor, ki sta ga naselila rastje in živalstvo, zna čil na za jezerske ozi roma mokrotnejše pokrajine, celotno območje pa tako opravlja tudi pomembno ekološko funkcijo. VIZIJA PRIHODNOSTI. IZKUŠNJE PRETEKLOSTI. POVEZUJE JIH IZVIRNOST SEDANJOSTI! Čestitamo ob prazniku dela. gorenje m LET USTVARJALNOSTI S naHl AS Papežev stol v rudarski kopalnici V razstavišču Barbara Muzeja premogovništva Slovenije na ogled stoli Janeza Suhadolca Milena Krstič - Planine Velenje, 23. aprila - Do 10. junija bo v razstavišču Barbara Muzeja Premogovništva Slovenije na starem jašku na ogled razstava Janeza Suhadolca - Stoli. Suhadolc, profesor na Fakulteti za arhitekturo, kjer se razdaja, da bi svojim študentom približal pomen občutenja prostoročnega risanja. Prvo razstavo stolov in podob ne ga, kot pravi, je imel na Jesenicah v Kosovi graščini leta 1988. Med kasnejšimi razstavami se mu zdi naj po memb nej ša retro -spektivna razstava v Slovenj Gradcu leta 2006, zagotovo pa ta, ki je postavljena v razstavišču Barbara, v bivši rudarski slačilnici, po nenavadnosti prekaša vse. Stol, ki ga je izdelal za papeža, stoji v rudarski kopalnici. »Take postavitve doslej še ni bilo. Da bi se papežev stol pojavil v neki kopalnici, to se slabo sliši ... Ampak v tem primeru gre za nekakšno katedralo očiščevanja, to je bila kolektivna kopalnica za rudarje, ki je zdaj spremenjena v del muzejske ga komplek sa. Pro stor ima podobo skorajda sakralnega prostora, z vsemi inštalacijami, ostanki naprav in s svojimi razmerji in velikostjo. Ideja, kije nastala v tem muzeju, je sreč na in tako dob re postavitve, kot jo je doživel papežev stol v Velenju, še nikoli ni bilo.« Stol ima dve funkciji, ena je uporabna, ena je simbolna. Katera zanima umetnika? »Mene bolj zanima simbolna funkcija, ampak toliko, kot se sedi na navadni gostilniški klopi ob steni, toliko se sedi dobro tudi na vsakem mojem stoi lu.« Da se res dobro sedi, pa ve kar nekaj Velenjčanov, ki jim je Suhadolc izdelal stol. Med njimi njegov prijatelj še iz študentskih let in poročna priča, arhitekt Andrej Šifer. Stol, ki ga je izdelal znaj, je na raz stavi tudi na ogled. Razstavo Stoli je odprl pomočnik direktorja Premogovnika Velenje Ludvik Golob. Po nenavadnosti, pravi Suhadolc, ta razstava prekaša vse dosedanje. V Galeriji Mozirje razstavlja Jože Kramberger Mozirje, 23. aprila - V Galeriji Mozirje je postavil svoja dela na ogled letošnji nagrajenec Občine Mozirje, slikar Jože Kramberger. Razstavo so pripravili v počastitev slikarjevih 65 let. Zanj je na otvoritvi umetnostni zgodovinar Franei Pečnik dejal, da je človek vztrajnosti in neizmerne volje, ki jo črpa iz prepričanja, da mora ustvarjati - slikati. Njegov opus je razdelil na tihožitje, portrete in krajine z vedutami, ki jim doda simbolno izpoved svoje življenjske zgodbe. Njegova tihožitja so polna življenja, pri portretih se je - med drugim - z naročili cerkvenih dostojanstvenikov (Uran, Kramberger, Držečnik) uveljavil kot reprezentančni, skoraj »dvorni« slikar Slovenske katoliške cer- kve. Krajine in vedute so v primerjavi s tihožitji in portreti manj plastične in posledično bolj sproščene ter slikovite. Po mnenju Francija Pečnika Kramberger ni osamljen primer kulturnika, ki je bil prezrt v smi- Z otvoritve slu spodbujanja in sprejetosti. Prav tako ni edini prebivalec doline, ki bi si ob naslednji priložnosti zaslužil obsežnejšo monografijo. ■ Tp Beseda o besedi Šoštanj, 20 in 23. april - Ob dnevu knjige je Zavod za kulturo Šoštanj pripravil dva dogodka. Prvi je bil v Kavarni Šoštanj, ko so poslušalci lahko prisluhnili klepetu med Črtom Škodlarjem in dr. Svatoplu-kom Štovičkom iz Ljubljane. Dr. Štoviček ni govoril o sebi in svoji dejavnosti, ki ga je po letih študija in bivanja v tujini ponesla v Slovenijo, med drugim v podjetje Tomos in Koprsko komunalo, kjer je zasedal vodilna delovna mesta, temveč je spregovoril o Slovencih, Trubarju in posredno tudi o knjigi. Zanimiva raziskovanja, so ga pripeljala da mnogih zanimivih spoznanj, v katerih so zbrani iskreno uživali. Naslednji dogodek je pripravil Marjan Marinšek iz Velenja (slika spodaj), tokrat s predstavitvijo filma o svojem obisku pri veliki pisateljici Astrid Lindgren na Švedskem. Poleg svojega zanimanja za Piko Nogavičko in vsega, kar je v zvezi z njo predstavil, od prevodov, zbirke, Pikinega festivala, pa je Marinšek na kratko ome- nil tudi svojo dejavnost v tedaj še Kulturnem centru Ivana Napotnika, svojo zbirateljsko in publicistično dejavnost ter seveda literarno dejavnost, saj je od leta 2007 član Društva slovenskih pisateljev. Tudi Marjan Marinšek je bil odličen gost, saj je njegova ljubezen do kulture pripomogla k oživitvi kulture daleč zunaj lokalnega pro sto ra. ■ Milojka Kom prej, Foto: Dejan Tonkli Monstrumi Urban Novak Zmeraj znova, ko se peljem mimo gradbišča novega velenjskega nakupovalnega centra, se sprašujem, kako je mogoče, da bo mesto »pridobilo takšen monstrum. Sodeč po predstavitvi je sam objekt in njegova pozicija splet osebnih in poslovnih povezav ter skrajno sumljivega ravnanja občine pri sprejetju veljavnega dokumenta, ki takšno - milo rečeno - neumnost dovoljuje. Drugače si namreč uspešnosti investitorja pri gradnji takšnega zmazka nikakor ne da razložiti. Namesto objekta, ki bi na elitni lokaciji v neposredni bližini mestnega središča omogočil gradnjo vsebinsko mešanega programa (predvsem stanovanja s spremljajočimi dejavnostmi). se sedaj gradi nič več in nič manj kot industrijska hala, namenjena trgovskemu programu. Namesto da bi omogočili razvoj mestnega središča čez Šaleško cesto, se gradijo nakupovalna središča okoli mesta. Potrebne stanovanjske površine pa se gradijo na obrobju mesta. Bolj zanimiv postane podatek o tem, kako projekti, ki vplivajo na življenje vseh nas, nastanejo. Za gradnjo na zemljišču v neposredni bližini mestnega središča (recimo nakupovalni center in nova avtobusna postaja) javni natečaj ni bil razpisan. Za gradnjo športnega parka in športnih dvoran na območju Škalskega jezera pa je razpisan javni natečaj. Vsekakor lepo in pohvalno, da bomo dobili športne dvorane na tak način, vendar ali nas mora res zmazek nakupovalnega centra ob Šaleški cesti spominjati, kako malo mar je mestni oblasti za kvalitetno življenje in kako enaka pravila ne veljajo za vse. Marsikdo poreče, da se popolnoma enake stvari dogajajo povsod po svetu, kar je seveda tudi res, vendar bi bilo bolj zdravo in modro zgledovati se po dobrih zgledih. Kot recimo po nam primerljivi Belgiji. V okviru največjega sejma nepremičnin MIPIM vsako leto podelijo nagrade za najboljše stavbe v posameznih kategorijah ter tako spodbujajo gradnjo kvalitetne arhitekture. Letošnje nagrade so v veliki meri romale v Belgijo oz. so bile podeljene za stavbe, zgrajene v Belgiji. Stavbe v Belgiji so dobile nagrade v kategoriji poslovnih centrov, obnova poslovnih centrov in »zelene« stavbe ter pobrale tudi posebno nagrado. Nagrade so bile podeljene za novo upravno stavbo GlaxoSmithKline, rekonstrukcijo zgradbe podjetja STIB in MIVB, za stavbo Solaris, ki velja za najbolj »zeleno« stavbo, kije bila zgrajena doslej, ter za preureditev avtodelavnice iz leta 1930 v sodobne pisarniške prostore. Zanimivo je, da so skoraj vsi nominirani objekti zasnovani kot energetsko varčni objekti. Prav tako so bili uspešni Nemci, ki so dobili nagrade v preostalih dveh kategorijah. Za najboljši hotel je bil proglašen hotel Kameha Gold v Bonnu in stanovanjski nebotičnik Marko Polo s 17 nadstropji stanovanj v Hamburgu. Vse te stavbe so mešanica dobre lokacije, uspešne arhitekture ter posluha za okolje, v katerem stojijo. To jim daje vrednost in ne nazadnje tudi ceno na trgu. Letošnja podelitev MIPIM nagrad odraža fenomen belgijske arhitekture, ki kaže zavedanje pomena uspešne arhitekture ter predvsem njenega sprejemanja med prebivalci. Nekaj, kar je zelo slabo upoštevano pri gradnji javnih stavb v Velenju in tudi v Sloveniji. Ce je že to, kakšne bodo zgradbe, kijih uporabljamo vsi, španska vas odgovornim, potem bi te morale toliko bolj zanimati vse bodoče uporabnike. Vsekakor si želim, da bomo nekoč imeli v Velenju kakšno stavbo, ki bo dostojno nasledila nagrajeno delo Savina Severja izpred 40 (stanovanjski blok ob Šaleški cesti) let ter tako končno stopili korak naprej, ko nam ne bo treba več iskati kvalitete v preteklih projektih, ampak bomo uživali v kvaliteti sodobnih objektov. 107,8 MHz täonjSKÜ lOO CAS©POSDOl M® Z AIOZ Glasbene novičke Duhovna iskanja Že več kot 20 let lahko v nedeljskih dopoldanskih oddajah Radia Velenje naši zvesti poslušalci prisluhnejo rubriki Duhovna iskanja. Dekan in naddekan Dekanije Šaleška dolina Jože Pribožič in Cvetka Žlof, tvorca oddaje, sta povedala, daje rubrika sestavljena iz dveh sklopov, in sicer duhovna misel in tema. Od tod ime rubrike. » Duhovna misel se naslanja na Božjo besedo in ta del pripravim običajno sam, pri temah pa sodelujejo poleg duhovnikov še laiki iz vseh župnij Šaleške doline. Povezane so s cerkve- nim letom oziroma liturgičnim koledarjem (advent, post, šmar-nice, božič, velika noč ...), aktualnimi dogajanji v družbi, cerkvi. Letos je - na primer - evhalistič-no leto in leto duhovništva, zato so v ospredju te teme,« je povedal Jože Pribožič, Cvetka Žlof pa je dodala: "Ko govorimo o birmi, prvem svetem obhajilu, predstavimo družino, povemo, kako se pripravlja na ta dogodek. Marsikatera stvar je danes že preveč skomercializirana, mi pa se trudimo dati takim dogodkom tudi duhovno vsebino. To si nenazadnje želijo poslušalci, ljudje. Fol- klori je treba dodati vsebino, ljudi osveščati." Približno 30 sodelavcev pripravlja Duhovna iskanja in ti še kako dobro vedo, da morajo v 10 oziroma največ 15 minutah, ki j ih imajo na voljo skupaj z glasbo, biti kratki, jedrnati, razumljivi. »Zaradi časovnih omejitev moramo v prispevke vložiti veliko sebe, svojih izkušenj, doživetij.» Tem jim ne manjka, volje tudi ne, verjamemo, da tudi ne sodelavcev. Zato ob nedeljah ob 8. uri zjutraj le naravnajte radijske sprejemnike na valovno dolžino 107,8 megaherca in prisluhnite temam, ki - kot pravijo snovalci Duhovnih iskanj - bogatijo duha. ■ Tp Jože Pribožič in Cvetka Žlof v prostorih Radia Velenje ... na kratko... SHYAM Posavci so tik pred zaključkom svojega tretjega albuma. Novo ploščo so naslovili Skriti sij ljudi, kreativno pa sledi ideji, ki so ji člani skupine zvesti od samega začetka, ustvarja nju pre pro ste in iskre ne avtor ske glas be. Pred krat kim so pred sta vi -li novi single Gumijasto srce. ALYA Prejela je nominacijo za Naj pesem Balkana v sklopu akcije televizije Balkanika. Najprej so izbrali uspešna singla Brazil in Zadnji dan, potem pa je v ožji izbor prišel slednji. Aly-a se bo izbora, ki bo 16. maja v bolgarskem glavnem glavnem mestu Sofi ja, ude le ži la tudi sama. MARKO VOZELJ Po dveh letih na samostojni poti in albumu Moj svet se odpravlja v studio, kjer bo pod producentsko taktirko Martina Štibernika pripravil novi album. Avtorsko delo je pri koncu, sle di pa še sne ma nje ozi roma delo v studiu. Še vedno aktualna skladba Moj si zrak tako že napoveduje izid novega Markovega albuma. Ta bo izšel kasneje v letošnjem letu. FESTIVAL NAREČNIH POPEVK Zna nih je dva najst ude le žen cev letošnjega Festivala narečnih popevk, ki se bodo jeseni borili za naslov najboljše narečne viže. Predstavili se bodo Rom Ton, Blaž Drob-nak, Maja Oderlap, Ela, Starši ensem ble, Fol kro la, Pri farski muzi -kanti, Zaka' pa ne, Dušan Sadar, Dežur, Ansambel Donačka in Skupina Crescendo. Lani je zmagal Domen Kumer s pesmijo Marička Štajerka, ki so jo izglasovali gledalci in poslušal ci. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. TABU - Supersong 2. TIMBALAND feat. KATHY PERRY - If We Ever Meet Again 3. GIBONNI - Toleranca Po skladbah Oblak za dva, Pesek in dotik, Namesto srca in 42 je skupina Tabu ponudila že peti single z njihovega zadnjega albuma z naslovom 42. To je skladba Supersong, v kateri Tabujevci predstavljajo superjunakinjo prehitrega jezika in velikega srca, punco nadnaravnih sposobnosti, ki vzame reševanje sveta v svoje roke. Skladba vam je bila všeč in izbrali ste jo za pesem tega tedna na Radiu Velenje. LESTVICA I ■ I ■ I Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Ansambel Naveza - Veselite se pomladi 2. Zlati muzikanti - Berač 3. Ansambel Pogum - Radi bi vam zapeli 4. Ansambel Nanos - Dokler smo mladi vsi 5. Skupina Katrca - Mamica 6. Franc Flere s pevko Matejo - Mlado dekle 7. Ansambel Franca Žerdonerja s prijatelji - Pesem o kukavici 8. Veseli Gorenjci - Jaz bi plesala 9. Ansambel Juhej - Stari godec 10. Iskrice - S figo v žepu Gibonni za strpnost Hrvaški glasbenik Gibonni predstavlja drugi single s svojega naji novejšega albuma. Skladba Toleranca, po kateri album tudi nosi ime, je nekaj čisto posebnega. Gre za multietnično skladbo z močnim sporočilom, ki je že v času svojega nastajanja preko različnih glasbenih studiev prepotovala pol sveta. Posneta je bila namreč v RSL Studiu v Novem mestu, N.B. v Zagrebu, studiu Salvation Link v Kairu, Great Waters Music studiu v New Yorku, Studio Life productions studiu v Adelaideu ter v Real World box studiu v Londonu. Naslovna skladba prinaša tudi mednarodni izbor sodelujočih gostov, med katerimi so Damir Urban, Maya Azuce-na, Haidi Bahgat, Ricardo Luque in ameriški raper Masta Ace. Skladba je naperjena proti radikalnosti, ozkosrčnosti in nestrpnosti - je napev k boljšemu, mirnejšemu in predvsem strpnejšemu dojemanju sveta in različnih kultur, je pesem o želji po sobivanju. Vračajo se bratje Han son Ameriška pop rock skupina Hanson bo 8. junija izdala nov album z naslovom Shout it out. Skupino sestavljajo bratje Hanson, ki so s tretjim albumom Middle of Nowhere iz leta 1997 postali znani po celem svetu, še posebej zahvalju joč uspešnici Mmm bop. Glasbeniki, ki so po Middle of nowhere objavili še štiri albume, bodo z najnovejšim albumom Shout It Out skušali ponoviti uspeh omenjene- ga albuma, ki so ga prodali več kot deset milijonov primerkov in si prislužili tudi tri nominacije grammy-ja. Na albumu Shout it out bo dvanajst pesmi, za pesem Thinking 'Bout Something pa so že naredili živa hen vide ospot. Ponovno McCartneyevi solo albumi Britanski glasbenik Paul McCartney je avtorske pravice za izdajo svojih samo stojnih plošč pro dal neodvisni glasbeni založbi Concord. Od avgus ta dalje bodo tako začeli izhajati številni legendarni albumi tega bivšega člana skupine The Beatles. Prvi na novo izdani album naj bi bil Band On the Run iz leta 1973, v katalogu pravic, ki se nanašajo tudi na digitalno trženje, pa je najti velike uspešnice, kot so Live & Let Die, Mull Of Kini tyre in Hope Of Deliverance. Z založbo Concord je nekdanji beatle sodeloval že dvakrat, med drugim pri izdaji albuma Memory Almost Full leta 2007. McCartney se je že pred časom razšel z založbo EMI, februarja pa je celo zahteval nadzor nad svojimi samostojnimi stvaritvami, kijih je zato založbo posnel v letih med 1970 in 2006. Nov sin gle sku pi ne Šank Rock Skupina Šank Rock je nazadnje objavila singl in spot Ni boga, v teh dneh pa predstavljajo nov single. Naslovili so ga Eo, pod avtorstvo pa se podpisujejo Roki Pet-kovič, Aleš Uranjek in Bojana Ura-njek. Za mastering je tokrat poskrbel Kevin Metcalfe v studiu Emas ters v Lon do nu. Sin gle je premierno predstavitev doživel v nedeljo na nacionalni televiziji v oddaji NLP, v tem tednu pa prihaja tudi na radijske postaje. Skladba napoveduje nov album skupine (Ta bo že petnajsti!), Šank Rock pa ob tem za poletje že napovedujejo koncertno turnejo in tako ostajajo eden najbolj zaželenih glasbenih kolektivov na slovenskih koncertnih odrih. Čuki sto na uro Aktualni album skupine Čuki z naslovom Mal' naprej je izšel maja lani in že skoraj leto dni, natančneje 48 tednov, ostaja na lestvici najbolje prodajanih albumov v Sloveniji. Po uspešnicah Mal naprej pa mal nazaj, Uuu, Zvočnik na pločnik, Greva gor v hribe, Kukamo pod senčnik njen in Pod krošnjo starega bora Čuki občinstvu zdaj ponujajo skladbo Sto na uro. Skladba je vesela in iskriva, ravno pravšnja za prihajajoče poletne dni. Poleg številnih koncertov se Čuki še posebej pripravljajo na nastop v posebni izdaji oddaje Na zdravje, ki bo 14. maja potekala v ljubljanskih Križan kah. I ■ I ■ I BRANJU ČAST IN OBLAST! ^... več na: www.radiovelenje.com j mmucA DOBITNICA ČOPOVE DIPLOME 2009 AS DMK-jevska mladost v maju v v Kultura, šport, zabava, okrogla miza - vse to bo prinesel SSK-jev 20. festival Dnevi v mladih in kulture - Več pozornosti zaposlitvenim možnostim mladih v Saleški dolini - Sedem festivalskih dni bo zaznamovalo tri vikende v maju Bojana Špegel Velenje - V Šaleški dolini, torej v MO Velenje, Šoštanju in Šmartnem ob Paki, je trenutno 2850 študentov. V Šaleški študentski klub (ŠŠK) je včlanjenih dobrih 600, poleg njih pa še 200 dijakov in kar nekaj simpatizerjev, ki spremljajo program in prihajajo tudi iz okoliških občin. Trenutno je torej v ŠŠK včlanjenih okoli 1000 ljudi, kar po besedah predsednika kluba Janka Urbanca ni malo. Dejstvo je, da se število članov v klubu povečuj e, kar lahi ko pripišemo tudi dejstvu, da se tudi delo ŠŠK-ja v zadnjem času precej spreminja. O tem in o prihajajočem jubilejnem 20. festivalu DMK smo govorili s predsednikom kluba, ki je v njem aktiven štiri leta, vodi pa ga drugo leto zapored. Se v zadnjih letih delo v ŠŠK-ju kaj spreminja, kako je lanska gospodarska kriza vplivala na delo v klubu? »Delo v ŠŠK-ju seje zelo spremenilo, saj smo v zadnjih dveh letih veliko energije posvetili prestrukturiranju programa. Pripravljamo veliko več dejavnosti, ki so namenjene študentom. Klub je bil včasih zelo skomercializiran, mi pa ponujamo več na področju sociale, izobraževanja in kultu- re. Tako študentom poleg zabave ponujamo še več. Gospodarska kriza ravno zaradi prestrukturiranja dela v klubu ni bila najboljša, saj so se nam sredstva zmanjšala za 20 %. Veseli pa smo, ker smo primanjkljaj sredi stev uspeli pridobiti na razpisih in pri sponzorjih, kjer smo naleteli na večji posluh. Veliko raje podprejo naš ino-vativnejši program kot le zabavo.« Kdaj ste začeli uvajati te spre mem be? »Ker nisem zagovornik hitrih sprememb, se je v novo smer začelo premikati pred tremi leti. Zelo dober primer so naše okrogle mize z aktualno tematiko za študentsko populacijo. Obisk se izboljšuje, na vsaki okrogli mizi nas je več. Zadeve se lotevamo previdno in počasi tudi zato, ker ves čas preverjamo, kaj si mladi res želijo. Nekako pa nam je pomagala tudi gospodarska kriza, saj so se študenti šele Janko Urbane:»Izdali bomo tudi knjigo, ki bo prikazala zadnjih deset festivalov.« sedaj začeli spraševati, kje bodo dobili službo, kakšne so po diplomi priložnosti v Šaleški dolini? Mislim, da so to zelo dobra izho di šča tudi za naše okro gle mize in razprave in eno bomo pripravili tudi v času letošnjega DMK-ja. Prav je, da mladi glasno povedo, kaj si želijo v naši državi in v naši dolini. Zato vedno povabimo predstavnike lokalne skupnosti, gospodarstva in institucij. Tako skupaj oblikujemo zaključke.« Pred nekaj leti ste težko povečevali članstvo v ŠŠK-ju. Zdelo se je, kot da so mladi nezainteresirani. So sedaj vendarle ugotovili, da jim članstvo v klubu prinese »več«? »Mislim, da to drži. Ko smo začeli spreminjati program dela kluba, smo želeli študentom ponuditi čim več možnosti sodelovanja. To ne pomeni, da lahko v klubu delajo le tisti, ki so člani ožje ekipe, ampak ponujamo možnost vsem, ki pridejo k nam z dobro idejo. To velja za kulturo, novinarstvo, fotografijo in sploh vse, s čimer se naši člani ukvarjajo. Dajemo jim možnost, da pri nas dobijo prve prave priložnosti; prve razstave, prvo urejanje našega časopisa. Vsak, ki ima voljo delati, ga podpremo.« Pred dobrim letom se je ŠŠK pod tvojim vodstvom odločil, da zavrne že kupljene prostore nekdanjega Rudnik puba, kijih kupila MO Velenje, ker ste se bali, da ne boste zmogli obnove. Ostali ste v navezi z Mladinskim centrom Velenje, vaši in njihovi prostori se dopolnjujejo. Kako se to dopolnjuje? »Sedaj vemo, da smo takrat sprejeli zelo dobro odločitev. Tudi zaradi gospodarske krize bi bila obnova prevelik zalogaj, ne bi si mogli privoščiti ne obnove in ne obratovalnih stroškov. Sodelovanje z Mladinskim centrom je odlično, pridružil se nam je še Mladinski svet Velenje in s tem smo povezali mladinske organizacije v mestu. Skupaj ustvarjamo program, namenjen mladim; tako se stroški nižajo, kvaliteta pa raste. To se pozna tudi po obisku Mladinskega centra in naših prostorov - obisk je iz vikenda v vikend boljši.« Festival DMK se je začel kot kratek dogodek, kmalu prerasel v nekajdnevni festival, zadnja leta pa zaznamuje skoraj vse konce tedna v maju. Zakaj ga ne strnete v nekajdnevni festival? »Naj povem, da smo jubilejni festival začeli pripravljati že lani avgusta, od sredine februarja je program dogovorjen in oblikovan. Želeli smo bogato zaznamovati 20. obletnico DMK-ja. Mislim, da smo pripravili dober program, izdali pa bomo tudi knjigo, v kateri bomo predstavili drugo desetletko festivala, saj je prva že popisana v knjigi. O dolžini festivala pa naj povem, da bi tudi mi najraje pripravili festival v sedmih strnjenih dneh. Ker pa so v maju študenti še v studijskih mestih, čez teden nima pravega smisla pripravljati dogodkov za njih. Ker želimo, da je festival vseeno sedemdnevni, smo program razvrstili na tri konce tedna v maju, ko smo lahko vsi doma. Prepričan sem, da bomo kvalitetno »pokrili« vsa področja študentskega delovanja. Tako pripravljamo dve gledališki predstavi, predstavitve knjige in časopisa RIT, pa še dva velika koncerta; eden bo na gradu, drugi v letnem kinu. Pripravili bomo tudi predstavitev zaposlitvenih možnosti v dolini in okroglo mizo z zgovornim naslovom »Kje je priložnost v mestu priložnosti?«. 20. Dneve mladih in kulture so omogočili: I® bi iss: M SV KUNIGUND V večini programov tudi po prenosu prijav še prosta mesta v Solski center Velenje zaprosil za povečan obseg vpisa v programu avtoserviser, zaprli pa so ga v programih geostrojnik rudar in oko ljevarstveni tehnik Tatjana Podgoršek_ Ministrstvo za šolstvo in šport je na svojih spletnih straneh minulo sredo objavilo stanje prijav za vpis za šolsko leto 2010/2011 v vseh srednješolskih programih v Sloveniji po roku za prenos prijav. Ta seje iztekel 14. aprila. Gabrijela Fidler, šolska svetovna delavka na gimnaziji Šolskega centra Velenje, je povedala, da se stanje prijav za posamezne programe ni bistveno spremenilo. Za 632 prostih mest so prejeli 428 prijav, od tega v prenosnem roku 4. Število prijav pri večini programov toliko ne presega števila razpisanih prostih mest, da bi morali zaprositi ministrstvo za omejitev vpisa. Več prijav, kot so razpisali prostih mest, so prejeli za program avtoserviser (za 26 razpisanih mest 34 prijav), zato so že zaprosili za povečan obseg vpisa. Če bo ministrstvo na vlogo odgovorilo pozitivno, bodo vpisali vse kandidate. Prostih mest tudi ni več v programih geostrojnik rudar in okoljevarstveni tehnik. V obeh programih je namreč kandidatov toliko, kot so razpisali prostih mest, zato bodo vpis zaprli. V vseh ostalih programih centra pa so še prosta mesta. Ministrstvo bo svoje soglasje k spremembam glede obsega vpisa posredovalo do 10. maja. Vpis v srednješolske programe in prinašanje dokumentacije za vpis bo potekalo do 18. junija. »Prenos prijav sedaj ni več mogoč vse do zaključnega postopka vpisa kandidatov, ki bodo sodelovali v izbirnem postopku v primerih omejitve vpisa. To je do 1. julija. Po tem bodo lahko dijaki prenesli prijave le v programe, kjer bodo še prosta vpisna mesta.« 2. junija pa se izteče rok za oddajo prijave za tiste dijake, ki razmišljajo o nadaljevanju izobraževanja po srednji poklicni šoli. Na šolah Šolskega centra izobražujejo v dvoletnih programih poklicno-tehničnega izobraževanja za poklice elektrotehnik, strojni tehnik, avtoserviser tehnik, geotehnik, tehnik mehatro-nike, ekonomski in gastronomski tehnik. nlbo om mČAS Collegium »X »> ESOTECH M ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB www.ssk-klub.si Uspešen dan za podjetnike v Velenju Velenje, 22. aprila - Zavod mladi podjetnik se je ponovno vrnil v Velenje in v sodelovanju s SAŠA inkubatorjem organiziral podjetniško popoldne. Savinjsko-šaleška regija se sooča z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti. V Zavodu mladi podjetnik, kjer skrbimo za promocijo podjetništva med mladimi ter njihovo izobraževanje in s SAŠA inkubatorjem, smo organizirali dobro obiska no podjetniško popoldne. Dogodek je bil namenjen spodbujanju samozaposlova-nja in odpiranju novih delovnih mest v regiji z 10,8-odstot-no brezposelnostjo. Mla di iskal ci prve zaposlitve, brezposelni in drugi iskalci novih priložnosti so spoznali osnovne ele- mente podjetništva, kot so poslovni načrt, osnove računovodstva ter osnove prodaje in pravila vodenja storitev. Organizatorji načrtujejo, da bo podjetniško popoldne v Velenju postalo stalna praksa in eden osrednjih dogodkov, namenjenih širjenju podjetništva v regiji. „SAŠA regija je močno odvisna od velikih gospodarskih družb in takšno stanje za naše okolje ni dobro. Zato želimo tudi mladim podjetjem pomagati pri razvoju, saj le tako vidimo rast podjetništva v regiji ter posledično rast celotne regije. Veliko težavo v regiji predstavlja tudi odliv znanja, zato skušamo preko različnih projektov mlade spodbuditi, da svojo podjetniško pot razvijejo v regiji in tako pripomorejo k njenemu večjemu gospodarskemu razvoju," je dejala Petra Sitar iz SAŠA inkubatorja. „Tokratni dogodek v Velenju smo zastavili nekoliko širše, saj smo poskrbeli za kar štiri tematike. Tudi občinstvo je to cenilo, saj je večina vztrajala do konca dogodka. Hkrati nas je presenetilo tudi dokaj sproščeno ozračje med udeleženci, ki se je kazalo v interakciji s predavatelji. Takšen odnos med njimi in predavatelji je vedno cilj naših izobraževanj, ga pa velikokrat pogrešamo," je dodal Borut Borštnik, direktor Zavoda mladi podjetnik. Predavanje je začela naša zunanja sodelavka, računovodkinja Lea Bevčič, in bodočim podjetnikom predstavila večini najbolj neprijetno opravilo - računovodstvo. Za njo je nastopil Risto Stojanovski iz Triple S Learning, ki nas je s svojo odlično retoriko prepričal o pomenu pravega pristopa oziroma vodenja storitev do strank. Kot zadnji v večeru pa se nam je predstavil Blaž Kos, ki prihaja iz Kluba poslovnih angelov Slovenije. V predavanju nam je odgovoril na vprašanje, zakaj potrebujem poslovni načrt. Vsi pa so po koncu uradnega dela odgovarjali še na vprašanja udeležencev ob pogostitvi in mreženju. ■ Nika Penšek MLADI IN KULTURA Šaleški študentski klub 20 8. - 23. maj, Velenje Dnevi mladih in kulture je že tradicionalen festival, ki ga od vsega začetka organizira Šaleški študentski klub. Leta 1991 se je skupina študentov zanesenjakov odločila na študentom lasten način praznovati takratni dan mladosti 25. maj in še istega leta seje zgodil enodnevni koncert na velenjskem gradu. Z razpadom Jugoslavije je izginilo tudi praznovanje dneva mladosti, festival pa je ostal, s ciljem praznovanja mladosti in kulture. Iz enodnevnega seje počasi razširil na tridnevnega, pa lani do dvotedenskega festivala, letos ko pa praznujemo 20. obletnico DMK-ja, pripravljamo poseben program ki se bo razdrobil po celem mestu. SOBOTA |8.5.2010| 20:00, Otvoritev 20. DMK-ja, atrij velenjskega gradu Otvoritev razstave 20 LET DMK-ja Predstavitev knjige II. Desetletka Etno Koncert: GYPSY MAMBO KOČANIORKESTAR NEDELJA |9.5.2010| 14:00, Igranje družabnih iger (Tarok, Remi, Šnops, Monopoly, Naseljenci otoka Catan, Activity,...), terasa Mladinskega centra Velenje 17:00, Predstavitev nove številke študentske revije RIT (Racionalno Izbrane Teme), Mladinski center Velenje 18:00, Gledališka predstava ŽENITEV (komedija / Nikolaj Vasiljevič Gogolj - Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje), Mladinski center Velenje NEDELJA |16.5.2010| 14:00 Nedeljski »CHILL OUT«, terasa Mladinskega centra Velenje 20:00, Gledališka predstava LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD (komedija/Domen Uršič - KUD Cerkno), Mladinski center Velenje PETEK |21.5.2010| 16:00, INFORMATIVNI DAN V PODJETJU ESOTECH D.D. Predstavitev podjetja in zaposlitvenih možnosti - sedež podjeta Esotech d.d. 18:00, Okrogla miza KJE JE PRILOŽNOST V MESTU PRILOŽNOSTI, KRMC Kunigunda 20:00, STAND UP z Vidom Valičem in Andrejem Colaričem (KOMIKAZE), Mladinski center Velenje 21:00, KITARIJADA, Mladinski center Velenje PETEK |14.5.2010| 14:00, »Skate contest«, parkirišče pred Rdečo dvorano 16:00, Turnir v ročnem nogometu, pikadu in namiznem tenisu - terasa Mladinskega centra Velenje 20:00, Otvoritev fotografske razstave: VELENJE MESTO PRILOŽNOSTI - galerija v Mladinskem centru Velenje 20:30, Jazz koncert: UNITED GROOVES, Terasa Mladinskega centra Velenje SOBOTA 115.5.2010| 12:00 Športne igre (nogomet, odbojka, košarka...),TRCjezero 16:00, Finale BILJARD lige, Gostišče Kelt (Kasesnik) 16:00 »ABZAJLANJE« s skakalnice, velenjska skakalnica 20:00, ROCK na GRADU, velenjski grad Dandelion Children DeckJaniels Last Day Here Res Nullius Niet Big Addiction SOBOTA |22.5.2010| 14:00, Popoldanske aktivnosti (gokart, bodypaintig, grafitiranje...), letni kino 19:00, Urbane legende Velenja: predavanje Ambroža Kvartiča, Mladinski center Velenje 20:30 Predstavitev projekta Velenjska glasbena scena, letni kino 21:00, Koncert na LETNEM KINU (vstopnina 5 EUR): Ziebane (Klemen Kline) Dalaj Eegol (Ali En) Mr.Tijama NEDELJA |23.5.2010| 14:00 Nedeljski »CHILL OUT«, terasa Mladinskega centra Velenje 17:00 Retrospektiva 20. DMK, Mladinski center Velenje www.dmk.s 29. aprila 2010 p Tisti, ki se niso udeležili zaključka očiščevalne akcije pri Hiši mladih v Šmartnem ob Paki, niso videli direktorja tamkajšnjega javnega Zavoda Mladinski center Janeza Dvornii ka v novi službi. Tisti, ki so ga pa, so menili, da mu gre delo dobro od rok. Bolje kot kaj drugei ga. So se pa spraševali, zakaj neki j e ob tem tako resen. Se boji, da bi mu zmanjkalo enolončnice, ali morda razmišlja, kakšno bi sam skuhal za čase, ki prihaj aj o. * »Imate radi sladko? Mi tudi, a vemo, kaj smemo in kaj ne,« sta mimoidočim na stojnici društva diabetikov v soboto razlagala člana društva Milica Vrtačnik in Milan Ugovšek. »Pa migat je treba, migat,« je dodala Milica. Da je takih, ki se tega zavedajo, vse več, sta ugotovila ob koncu dneva, ko sta vpisala kar nekaj novih članov društva. d Smučar Bernard Vajdič, ki je lani postal tudi očka, se j e »po smučarko« poslovil od samskega stanu. Mladostni prijatelji, med katerimi j e bilo veliko smučarskih kolegov, so mu pred usodnim »da« naložili, da v popolni opremi, na starih, a prelzkušel nih elankah, premaga asfaltni hrib med Gorico ln Lopatnikom. »Tole bodo še krepko plačali,« |'e komentiral Bernard. Je mislil priiatelje ali sponzoj? Našli zdravilo proti raku! Znanstveniki s Kalifornijskega tehnološkega inštituta so izdelali domnevno prvo "zdravilo", ki je sposobno povsem ozdraviti raka. Pravzaprav ne gre za zdravilo v pravem pomenu besede, temveč za nanodelce (nekateri jim pravijo celo nanoroboti), ki so sposobni uničiti rakaste celice brez kakršnihkoli stranskih učinkov. Skupini raziskovalcev je uspelo izdelati nanodelce, ki v rakasto celico vstavijo RNA fragment, ta pa zaustavi gen v genskem zapisu celice, ki je odgovoren za njeno nenadzorovano delitev ter napadanje drugih tkiv. Gre za prvo "zdravilo", ki selektivno napade in uniči rakaste celice. Spodbudna je informacija, da so delovanje "zdravila" že preizkusili na prvih pacientih, pri katerih so zabeležili popoln uspeh. Vbrizgali so jim 70-nanometrske nanodelce, sestavljene iz dveh polimerov in proteina. Ti nanodelci se v telesu pripnejo na površino rakaste celice, vanjo vstavijo RNA fragment, nato pa se samouničijo. Ostanke bolnik brez posledic izloči z urinom. Ker gre za enega najpomembnejših prebojev pri iskanju zdravila proti raku, je pričakovati, da bodo kmalu sledili nadaljni klinični preizkusi. Po nekaterih napovedih bi lahko še v tem desetletju dočakali prvo učinkovito zdravilo proti raku. V trgovini tehtal penis Na škotskem sodišču so zaključili z nenavad nim pri me rom, v katerem naj bi se 33-letni James Jones iz Edinburgha javno razkazoval v trgovini na Moredun Park Roadu, saj naj bi na tehtnici, ki jo stranke uporabljajo za sadje in zelenjavo, stehtal svoj penis. 31-letna prodajalka Melanie Guglielmino, ki je v procesu nastopila kot glavna priča, je sodniku dejala, da je bila »res šokirana«, ko je prišla do oddelka s sadjem in zelenjavo in opazila dva moška, ki sta stala poleg tehtnice. Ko je prišla do njih, naj bi j i James dejal, "«a pravkar tehtata njune spolne organe.« Sod- penisa, ob tem pa sta se muzala in smejala.« Na zaslišanju je Jones sicer priznal, da je bil takrat pijan, moškega poleg sebe pa naj ne bi poznal. Sodnik je razsodil, da ni zadovoljivih dokazov za obtožbo o javnem razkazovanju, zato je Jonesa razglasil za nedolžnega. Domov zaradi nena rav nih las Medtem ko so v indonezijski provinci Papua v policijski službi nezaželeni moški, ki so si povečali svoj spolni organ, je v eni izmed ameriških policijskih postaj policistka naletela na težave zaradi nove bar- ra ali zelena. Načelnik je policistko poslal domov in j i ukazal, naj si lase znova prebarva. Po njegovem mnenju so navodila jasna in pritožbe ni želel komentirati. Otroš ki umet nost ni genij Enajstletna umetnica iz Venezuele, priznana kot edini otroški binarni genij v realističnem slikanju in poeziji, ustvarja dela, ob katerih ša sta ateista). Neverjetna deklica je imela svojo prvo samostojno razstavo slik pri devetih letih, svoj prvi avtoportret pa je prodala za kar deset tisoč dolarjev. Zapravljala njegov denar, da ga je varala Dlje časa poročen moški je postal sumnjičav, ko je opazil, da denar s skupnega bančnega računa izginja. Najel je detektiva, ta pa je odkril, česar mož ni pri ča koval. Poskočna Italijanka sije najela kar dva mladca, enega žigola v kraju Feltre in drugega v Bellunu. Svo- nik jo je vprašal, kaj je sploh videla: »Nekaj je imel na tehtnici. Kaj točno, nisem videla. Izgledalo je kot penis.« Obtože ni se je že od začetka zagovarjal kot nedolžen. Kot priča je nastopila tudi upravi-teljica trgovine, 46-letna Agnes Fagan, ki naj bi zaradi nekega suma kraje pregledovala posnetke nadzorne kamere in je zato tudi sama opazila dva moška: »Izgledalo je, kot da sta na tehtnico dala svoja ve las. Policistka, ki se je že pritožila svetu za medčloveške odnose zaradi diskriminacije na delu, je trdila, daje njena barva rdeča, njen nadrejeni pa se s tem ni strinjal in je trdil, da je vijoličasta. V skladu s predpisi o primernem videzu policistov je policistom namreč prepovedano priti v službo z »nenaravno barvo« las, kot so vijoličasta, mod- mnogi ostanejo brez besed. Ljudje po vsem svetu so za njena slikarska dela pripravljeni odšteti milijone dolarjev. Akiane Kramarik se je rodila leta 1994 v ameriški državi Illinois. Doma šolana deklica je začela risati pri rosnih štirih letih. Ustvarjanja se je učila sama in se pri šestih letih preizkusila še v slikanju na platno. Leto pozneje je začela pisati poezijo, danes pa se lahko Akiane že pohvali z dvema knjižnima uspešnicama. Ni dvoma, da se deklica od svojih vrstnikov močno razlikuje. Že pri šestih letih je namreč vsak dan vstajala ob četrti uri zjutraj in najmanj pet ur slikala na platno. Že takrat je dejala, da je njen navdih vizija nebes in povezanost z bogom (star- jih apetitov ni želela tešiti s poročenim ljubimcem, saj je bila prepričana, da bi ji zunajzakonska zveza lahko prinesla zgolj težave. Žal pa se je uštela, saj je rešitev, ki se ji je zdela najmanj tvegana, pokopala njen zakon. Ko je prevarani in do konca užaljeni Italijan dojel kruto resnico, je odšel k odvetniku in zahteval ločitev. Če že ni uspel rešiti zakona, je rešil vsaj svoje premoženje. [trkanje Nogometno slavje Na stadionu ob Velenjl skem jezeru j e bilo veliko slavj e ob osvojitvi naslova državnih prvakov. V Velenju so slavili Koprčani! Nekaj posebnega Velenju se (spet) obeta nekaj posebnega. Elektrarna na jezerski pogon. Menda tudi pri tem ne bo kdo oporekal, da gre za okoljsko sporno naložbo. Z zemlje v zrak V četrtek smo spet veliko govorili o materi Zemlji. In Braslovčani so spet opozariali, da bo pri njih najboljšo zemljo povozila načrtovana hitra cesta. Očitno j e res rešitev, da gre cesta po zraku. Ali ostane v zraku. Terme Šaleške Terme Topolšica so po raznih peripetij ah zadnji čas le postale (še) bolj šaleške; niso pa več tako zdraviliške. Izgubile so precejšen del Zdravilišča Rogaška. Menda ga še bodo. Prenaseljenost Čudno se sliši, da so naši otoki prenaseljeni, saj imamo vendarle še vedno le enega. Pa je vseeno res - »prenaseljeni« so mnogi naši ekološki otoki. Z odpadki. Železna lady Vila Bianca naj bi bila po obnovi po mnenju nekaterih prava železna lady. Imela bo jekleno strešno konstrukcij o. Vidna naj bi bila le od znotraj, na zunaj bo vseeno prava vila. Dan upora Prav j e, da še vedno slavimo dan upora. Saj je pri nas upornikov raznih vrst vse več! Ponavljanje Za nekatere j e stalno ponavljanje, da j e za Sašo turizem neizrabljena priložnost, že močno obrabljena fraza. Vsi zadovoljni Z zadnjo vseslovensko čistilno akcij o smo bili vsi zadovoljni. Eni zato, ker so počistili ogromno stvari z mnogih črnih odlagališč, drugi zato, ker so spet dobili mesta za odlagal nje odpadkov. NASILJE Večja občutljivost okolja, več odkritih primerov Na Centru za socialno delo Velenje lani obravnavali kar 75-odstoten porast nasilja v družini v primerjavi z letom 2008 - Tudi »zamolčanje« nasilja ne glede na poklicno molčečnost kaznivo dejanje Tatjana Podgoršek Na Centru za socialno delo Velenje so lani na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki obravnavali dobrih 75 odstotkov več primerov nasilja v družini kot v letu 2008. Po podatkih centra je policija na omenjenem območju izrekla 64 ukrepov prepovedi približevanja, kar je največ v celjski regiji, ki je na drugem mestu po tovrstnih ukrepih v Sloveniji. »Lani smo strokovne delavke centra na področju nasilja v družini obravnavale 101 družino z mladoletnimi otroki in 76 družin brez mladoletnih otrok, najpogostejši obliki pa sta bili fizično in psihično nasilje. Žrtve nasilja so bile najpogosteje ženske. Obravnavale smo tudi 36 povzročiteljev storitve kaznivega dejanja nasilja v družini,« je povedala Irena Vučina, strokovna delavka na centru. Na ostala naša vprašanja je takole odgovorila: Čemu pripisujete tolikšno povečanje nasilja v družini? »Zakaj je v naši regiji tako naraslo nasilje v družini v primerjavi z drugimi v Sloveniji, nismo posebej raziskovali. Sem pa prepričana, da so k temu precej prispevala naša prizadevanja po sistemskem, tvornem delu v povezavi z drugimi ustanovami, ki imajo glede tega določe- ne pristojnosti (policija), več znanja strokovnih delavk, večja osveščenost in občutljivost okolja do nasilja v družini. Z ustrezno zakonodajo pa je vlada RS prvič poskrbela za jasno določene vloge, naloge in Irena Vučina:»Podatkov o tem, zakaj je v naši regiji več nasilja v družini v primerjavi z drugimi okolji v Sloveniji, nimamo.« sodelovanje različnih organov, organizacij in nevladnih organizacij pri obravnavi nasilja v družini. Vse to pomeni novo kakovost dela.« Menite, da niso med razlogi tudi posledice krize? »Težko bi odgovorila pritrdilno. Za naše območje obstaja specifi-ka, za kaj več bi bile potrebne raziskave, ki pa jih ni.« Kako ravnate, ko izveste za primer nasilja v družini? »Od primera do primera različno. Obstajajo smernice za primere, v katerih je žrtev nasilja odrasla oseba in kadar je žrtev nasilja otrok. Če na centru izvemo prvi za primer nasilja, takoj stopimo v stik z žrtvijo in hkrati o tem obvestimo policijo ali obratno - policija nas. Strokovne delavke na pogovoru z žrtvijo opredelimo težavo, ugotovi mo, ali ima pod por no soci al no mrežo in skupaj z njo poiščemo rešitve. Če je žrtev neposredno ogrožena, skupaj z njo izdelamo načrt pomoči. Ko je na varnem, pa se osredotočimo na zagotovitev njene dolgoročne varnosti: od določitve nevarnosti, dejavnikov tveganja do rešitev. Podrobno jih seznanimo tudi o njihovih pravicah in možnih oblikah pomoči znotraj centra kot tudi z mrežo pomoči zunaj njega. Po potrebi skličemo multidisciplinarni tim, v katerega so pozvani vsi, ki žrtev ali povzročitelja nasilja obravnavajo ali pa ga še bodo: policija, tožilstvo, zdravstvena služba, nevladne organizacije. Po zakonu smo dolžni nuditi pomoč tudi povzročitelju nasilja. Kadar policija izreče ukrep prepo- vedi približevanja, povzročitelja nasilja obravnava regijska koordi-natorica za nasilje, sicer pa matični center.« Do nasilja v družini pride velikokrat med vikendi, v popoldanskem času, ko strokovne delavke na matičnih centrih ne delate. Kako pa ravnate v takih primerih? »Na Centru za socialno delo Celje je oblikovana regijska služba, znotraj nje pa interventna služba. Ta zunaj poslovnega časa centrov poskrbi za pomoč v vseh nujnih in neodložljivih primerih na osnovi obvestila policije. Če je potreben takojšen umik žrtve iz družine, kam jo namestite in ali imate za to na voljo potrebne zmogljivosti? »Žrtvam predstavimo mrežo pomoči, pomagamo ji poiskati možne rešitve, ki so lahko namestitev v varno hišo, materinski dom, v krizni center. Do sedaj se še ni zgodilo, da ne bi našli primerne rešitve. Pri tem so nam v veliko pomoč nevladne organizacije, s katerimi -tako kot s policijo - zelo dobro sodelujemo.« Bi lahko pritrdili, da je stanje v problemtiki nasilja v družini v Šaleški dolini zaskrbljujoče? »Vsako nasilje je zaskrbljujoče. Je nesprejemljivo, zanj ni opravičila. Žrtve nasilja niso krive zanj. Danes lahko za žrtve bolje poskrbimo kot v preteklosti, vendar moramo za nasilje izvedeti. Zato ob tej priložnosti opogumljam žrtve, da spregovorijo o nasilju ter z ustrezno strokovno podporo poskrbijo zase in za morebitne mladoletne otroke. Ob tem naj še povem, da so vse oblike nasilja v družini kaznivo dejanje in se preganjajo po uradni dolžnosti. Vsakdo, ki kaj ve oz. izve o nasilju v družini, je - ne glede na poklicno molčečnost - o tem dolžan takoj obvestiti center, policijo ali državno tožilstvo.» zelene doline Slovenije 2010 V prelepem okolju Koroške pokrajine, ki jo obdaja naravno bogastvo gozdov, neokrnjena narava in prijazni domačini je bila okronana tretja mLecna KRaLJica e doline Slovenije, ki predstavlja Slovenijo, slovensko mleko in mlečne izdelke. posLansTvo mLečne KRaLJice zeLene DOLine SLoveni je Dobro življenje je na vsakem koraku! povezano z znanji in izkušnjami, spretnostmi ter iznajdbami iz bogate preteklosti mlekarstva v Sloveniji. To in še več med širšo množico širi Mlečna kraljica zelene doline Slovenije. S svojim pojavljanjem v javnosti izraža zdrav način življenja in promovira večjo porabo mlečnih izdelkov. S tem prispeva k ohranjanju slikovite pokrajine slovenskega podeželja ter zagotavlja delovna mesta v slovenskem kmetijstvu in živilstvu. Energija nas povezuje in združuje. TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ Skupina Z blokom 6 bomo tudi v prihodnje zagotavljali zanesljivo, varno, konkurenčno in okolju prijazno proizvodnjo električne in toplotne energije, ohranjali kvalitetna delavna mesta in tako še naprej delovali v naše skupno dobro. m : Jr sT ^C^J nost. Ob 1. maju - mednarodnem prazniku dela vam želimo vse najlepše. NAŠI KRAJI IN LJUDJE '"»tAS 29 aprila 2010 16 Komaj čakamo V krajevni skupnosti Ravne načrtujejo otvoritev pomembne pridobitev 27. junija -Prihodnji mesec dogovor z društvi o vsebini - Ceste so in ostajajo breme Tatjana Podgoršek »20 oziroma 30 let smo si krajani Krajevne skupnosti Ravne želeli novega doma krajanov. Naposled ga bomo dobili. Objekt, ki smo ga pre i me nova li v rekre a cij sko --kulturno središče, je praktično končan. Čakamo na tehnični prevzem. Upam, da ga bomo opravili prihodnji mesec. Svojemu name- nu ga bomo predali ob praznovanju krajevnega praznika, 27. junija. Praznovanje bo trajalo tri dni in komaj čakamo,« je zadovoljen dejal predsednik Krajevne skupnosti Ravne Jože Sovič in nadaljeval: »Izteka se mandat članom krajevne skupnosti in izgradnja doma je bil naš glavni cilj.« Naložba je bila vredna blizu 600 tisoč evrov in po mnenju nekate- rih, čaka krajane sedaj težka naloga - dati objektu pravo vsebino. Jože Sovič verjame, da s tem ne bodo imeli prevelikih težav. Upravičenost naložbe so vrsto let utemeljevali s prizadevnim delom številnih društev in organizacij, ki niso imela doslej na voljo prostorov za dejavnost, vadbo, za kulturne prireditve, športna srečanja in še in še. "Prihodnji mesec se dobimo s predstavniki vseh na sestanku, na katerem bomo razpravljali o tem, kako bomo napolnili dom, izkoristili možnosti, ki nam jih ponuja." Sicer pa, meni Jože Sovič, jim kljub temu da so glavni cilj »spravljeni pod streho«, ne bo zmanjkalo dela in bo poletje še zelo pestro. Zaradi razvejanosti krajevne skupnosti so bile in bodo ostale veliko breme ceste. V minulih letih so jih sicer kar nekaj poso do bi li, a je Jože Sovič. »Če je kdo zelo vesel novega centra, smo to člani sveta krajevne skup nos ti in tudi sama.« letošnja dolga zima poskrbela, da seznam ni krajši. V letošnjem programu so predvideli posodobitev približno dveh kilometrov lokalnih cest, in sicer odseke Kavčič, Abi-dnik-Lipovšek, obnovo ceste v Pristavi, odsek proti Miklavžinu. »Naslednjo zimo bodo imeli na oddaljenih gospodinjstvih lažji dostop do svojih domov.« Poleg cest so v letošnjem programu predvideli še rešitev oskrbe gospodinjstev s pitno vodo. S projektom nekoliko zaostajajo, pojasnjuje Sovič, ker ne vedo, kako bo s sredstvi kohezijskih skladov. Obljubljeno jim je, da naj bi vodovodno omrežje na levem kraku krajevne skupnosti, za katerega imajo gradbeno dovoljenje, gradili -etos. Če bo proj ekt dobil zeleno luč na »koheziji«, bodo naložbo gradili pospešeno. »Projekt je vre- den več kot milijon evrov, del tega - 250 tisoč evrov - pa smo zanj že namenili.« Po predvidevanjih naj bi se nanj priključilo 61 gospodinjstev. Sicer pa so bili glede reševanje nemotene oskrbe gospodinjstev s pitno vodo letos že prizadevni. Zgra di li so namreč omrežje, na katerega seje priključilo 34 gospodinjstev. »Sliši se malo, a če povem, daje bilo potrebno za to zgraditi tri kilometre primarnega in sekundarnega omrežja, je to veliko.« Jože Sovič je še povedal, da naj bi letos namenili za obnovo in posodobitev cest blizu 200 tisoč evrov. Sicer pa ima krajevna skupnost v letošnjem proračunu Občine Šoštanj predvidenih za vlaganja 50 tisoč evrov, za delovanje 10 tisoč ter 25 tisoč evrov za zimsko službo, ti evri pa so že zdavnaj skopneli. ■ Solna terapija za sodobne ljudi, športnike, pevce ... V Šmiklavžu pri Gorjem Gradu center za izboljšanje zdravja dihal, alergij in kožnih obolenj Pred slabim letom dni jev Šmiklavžu pri Gornjem Gradu odprl vrata Solni tempelj - center za izboljšanje zdravja dihal, alergij in kožnih obolenj. Je bila to modna muha, tržna priložnost ali ... »Ze 15 let se ukvarjam z vsemi oblikami alternativne medicine. Solni tempelj je odziv na potrebe in želje vseh, ki - tako kot sama - verjamejo, daje narava odličen zdravnik. V našem templju ne postavljamo diagnoz. Za to so zdravniki. Tudi ne govorimo o zdravljenju, ampak o izboljšanju zdravja, ki pa lahko preide v popolno ozdravitev. Solna terapija je odlična za sodobne ljudi, športnike, pevce, ki zaznajo potrebo po ohranjanju zdravja s pomočjo naravnih metod, ki s preventivo skrbijo za obrambo telesa pred obolenji, so kronično utrujeni...«je povedala vodja Solnega templja Vanda Hartman. V Sloveniji obstajajo solne jame, Vanda Hartman: »Če naredimo po pet terapij spomladi in v jeseni smo naredili veliko za svoje zdravje ter dobro počutje.« vdihavanja in izpostavljanja telesa suhemu aerosolu naravne kamene soli in ostalim faktorjem mikroklime, kijih ustvarijo v za to prirejenih prostorih (solnih sobah), pa je novost na slovenskem trgu. V njih s pomočjo generatorja ustvarijo atmos fero, ki je po vseb nos ti soli v zraku precej močnejša od atmosfere v naravnih solnih jamah, rudnikih in ob morju. »Učinke soli poznajo že tisočletja. Tudi naš dopust na morju je solna terapija.« Ker ima sol protivnetni učinek in pozitiven vpliv na čiščenje bronhijev, solno terapijo priporočajo ljudem z bronhialno astmo in nagnjenostjo k dihalnim infekcijam, za zdravljenje alergij nosu in grla, kroničnih in vnetnih stanj ušes in ljudem z nizko imunsko sposobnostjo telesa. Prav tako tistim, ki imajo pogosta vnetja kože, luskavico. Kot zatrjuje Vanda Hartman, so klinične raziskave pokazale, da ima aerosol kamene soli vpliv na čiščenje vnetih dihalnih poti, poškodbe kože, »saj najprej sčisti sluznico do te mere, da se zgosti in odebeli. Podobno vpliva na poškodovano kožo. Le nepoškodovana sluznica in koža ščitita naše telo pred vplivi nečistoče, alergenov iz okolja. Ker solne terapije čistijo organizem, razstrupljajo telo in prispevajo k boljšemu počutju, pozitivno vplivajo na živčno, psihično in čustveno stanje človeka.« Solna terapija traja 40 minut, kar je enakovredno štirim dnem bivanja na morju. Število terapij je odvisno od poškodbe sluznice ali kože. Ker se je odločitev za izgradnjo solnih sob pokazala za pravo, so za to, da bi učinke terapij približali čim širšemu krogu ljudi, decembra lani razširili tovrstno ponudbo še na osrednjo Slovenijo. Psiholog odgovarja (2) Petra Tekavec, mag. psihološkega svetovanja Deseo, Psihoterapija in psihološko svetovanje Spoštovani, Pred pol leta sem rodila in kmalu po porodu sem opazila, da se mi razpoloženje spreminja. Prej sem bila vedre in optimistične narave, rada sem bila med ljudmi, stvari sem jemala lahkotno in osrečevale so me majhne radosti življenja. Sedaj ljudi, ki sem jih nekoč smatrala kot prijatelje, doživljam oddaljeno, počutim se nerazumljeno in osamljeno. Morda sem postala preobčutljiva in si kak komentar jemljem preveč k srcu. Spremenili so se mi tudi interesi in odnos do življenja. Veselje do sprehodov, branja in ostalih hobijev je zamenjala brezbrižnost. Ne čutim, da me kaj lahko spravi v dobro razpoloženje. Večino časa sem brez volje in energije in sprašujem se, kaj se je zgodilo z mojim optimizmom, doživljanjem občutka sreče in veseljem do življenja. Verjetno ste že sami ugotovili, da se srečujete z blažjo obliko poporodne depresije. Poporodna depresija prizadene od 13 % do 20 % žensk in se lahko uravna sama ali pa je potrebno zdravljenje. Za začetek si lahko pomagate sami. Zdravljenje je pomembno, ker vaše razpoloženje vpliva na kvaliteto odnosa in nego dojenčka. Depresija je povzročila spremembo v doživljanju, občutenju in razmišljanju o sedanjosti in prihodnosti. Vendar z voljo in motivacijo lahko pričnete kontrolirati svoje misli, ki vplivajo na vaše počutje in vedenje. Te misli iščejo negativnosti v odnosih, so samoobtožujoče in so pozorne le na tiste vidike, ki bodo potrdile vaša negativna prepričanja o sebi in drugih. Opazujte sebe in svoj notranji monolog, to vam bo pomagalo identificirati škodljive misli in vzorce. Ko boste pričeli drugače razmišljati in boste lahko ustavili avomatski tok negativnih misli, bodo drugačna, pozitivnejša tudi občutja. Zaradi brezvoljnosti in brezbrižnosti ste verjetno opustili aktivnosti, ki so vas prej osrečevale. Morali se boste prisiliti, da ponovno postanete aktivni. Le tako boste lahko eksperimentirali in ugotovili, v čem uživate in kaj vam prinaša notranje zadovoljstvo in srečo. Vprašanja prosim pošljite na: Deseo, Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Vodnikova 1, 3320 Velenje Čestitamo za praznik dela. IZOBRAŽEVANJE, KULTURA Teden waldorfske pedagogike Velenjsko društvo WalVel bo prihodnji teden, ko pripravljajo številne dogodke, evidenčno vpisovalo v walfdorski vrtec Velenje - Društvo WalVel, društvo prijateljev waldorfske pedagogike Velenje, ki deluje od konca lanskega leta z namenom ponujanja vsebin na področju vzgoje in izobraževanja in s poudarkom na razvoju waldorfske pedagogike, napoveduje od 3. do 8. maja 2010 Teden waldorfske pedagogike. Ker je osnovni namen društva pomagati pri ustanavljanju vrtca in šole z waldorfsko pedagogiko v Šaleško-Savinjski regiji, je Teden wal-dorfske pedagogike namenjen spoznavanju z osnovami svetovno priznane pedagoške prakse skozi razstavo, predavanja, delavnice, pravljice in lutkovne predstave ter evidenčnemu vpisu v vrtec za šolsko leto 2010/11. »Evidenčen vpis v vrtec nam bo pokazal interes in želje staršev po drugačni ponudbi predšolske vzgoje v Velenju in če bo ta dovoljšen, bo vrtec svoja vrata odprl že 1. septembra. Vsekakor samo interes učiteljev, vzgojiteljev in pedagoških delavcev, ki smo se združili v društvu, v katerem delujemo v Velenju, ni dovolj močan razlog za ustanovitev vrtca. V prvi vrsti morajo našo ponudbo iskati in zahtevati starši,« pravi predsednica društva WalVel Alenka Meža Hrovat, profesorica slovenskega jezika. Obrazec za evidenčni vpis v vrtec bodo starši prejeli na dogodkih Ted- na waldorfske pedagogike. Pestra paleta dogodkov Prihajajoči Teden waldorfske pedagogike, ki bo trajal od ponedeljka, 3. maja, do sobote, 8. maja, prinaša v Velenje pestro paleto dogodkov. V ponedeljek bo svečano otvoritev z bo društvo WalVel na centralnem otroškem igrišču Velenje (če bo dež, v avli knjižnice Velenje) pripravilo tri ustvarjalne delavnice za otroke. V četrtek bo v Velenje prišel prof. Andrej Fištravec, dr. sociologije, ki bo predstavil nastanek in razvoj waldorfske pedagogike in njen vzpon skozi čas. V petek bo v pravljični sobici Knjižnice Velenje pripovedovala waldorfska lutkovno pravljico Nerodni dedek doživela razstava Waldorfska pedagogika v vsakdanji praksi, ki bo na ogled že od ponedeljka, 26. aprila 2010. V torek bo v Velenje prišla Viktorija Kovačič, waldorfska vzgojiteljica s 17 leti prakse v waldorfski pedagogiki, ki bo predavala o poteku dela in življenja v waldorfskem vrtcu. Predavanje bo popestrila s praktičnimi prikazi metod dela v vrtcu, tudi s kratkim filmom iz utripa vrtca, posnetega letos v waldorfskem vrtcu v Mariboru, kjer je zaposlena. V sredo vzgojiteljica Urška Ojsteršek pravljico bratov Grimm Bremenski mestni godci . V soboto se bo društvo WalVel v sodelovanju z društvom Ajda udeležilo cvetličnega sejma na Titovem trgu, kjer bodo na travniku pred kavarno Mozaik med 10. in 11. uro ponudili ustvarjalno delavnico slikanja mokro na mokro, ob 11. uri pa lutkovno predstavo Kremenarček rdečebradi v izvedbi Boštjana Odra. ■ bš Mnenja in odmevi Fotografija je zgovorna Pišem vam zaradi fotografije zbiralnice odpadkov, ki ste jo objavili v prejšnji številki Našega časa, stoji pa ob Sončnem parku, le nekaj metrov od zasebne pekarne. Fotografija je več kot zgovorna, saj je dokaz, kako zbiralnice, ki so namenjene občanom, nevestneži izkoriščajo za odlaganje embalaže iz svoje profitne dejavnosti. Preprosto jo oddajo "brezplačno" tudi ob zabojnike, saj praviloma ne gre za majhne količine tovrstnih odpadkov, in tako kazijo izgled. Hkrati pa mečejo slabo luč na smetarje, ki dnevno ločeno pobirajo embalažo. Občani vedno rečejo samo: »Kaj spet niso prišli pobrat?«, ostalega pa večina ne vidi. Rada bi pojasnila, da morajo tisti, ki imajo profit-no dejavnost (s. p. ali podjetje ...), oddajati embalažo ločeno, vendar pa z oddajo nastajajo določeni stroški. Tako je tudi v tem primeru, ki kaže, da zasebna pekarna nima urejenega oddajanja embalaže, čeprav bi jo morda lahko oddajali tudi tistemu, od katerega dobavlja osnovno surovino za kruh (Mlinotest). Tudi to je namreč možno. ■ Alenka Centrih Na platno ujeli telo v gibanju Velenje - Akademski slikar Tone Rački je pogosto mentor članom Društva šaleških likovnikih, ki radi nabirajo novo znanje. Na aprilski slikarski delavnici v Vili Rožle, ki so jo poimenovali "Telo v gibanju," so udeleženci (bilo jih je 7) spoznavali, kako se človeško telo odziva v različnih aktivnostih in razpoloženjih. In kaj nam je o delavnici povedal mentor Tone Rački: "Gibanje telesa ni le tehnični proces. Vsaka človekova dejavnost poteka v nekem duševnem razpoloženju in ta je današnja tema in cilj risanja. Tako hoja ni le premikanje nog in ostalega telesa. Človek lahko hodi zamišljeno, naduto, previdno, veselo. Vsa ta in druga duševna stanja se odražajo v načinu hoje in drži telesa. Drugače teče človek, ki koga lovi, kot oni, ki beži, drugače, če teče v igri ali v športni tekmi." In tudi zato naloga slikarja, da ujame telo v gibanju in z njegovo držo pripoveduje, kaj se mu dogaja, ni lahka. I bš Aprilska slikarska delavnica v Vili Rožle B/S/H/ Skupaj ustvarjamo prihodnost. Čestitamo vam ob i. maju, prazniku dela. BSH Hišni aparati d.o.o., Nazarje BSH BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP "nH]AS Prvo mesto še ni oddano(?) Rokometaši Gorenja so v izjemni predstavi poskrbeli, da bo prvenstvo vendarle še zanimivo - Celje Pivovarno Laško so premagali z 32 : 30 V derbiju kroga so po zelo zanimivi, napeti in težki tekmi z veliko izključitvami predvsem na celjski strani zadali vodilnemu moštvu prvi letošnji poraz. Spopad teh dveh moštev je bila tudi zelo živčen. Precej jeze pa je bilo izrečene tudi na račun mladih sodnikov iz Dobove, ki sta prvo burno nestrinjanje doživela že v 13. minuti z dela tribune, kjer so bili Šaleški graščaki. Sijajni in nezadržni Ivan Čupič. ki je spravil za hrbet celjskih vratarjev kar 14 žog, je bil v nezadržnem prodoru, a ga je odlični Uroš Zorman zelo grdo zrušil. Domači gledalci in klop so pričakovali izključitev, vendar sodnika tega nista storila. Sta bila pa nato v nadaljevanju bolj pogumna in tako se je zgodilo, da so gostje imeli nekaj minut pred koncem tekme kar tri izključene igralce. V 57. minuti sta izključila Nikolo Kojiča, čez nekaj sekunda pa sta pokazala rumena kartona še Edvardu Kokšarevu zaradi prekrška za najstrožjo kazen, na klop pa sta poslala zaradi ugovarjanja še Uroša Zormana. Velenjčani so takrat vodili z 31 : 30. Po prvem polčasu je na domači strani najbrž razen igralcev in trenerja le redko kdo še upal na preobrat in domače slavje po tekmi. Gostje so jim uhajali za pet golov (19 : 14). Toda fantje so s trenerjem Brankom Tamšetom pokazali veliko srce in tako sta jim vendarle pripadla začetek in konec tekme. Velenjčani so začeli spodbudno. Štirikrat so povedli za gol. Vratar Ivan Gajič je dobro branil, njegovi soigralci pa so uspešno zaustavljali Aleša Pajoviča (skupaj je dosegel le tri gole) in Renata Vugrinca, ki je bil še bolj neučinkovit, saj je v vsakem polčasu dosegel le po en gol. Zanj pa je bilko tekme konec že v 44. minuti, ko je moral zaradi tretje izključitve med gledalce. Seveda pa je bil zelo pomemben njun delež v obrambi. Toda približno po desetih minutah igre sta se strelsko razigrala Uroš Zorman in Alem Toskič. Prvi je kar šest zadetkov od devetih dosegel v prvem delu, drugi pa šest od skupaj sedmih. In po prvih tridesetih minutah so Velenjčani zaostajali za na videz neulovljivih pet golov. Po vrnitvi na parket pa so z veliko zagrizenostjo vse bolj potrjevali, da so telesno in tudi psihično zelo dobro pripravljeni. Najpomembneje pa je bilo, da niso več delali tehničnih napak. V prvem delu jih je bilo kar osem. Ivan Čupič je bil tudi v drugem delu nezadržen, zelo natančen tudi Miha Žvižej, v pravih trenutkih pa je blestel Matevž Skok, ki je v 36. minuti zamenjal Gajiča. Domača obramba je postajala granitna in prednost nasprotnika se je začela topiti. Celjanom pa, kot da je začelo zmanjkovati sape, saj so še naprej veliko energije izgubljali /t ^VZDRŽEVANJE IN OBNOVA CEST d. d. Lava 42, 3001 CELJE, p.p. 323 e-mail: info@voc-celje.si Telefon: 03/ 42 66 366, Telefax: 03/ 42 66 380 CVE VELENJE tel.: 03/ 897 64 44 -VZDRŽEVANJE CEST -IZGRADNJA CEST - UREJANJE IN IZGRADNJA HIŠNIH PRIKIJUČKOV TER DVORIŠČ - IZDELAVA PODPORNIH ZIDOV -IZDELAVA KANALIZACIJ -ASFALTIRANJE POVRŠIN - POSTAVITEV PROMETNE SIGNALIZACIJE -ZBIRANJE IN PREDELAVAINERTNIH RRAiiRFNiH nnpanKnv Čestitamo za 1. maj praznik dela. Hvala vsem. ki nam zaupate! zaradi sodnikov, ki sta bila dokaj odločna, tudi ko je šlo za izključitve. V 55. minuti je v dvorani donelo kot ob kakšnem vulkanskem izbruhu, ko je sijajni Čupič presekal gostujoči napad in z novim zadetkom izničil celjsko prednost (29 : 29). Gostujoči trener je ukrepal z minuto odmora, a se mu ni obrestovala. Prvič po sedmi minuti (4 : 3) je Čupič s svojim drugim zaporednim golom in ob številčni prednosti popeljal svoje moštvo v vodstvo (30 : 29). Dobri dve minuti pred koncem je hrvaški reprezentant s svojim 14 golom povišal razliko na +2 (32 : 30), kar je bilo dovolj za končni uspeh in da bo boj za prvo mesto vendarle še zanimiv. Zvonimir Serdarušič, trener CPL: "Čestitam kolegu na klopi Gorenja za zmago, dve tretjini tekme smo držali tekmo v svojih rokah, v zadnjih 15 minutah pa smo jo izpustili iz rok. Bilo je dramatično, kar je bilo za tako tekmo tudi pričakovati, in za nas se ni najlepše končala, toda tako je. Če bi zmagali, bi bilo že več kot 90 odstotkov možnosti, da smo prvaki, tako pa je znova vse odprto. Sedaj se bo čakal naš nov spodrsljaj, morda v Celju. Če se to zgodi, bo zelo težo." Branko Tamše, trener Gorenja: "Pričakovali smo natanko takšno tekmo. Čeprav smo v prvem polčasu prejeli kar 19 golov, v obrambi niti nismo igrali tako slabo, toda Celjani so kaznovali vsako našo napako s hitrimi nasprotnimi napadi. Tako smo prejeli kar osem golov. Med polčasom smo se v garderobi dogovorili, da moramo v nadaljevanju zaigrati skrajno borbeno v obrambi. To nama je uspelo. V drugem delu je bilo veliko bolje. Prejeli smo le 13 golov, obramba je bila še boljša, Celjani nam niso več uhajali v hitre kontre. V tem trenutku smo uspeli ustaviti, po mojem mnenju, spet enega najboljših organizatorjev igre na svetu Uroša Zormana. Vedeli smo, da moramo vztrajati do konca, ker smo izjemno telesno pripravljeni. Dobra telesna pripravljenost in velika borbenost sta nam prinesli zelo pomembno zmago.« ■ vos Še korak bliže Velenjske rokometašice še drugič do točke v Ajdovščini, potem ko so vodile skoraj vso tekmo V prvih 15. minutah tekme je bila igra izenačena, nato pa so velenjske rokometašice naredile delni izid 4:0 in v 18. minuti povedle z 11:7, a nato so Ajdovke stisnile v obrambi in ujele Velenjčanke pri rezultatu 12:12. V zadnjih minutah prvega polčasa so igralke Veplasa ponovno prestavile v višjo prestavo in si do konca odmora ustvarile prednost 4 zadetkov (20:16). V začetku 2. polčasa so gostje nadaljevale dobro organizirano igro v napadu in čvrsto obrambo ter v 40. minuti vodile že 24:18. Kazalo je že na njihovo celo visoko zmago, a po izključitvi Hrnčičeve v 50. minuti in globoki obrambi Ajdovk so imele kar nekaj težav v napadu. Pet minut pred koncem so imele še vedno 3 zadetke prednosti. Nato so sledile minute domačink. Gostje so zgrešile tri stoodstotne priložnosti, v obrambi pa sta jih sodnika še povsem nerazumljivo izključevala, tako da so Ajdovke imele na koncu kar precej sreče in uspele izenačit. Domače rokometašice so se zelo veselile osvojene točke, saj so na svojem igrišču ostale neporažene, gostje pa so se veselile dejstva, da so edine, ki niso "padle" v Ajdovščini. Kljub temu ostaja pri Velenjčankah majhno razočaranje, glede na to, da so vodile vso tekmo. Na koncu pa je tudi ta točka zelo pomembna, saj so še povečale svojo prednost pred tretje uvrščenim Naklim in so tako še korak bližje k uvrstitvi v 1. A državno lieo. S prepričljivo zmago zaključili prvenstvo v Nuhanovič še dve leti ostaja v Šoštanju Košarkarji Elektre Esotecha so s prepričljivo zmago - 94 : 68 -proti LTHcast Mercatorju zaključili letošnje prvenstvo na 10. mestu. V ligi za obstanek so le enkrat izgubili in kar sedemkrat zmagali, tako da so si sodelovanje med najboljšimi ekipami Slovenije tudi v prihodnji sezoni zagotovili že pred nekaj krogi. Šoštanjčani so na zadnjem srečanju z LTHcast Mercatorjem v Škofji Loki imeli vseh 40 minut pobudo, že v prvi četrtini so si priigrali odločilno prednost - 26 : 12, ki je varovanci Boruta Cerarja do konca srečanja niso več spustili iz rok. Gostujoči strateg si je tako lahko privoščil, da je v igro poslal vseh dvanajst igralcev, vsi pa so se tudi vpisali med strelce. Najučinkovitejša sta bila Cup in Nuhanovič s 16 točkami, Miljkovič pa je dosegel 13 točk in tem dodal še 10 skokov. ■ T. Rehar, foto: D. Tonkli Košarkarji so si ogledali TEŠ Po koncu sezone so si košarkarji Elektre Esotecha ogledali delovanje generalnega v sponzorja - Termoelektrarne Šoštanj Šoštanjska elektrarna je sponzor košarkarjev že več kot petdeset let in tako zagotovo eden najzvestejših sponzorjev v Sloveniji. Košarkarje je sprejel in pozdravil tudi direktor dr. Uroš Rotnik, ki jim je čestital za dobro delo, predvsem pri delu mlajših selekcij kluba. Ob tej priložnosti pa je predsednik Košarkarskega kluba Elektra Darko Lihteneker podpisal novo dveletno pogodbo s Salihom Nuhonovičem, ki se je po treh sezonah in pol vrnil v svoj domači klub, kjer bo torej ostal še dve sezoni. Vmes je 210 cm visoki Nuhanovič, ki je bil z 11,3 točkami in sedmimi skoki na srečanje eden najučinkovitejših šoštanjskih košarkarjev letos, igral v Laškem in pri madžarskem Debrecenu. ■ Tiaša Rehar Judoist Delopst kategoriziran športnik Na mladinskem državnem prvenstvu v judu v Slovenski Bistrici je Nejc Delopst, Jud klub Velenje, v kategoriji do 100 kg dosegel drugo mesto. S tem je izpolnil tudi normo za kategoriziranega športnika in se uvrstil v mladinsko reprezentanco. Na prvenstvu je sodelovalo 120 judoistov 17 AC\ drwpncVili Unhrw SPORT IN REKREACIJA Želja in bojevitost nista bili dovolj Rudarju pred domačo tribuno ne gre in ne gre - Ostala mi je tolažba, da je novim prvakom prvi čestital Rudarji so pred tekmo upali, da bodo gostom z zmago čestitali k osvojitvi državnega naslova. Ostalo je le pri želji. In trener Bojan Prašnikar bo moral počakati najmanj do jutrišnje tekme v Celju, da morda v četrti tekmi z Rudarjem doživi prvo zmago. Gostje so prišli ob jezero odločeni, da si štiri kroge pred koncem prvenstva tudi teoretično zagotovijo zgodovinski uspeh - svoj prvi naslov najboljšega v državi. Uspeli so, saj so zmagali z 2 : 0. Rudarji so pokazali veliko želje in bojevitosti. A je bilo to premalo, saj niso niti enkrat zmogli premagati odličnega gostujočega vratarja Ermina Hasiča. Na prvi zadetek pa je moralo približno tisoč gledalcev, med katerimi je bilo tudi nekaj navijačev gostov, čakati kar precej dolgo. Kazalo je že, da bo prvi polčas minil brez golov. Očitno so domači nogometaši bili zadovoljni s takšnim izidom in najbrž pozabili, da je treba igrati zbrano do zadnjega sodnikovega piska. Toda komaj je četrti sodnik pokazal triminutni dodatek, so Koprčani uprizorili čudovito akcijo, v kateri je sodelovalo več igralcev. Na koncu pa je najboljši igralec tekme sijajno zaposlil Mitjo Brulca na robu kazenskega prostora. Ta je 'potegnil' z žogo korak dva nekoliko v desno, se znašel sam pred Safetom Jahičem in žogo mojstrsko, s spod-kopanim udarcem, poslal čez njega poslal v mrežo. Jahič ni začel tekme, ampak je v igro vstopil šele v 21. minuti. Nekdanji reprezen-tant Pavlin je namreč izvajal prosti udarec z leve strani. Rudarjev prvi vratar se je pognal proti žogi, pri čemer se je zaletel v Nedzbedina Selimija. Pri tem si je poškodoval koleno. Nekaj časa je še vztrajal na igrišču, vendar je bila bolečina prehuda. Upanje, da se Rudar je novo navdušenje s tribune zaslužil tudi vratar Hasič. Žogo, ki jo je udaril Marian Tomcak, je preusmeril ravno toliko, da je zadela najprej prečko, nato vrat-nico in se odbila v polje. Tako je rudarjem ostala tolažba, da so lahko Koprčanom prvi čestitali za naslov. Nedžad Okčič, trener Kopra: "V si zaslužijo, da dokažejo, da so vredni naše ekipe in da s svojimi sposobnostmi lahko odigrajo odgovorno. Naslov poklanjamo svojim navijačem, klubu, mestu Koper, hkrati pa upam, da bodo odgovorni našli rešitev za naše težave.« Bojan Prašnikar, trener Rudarja: Koper je veliko bolj sproščeno dokoplje vsaj so točke, pa je splahnelo že po osmih minutah igre v drugem delu. Spet je imel žogo v nogah Pavlin. Tokrat je v ogenj poslal Dareta Vršiča, ki je nezadržano stekel z desne strani v kazenski prostor. Najprej je za sabo opustil Damjana Cipota, nato je obšel še Jahiča in gostje so že lahko začeli slaviti. Takoj za tem je moral Prašnikar zamenjati še poškodovanega kapetana Almira Sulejmanoviča s Petrom Stojničem. A domači se kljub visokemu vodstvu niso predali. Imeli so priložnost, toda žoga ni hotela v mrežo. Tudi v 68. minuti ne, ko si svoji karieri sem nizal že lepe rezultati, bil sem že državni prvak s kadeti, podprvak z mladinci, v članski je to moj prvi uspeh. Zelo sem vesel, zadovoljen. Popolnoma smo si ga zaslužili. Štiri kroge pred koncem imamo neulovljivo prednost pred zasledovalci, tako da nam nihče ne more odvzeti naslova. Kapo dol fantom, ki so pretrpeli vse lepo in grdo, kar se je dogajalo okrog nas; hvala vsem ljudem, vsem pristašem kluba, ki so nam na različne načine pomagali. Odgovorno bomo odigrali do konca, seveda pa bodo priložnost dobili igralci, ki so igrali manj; to začel igro. Prvih deset, petnajst minut smo bili bojazljivi v dvobojih in Koper je dobil določeno premoč. Po dvajsetih minutah smo vzpostavili ravnotežje. Moji igralci so pokazali veliko želje in borbe. V določenih trenutkih nam je manjkala tako kvaliteta kot sreča in nismo izkoristili svojih priložnosti. Do zadnje minute smo želeli doseči vsaj zadetek, toda bili smo premalo dogovorjeni, premalo učinkoviti proti odlično organiziranemu nasprotniku, in posledica tega, se ve, je poraz.« ■ vos Z novo zmago do 2. mesta Gostovanje zadnje uvrščene ekipe ni pretirano skrbelo domačih, ki so šli v srečanje precej oslabljeni. Pričakovali so lahek plen. Tak je bil tudi začetek srečanja. Veseljaki v zadnji obrambni vrsti so bili praznično razpoloženi, sko- še kaj več, saj so jim zamaknjeni Šmarčani puščali odprto pot do izvrstnega Pusovnika, ki je vsaj trikrat spravil v obup gostujoče napadalce. Končno so vijoličasti le doumeli, da nasprotnik ne bo »padel« na sloves in veličino kluba, ampak bo treba krepko popri- _ raj nova vezna vrsta je dolgo vzpostavljala povezave in iskala linije do napadalcev. Tega nikakor niso razumeli gostje iz Rogatca, ki so pokazali roge v 12. minuti in prišli do prednosti. Lahko bi storili jeti. Ko so se stvari v glavah uredile, pa je vse skupaj takoj izgledalo drugače. V samo 5 minut, od 27. do 32., so se domači razleteli po igrišču in popolnoma obrnili potek igre. Začel je Rok Cizej (sicer pre- cejšni spomladanski dolžnik) z izenačenjem, strelski car Alen Mujanovič je minuto kasneje zadel za vodstvo, samo tri minute pa je rabil Jovo Kraljevič za 3 : 1. Potem so Šmarčani do polčasa malo predahnili. V nadaljevanju je 53. minuta odnesla z igrišča gostujočega igralca. Številčnejši domačini so z novim zadetkom A. Mujanoviča v 54. minuti prišli na 4 : 1, ko pa je Anže Podgoršek s projektilom iz kakšnih 18 m (bog ve, zakaj se tako redko odloči za strel) povišal na 5 : 1, je kazalo na pravo katastrofo srčnih gostov. Ampak kot bi odrezal, so Šmarčani začeli demonstrirati igro brez igre. Potikali so se brez cilja po igrišču in v glavnem debelo gledali, zakaj se gostje ne predajo. Ti so ugotovili, da domači branilci nikakor ne znajo rešiti uganke dolgih podaj za njihov hrbet. Tako je v 71. minuti bilo 5 : 2, v 85. min pa se je mimo obrambnih stebrov sprehodil gostujoči napadalec in znižal na 5 : 3. No, do »čudeža« na Paki le ni prišlo, saj peta zaporedna zmaga ni bila vprašljiva, ker je zmanjkovalo časa, vprašanje pa je, zakaj takšni padci v igri Šmarčanov. Do »paške nedelje«, 2. maja, ko pride v goste ekipa iz Zreč, bo imela stroka dovolj dela, da to ugotovi. ■ Martin Pačan Peta zaporedna zmaga Šoštanja Nogometaši Šoštanja so se z zmago v Gerečji vasi močno dvignili na lestvici, saj so se povzpeli že na sedmo mesto. Tudi v 21. krogu so prikazali bojevito igro in slavili z 2 : 0. Oba zadetka so dosegli v drugem polčasu. Prvi je mrežo gostiteljev načel Ramiz Smajlovič v 51. minuti, zmago pa je v 75. minuti potrdil Obu, ki je zadel za 2 : 0 in s tem postavil končni izid srečanja. Znova se je potrdilo, kar v klubu poudarjajo že nekaj časa, in sicer da lahko s pravim pristopom in zavzeto igro Šoštanjčani v Štajerski ligi premagajo vsakogar. ■ TR Tako so igrali Prva SNL, 32. krog Rudar Velenje - Luka Koper 0 : 2 (0 : 1) Strelci: 0 : 1 Brulc (45+), 0: 2 Vršič (53) Rudar Velenje: Savic (od 21. Safet Jahič) Jelečevič, Golob, Sulejmanovič, (od 54. Stojnic), Cipot, Tomažič Šeruga, Metelka, Trifkovič (od 80. Grbic), Tomcak, De Moraes, Selimi. Trener: Bojan Prašnikar. Luka Koper: Hasič, Struna, Pavlin, Vršič (od 80. Bubanja), Kovačevč Brulc, Polovanec (od 74. Hadžič), Viler(82. od Biščan), Sesar, Handanagič, Rajčevič. Trener: Nedžad Okčič. Drugi izidi: Interblock - Labod Drava 0:2 (0:2), Hit Gorica - CM Celje 3:0 (2:0), Maribor - Domžale 1:1 (0:0), Rudar Velenje - Luka Koper 0:2 (0:1), Naafta -Olimpija 0:1. Vrstni red: 1. Luka Koper (55:28) 69, 2. Maribor (55:43) 54, 3. Nafta (46:47) 45, 4. CM Celje (49:53) 45, 5. Olimpija (44:30) 44 (-2). 6. Hit Gorica (58:54) 43, 6. Rudar Velenje (39:47) 42, 7., 8. Domžale (45:52) 41, 9. Interblock (33:55) 32, 10. Labod Drava (30: 45) 30. 3. SNL-vzhod, 21. krog Šmartno 1928 - Mons Claudius 5:3 (3:1) Šmartno 1928: Pusovnik (od 61. Verboten), Hajdari, Kompan, Kraljevič, Avdič, Podgoršek, Vasič, Jamnikar, Veler (od 46. Se. Jahič), Cizej (od 67. Volk), Mujanovič. Strelci: 0:1 Peer (12), 1:1 Cizej (27), 2:1 Mujanovič (28), 3:1 Kraljevič (32), 4:1 Mujanovič (54), 5:1 Podgoršek (69), 5:2 Špoljar (71), 5:3 Muratovič (85). Rdeči karton: Kos (53) Mons Claudius. Vrstni red: 1. Simer Šampion 44, 2. Šmartno 1928 40, 3. Čarda 39, 4. Koroška Dravograd 36, 5. Malečnik 33, 6. Stojnci 31, 7. Zreče 31, 8. Odranci 28, 9. Tehnostroj Veržej 26, 10. Kovinar Štore 23, 11. Tromejnik G-Kalamar 20, 12. Tehnostroj Pesnica 20, 13. Paloma 12, 14. Mons Claudius 8. MIK prva liga, končnica od 1. do 6. mesta Gorenje - Celje Pivovarna Laško 34:32 (14:19) Gorenje: Gajič (10 obramb), Skok 6 obramb (1-krat 7 m), Bezjak 3, Cehte, Natek 3, Rutar, Rnič 1, Žvižej 5, Štefanič, Golčar, Harmandič 4, Frkulj, Čupič 14 (7), Bajram, Nosan, Šimič 4. Celje Pivovarna Laško: Štochl (12 obramb) , Lapajne, Rezar, Marguč 3, Vugrinec 2, Pajovič 3, Razgor, Toskič 7, Kojič 1 (1), Gorenšek, Koljanin 1, Kokšarov 6, Zorman 9, Dačevič. Sedemmetrovke: Gorenje 11 (7), Celje Pivovarna Laško 2 (1). Izključitve: Gorenje 10, Celje Pivovarna Laško 22 minut. Rdeči karton: Vugrinec (44). Drugi izidi: Trimo Trebnje - Cimos Koper 26:27 (13:124), Jeruzalem Ormož -Slovan 25:36 (15:20). Vrstni red: 1. Celje PL 44, 2. Koper 39, 3. Gorenje 39, 4. Slovan 26, 5. Trimo 25, 6. J. Ormož 19. Skupina od 7. do 11. mesta: Merkur -Klima Petek Maribor 35:31 (20:17), Slovenj Gradec - Ribnica Riko hiše 31:32 (18:16). Vrstni red: 7. Merkur (4 tekme) 21, 8. Klima Petek Maribor (5) 21, 9. Ribnica Riko hiše (4)18, 10. Krško (5) 11, 11. Slovenj Gradec (4) 9. Štajerska nogometna liga, 21. krog LKW Jack Gerečja vas - Šoštanj 0 : 2 (0 : 0) 0 : 1 R. Smajlovič (51'), 0 : 2 Obu (75') Šoštanj: Mušič, Oblak, Bulajič, Gegič, Mahmutovič, Vukančič, Softič, Vukovič (od 46' Linič), Obu, R. Smajlovič (od 88' Stojakovič), Redžič (od 67' Mežnar) Vrstni red: 1. AHA EMMI Bistrica 45, 2. Carrera Optyl Ormož 40, 3. Trgovine Jager Š/J, 4. GIC Gradnje Rogaška oba 34, 5. Podvinci 33, 6. Peca 32, 7. Šoštanj, 8. LKW Jack Gerečja vas 9. BOČ Poljčane vsi 28, 10. Koroške gradnje 27, 11. Pohorje 26, 12. NK Partizan Fram 17, 13. Bukovci 13, 14. KIV Vransko 8 1. B DRL - ženske, Končnica za prvaka, 8. krog ŽRK Ajdovščina : ŽRK Veplas Velenje 35:35 (16:20) ŽRK Veplas Velenje: Simič, Sešel, Lakič, Halilovič 6, Vajdl 2, Fatkič 12 (5), Nakič 2, Hrnčič 9 (1), Melavc 2, Oberžan, Hofinger 2, Čater. Trener: Gabrijela Tadič. Sedemmetrovke: Ajdovščina 4 (5), Veplas Velenje 6 (6). Izključitve: Ajdovščina 8 minut, Veplas Velenje 16 minut. Vrstni red: 1. Ajdovščina 39 točk, 2. Velenje 32, 3. Naklo 29, 4. Kozina 22, 5. Sežana 21. Zadnji (10.krog) 15. 5. (Rdeča dvorana): ŽRK Veplas Velenje - Kozina Liga Telemach, liga za obstanek, 10. krog LTHcast Mercator - Elektra Esotech 68 : 94 (44 : 68, 22 : 47, 12 : 26) Elektra Esotech: Golež 3, Bukovič 2, Pajevič 2, Horvat 7 (0:2), Koštomaj 8 (1:2), Čosič 2, Podvršnik 9 (3:4), Bilič 8, Lelič 8 (2:3), Cup 16 (2:4), Miljkovič 13 (2:2), Nuhanovič 16 (4:6) Vrstni red: 1. Hopsi Polzela 49, 2. Elektra Esotech 45, 3. LTHcast Mercator 42, 4. Luka Koper 38, 5. Šenčur CP KR 30 Spodbuda za nadaljnje delo V Šoštanju je potekal odbojkarski turnir v mini odbojki, v katerem so se ekipe ŽOK Kajuh, OK Prevalje, Šempeter Aliansa in OK Braslovče pomerile za vstop med najboljših 8 ekip v Sloveniji. To je uspelo ekipama Braslovč in Šempetru, domača ekipa Kajuha pod mentorstvom Iris Goršek pa je s 3. mestom na turnirju osvojila končno 9.-10. mesto v Sloveniji, kar je zelo lep uspeh in vzpodbuda za nadaljnje delo. ■ I. Goršek ""*ČAS Naj bo telesna vadba koristna in varna tudi v starosti Za krepitev in varovanje zdravja moramo biti telesno dejavni od otroštva do pozne starosti. Z redno telesno vadbo (TV) izboljšamo naše telesno in duševno počutj e, telesno držo, vzdržljivost in odpornost telesa, upočasnimo nastanek in razvoj bolezni ter omilimo simptome kroničnih bolezni, upočasnimo procese staranja, zmanjšamo občutek utrujenosti in povečamo samozavest. Prilagojena mora biti sposobnostim posameznika in hkrati tako intenzivna, da omogoča napredek in izboljšanje funkcionalnih sposobnosti. Ob neustreznem izvajanju TV lahko pride do nepričakovanega porasta KT z glavobolom, omoticami in bolečinami v prsnem košu. Če vadbe ne prekinemo, lahko sprožimo tudi srčni infarkt ali možgansko kap. Daljše neustrezno obremenjevanje privede do preoblikovanja srčne mišice, kar vodi v srčno popuščanje. Paziti moramo na pravilno obremenjevanje gibalnega aparata. Izbirali bomo ustrezen teren, obleko in obutev. Ob padcih se lahko poškodujemo, polomimo kosti, zvinemo ali izpah-nemo sklepe, povzročimo vnetje ovojnic tetiv in celo natrgamo tetive ali mišice. Pred načrtovanjem TV moramo določiti posameznikovo telesno zmogljivost in opredeliti varno območje FSU. Posamezniki opravijo obremenitveni test na tekočem traku ali kolesu. Uporabimo lahko tudi enostavnejše teste: submaksi-malni test 6 minutne hoje, Coo-perjev test, test hoje na dva kilo- metra ali POLAR-jev Fitnes Test, ki nam izračuna fitnes index ter ponudi varno območje FSU. TV naj vsebuje 50 % vaj za vzdržljivost, 25 % vaj za moč in 25 % vaj za gibljivost ter elastičnost. Vadili bomo 5 do 7 dni v tednu od 30 do 60 minut. Aerobna vadba uporablja velike mišične skupine rok in nog, krepi delovanje srca in obtočil, vpliva na številne presnovne poti, poveča vzdržljivost telesa in izboljša funkcijo imunskega sistema. Elemente aerobne vadbe vsebujejo različne oblike hoje, kolesarjenje, aerobika, plavanje, ples, tek, smučanje in igre z žogo. Hoja je najenostavnejša in vsem dostopna oblika aerobne vadbe. Pri nordijski hoji dosegamo za 10-15 utripov/min višjo FSU, za 4,5-5,5 ml/kg/min višjo porabo kisika, za 26 % manjšo obremenitev kolen, večjo mišično vzdržljivost ter ugoden vpliv na držo in ravnotežje. Pohod-ništvo in planinstvo skrivata v sebi pasti velikih skupin, v katerih obremenitev ne prilagodimo zmožnosti posameznika. Sobno kolo omogoča majhne obremenitve, natančno merjenje FSU in KT. Pri kolesarjenju na prostem je obremenitev odvisna od razgibanosti terena, vremenskih pogojev in prometa. Bolnikom s sistolično in diastolično disfunkcijo plavanje odsvetujemo. Ples je ide al na aerob na teles na aktivnost, saj ugodno vpliva na srce in žilje, motorične sposobnosti, gibljivost, ravnotežje, moč in hitrost ter splošno počutje. Z družabnostjo, telesnim kontaktom, dinamiko in glasbo blagodejno vpliva na telo in dušo. Pri aerobni TV dosegamo 60 do 80 odstotkov maksimalne FSU. Maksimalni srčni utrip lahko izračunamo po enostavni formuli: ženske: 226 - starost; moški: 220 -starost. Pri 60 do 70 % maksimalnega FSU bomo regulirali telesno težo in vplivali na oblikovanje telesa, pri 70 do 80 % maksimalne FSU pa krepili srce in večali zmogljivost. Z vajami za moč (počepi, skle-ce, vaje z utežmi) vzdržujemo moč mišic, lažje premagujemo vsakodnevne napore, varujemo sklepe pred poškodbami in obrabo ter vzdržujemo pokončno držo. Z vajami za gibljivost in elastičnost (predkloni, kroženje v sklepih, joga) preprečimo poškodbe mišic, zmanjšamo bolečine po TV in povečamo splošno gibljivost. Varno TV bomo začeli z ogrevanjem. Pred TV, med njo in po njej bomo kontroliral FSU in pazili na simptome. Monitorji srčnega utripa (pulzne ure) sledijo FSU in zagotavljajo redno kontrolo telesna aktivnost. Omogočajo optimalno razmerje med vloženim časom in učinkom telesne vadbe, preprečujejo preoblikovanje srca ter omogočajo optimalen vpliv na dejavnike tveganja. Občasno pa bomo kontrolirali KT in telesna težo. Ob zaključku TV je pomembno ohlajanje, da zmanjšamo mišično napetost, preprečimo nastanek bolečin v mišicah in umirimo srčni utrip ter ritem dihanja. Vsaj eno uro pred telesnim naporom ne bomo uživali hrane. Med naporom moramo zagotoviti ustrezno hidracijo. Poskrbeli bomo za funkcionalna in udobna oblačila, primerna za izbrano telesno dejavnost, vremenske razmere in letni čas. Dobra športna obutev zagotavlja nogam potrebno oporo in blaži udarce ob stiku s tlemi. Biti mora udobna s prožnim podplatom. Prsti naj imajo spredaj vsaj centimeter prostora, da lahko z njimi prosto migamo. Na noge bomo nataknili športne nogavice, ki zagotavljajo toplotno zaščito, odvajanje vlage in nas zaščitijo pred žulji in odrgninami. Stopalni del nogavic je lahko dodatno oblazinjen. Izogibajmo se močne elastike, ki ovira krvni pretok. Izbrali bomo aerobno dinamičen šport, ki nam je blizu, nas zadovoljuje, sprošča in krepi. Vedno bomo pozorni na odgovor srca in telesa. Svoje želje in pričakovanja moramo uskladiti z lastnimi zmožnostmi. Prevelika aktivnost nam bo povzročila težave, prenizka pa ne bo prispevala k dvigu telesne zmogljivosti. Med TV bomo redno kontrolirali FSU, ki ne sme preko zgornje meje varnega območja. Le tako bo TV koristna in varna. Pomembno bo izboljšala našo telesno zmogljivost in nam zagotovila večjo kakovost življenja. ■ Janez Poles Simpozij po dijaško V četrtek, 15. aprila, je bil na Gimnaziji Velenje »mednarodni simpozij« z naslovom Pogled v svet cepljivk. Dijaki so nastopili v vlogah znanstvenikov z biološkega, farmacevtskega in zdravstvenega področja iz Slovenije in tujine. Referati so bili predstavljeni v treh jezikih, slovenskem, angleškem in španskem, saj so se simpozija udeležili domači in tuji obiskovalci (gostje dijaki so bili tudi iz Španije). Uvodnim referatom je sledila tiskovna (novinarska) konferenca z »uglednimi strokovnjaki«, nato sije bilo mogoče ogledati laboratorijske raziskave v živo. Obiskovalci so v zadnjem delu simpozija v prostorih Kulturnice poskusili mlečne izdelke, ki so jih pripravili z bioteh-nološkim postopkom. Za zaključek pa so lahko prisluhnili še debati (pro et contra) o obsedenosti ljudi s higieno. Triurna dejavnost dijakov 2. B razreda je bila tako pestra in zanimiva, da si zaslužijo vse pohvale. Prav tako pa moramo pohvaliti mentorice za posamezna področja, od biologije, slovenščine, angleščine, španščine do nemščine. ■ Zlata Zevnik, razredničarka 2. B modroüB kronika Ničelna toleranca do nasilja v družini 1. aprila je naloge komandirja Policijske postaje Velenje prevzel Drago Alenc Milena Krstič - Planine Velenje - Drago Alenc, novi komandir Policijske postaje Velenje, je policijsko kariero začel graditi na Policijski postaji Slovenske Konjice leta 1985, ko je končal takratno kadetsko šolo za miličnike. Leta 1992 je šel v Sektor kriminalistične policije Celje, kjer je do leta 2002 opravljal dela kriminalista, potem pa so ga poti znova zanesle na Policijsko postajo Slovenske Konjice, kjer je opravljal dela in naloge pomočnika komandirja na različnih področjih dela. Po izobrazbi je diplomirani varstvoslovec. Kakšni so vaši prvi vtisi, koliko ste to okolje poznali že prej? "To okolje sem poznal že prej, saj Policijska uprava Celje ni tako velika. Delal sem v Sektorju kriminalistične policije tudi na tem območju. Moji prvi občutki so pozitivni, kolektiv je dober, rezultati dela primerni. Seveda pa so še stvari, kijih bomo skušali v nadaljevanju izboljšati, vse za izboljšanje varnosti prebivalcev Šaleške doline." Vsak komandir v delo običajno prinese kaj svojega. Čemu boste vi dajali največji poudarek? »Ne prinašam nič svojega, vsekakor pa mora neka ideja obstajati tudi v policijskem delu. Sledil bom ciljem Policijske uprave Celje: preiskava najhujših kaznivih dejanj, nična toleranca do nasilja v družini, najstniškega nasilja, velik poudarek bomo dajali preprečevanju prepovedanih substanc, se pravi usmerili se bomo v delo preprodajalcev pre poveda nih drog in seveda na področje javnega reda in mira. Pri tem bomo zagotavljali varnost obča- Drago Alene: »Moji prvi vtisi so pozitivni.« nov z željo, da bodo ljudje imeli občutek, da so varni, za kar smo zadolženi tudi policisti.« Helikopterski nadzor prometa Velenje - Prejšnji teden se je na območju Policijske postaje Velenje zgodilo devet prometnih nesreč. Posledice so bile lažje telesne poškodbe in materialna škoda. V treh primerih je povzročitelj pobegnil s kraja prometne nesreče, ne da bi posredoval podatke o sebi in svojem vozilu. Enega od povzročiteljev so policisti že izsledili, v dveh primerih pa aktivnosti za izsleditev še potekajo. Velenjski policisti so prejšnji teden izvajali poostrene aktivnosti pri nadzoru uporabe varnostnih pasov, psi- hofizičnega stanja voznikov, kršitev voznikov enoslednih vozil, hitrosti in varne hoje v šolo in iz nje. Na območju Velenja in Šoštanja je potekal tudi helikopterski nadzor cestnega prometa z asistenco policistov Policijske postaje Velenje. so policisti obravnavali poskus samomora, ki so ga domači k sreči preprečili. Takoj za tem je storilec odšel s kraja, za njim pa se je izgubila vsaka sled. Naslednji dan so ga naš li v doma či hiši, kamor se je vrnil. Oba sta se vrnila Gorelo v Matkah Velenje, 20. aprila - Velenjski policisti so v torek obravnavali kaznivo dejanje nasilništva. Trije, zdaj že znani storilci, so v Velenju pretepli občana. Oškodovanec je po pretepu odšel s kraja, za njim pa se je izgubila vsaka sklad. Naslednji dan so ga izsledili na območju Celja. V nedeljo, 25. aprila ponoči, pa Mozirje, 25. aprila - V nedeljo malo po 2. uri zjutraj je zaradi napake na električni napeljavi prišlo do požara na stanovanjski hiši v Mat-kah. Požar, ki so ga pogasili okoliški gasilci, je poškodoval fasado in ostrešje objekta ter povzročil lastniku za okoli 10.000 evrov gmotne škode. Trčil v kolesarja Žalec, 25. aprila - V nedeljo nekaj minut čez 16. uro se je na regionalni cesti zunaj naselja Kapla zgodila prometna nesreča. V kolesarja, ki je zavijal levo, je trčil voznik osebnega avtomobila, ki je pripeljal za njim. Odpeljali clia Prebold, 26. aprila - V noči na ponedeljek so neznanci s parkirišča v Preboldu odpeljali osebni avto renault clio 1,5 DCI svetlo zelene kovinske barve. Na vozilu so bile nameščene registrske tablice LJ Y2-26S. Iz policistove beležke Mejaši so se sprli V sredo, 21. aprila dopoldne, so se zaradi neurejenih mejnih zadev sprli v gozdu v Šoštanju. Kršitelj se je po prihodu policistov pomiril, bo pa zaradi verbalnega napada na skupino moral poravnati 250 evrov globe. Dva pijana pridržana Velenjski policisti so prejšnji teden zaradi alkoholiziranosti pridržali dva voznika motornih vozil. Pes ga je ugriznil v kazalec V sredo, 21. aprila, je pri stavbi Mestne občine Velenje srednje velik črn pes ugriznil Velenjčana v kazalec leve roke. Psa je v zavetišče odpeljala veterinarska služba, policisti pa so ugotovili, kdo je lastnik psa. Izdali mu bodo odločbo o prekršku. Predsednik ga je udaril V nedeljo, 25. aprila, je prišel na Policijsko postajo Velenje krajan Vinske Gore. Povedal je, da ga je dan prej na čistilni akciji lovske družine udaril predsednik. Ko bodo policisti opravili razgovor s kršiteljem, bo najbrž sledil plačilni nalog. Vredno pohvale V sredo, 21. aprila, je krajan Gorice v gozdu nad hišo našel kolo z motorjem, znamke tomos flexer, modre barve. Hranijo ga na PP Velenje. Morebitni lastnik se lahko oglasi. Mercedes klasik klub na pomladanski vožnji v Šaleški doli ni Letošnjo sezono so člani kluba začeli z muzejsko obarvano vožnjo po Savinjski in Šaleški dolini. Zaradi slabega vremena v nedeljo, 18. aprila, seje zbralo samo pet posadk, katerih člani so kljub temu preživeli zelo prijetno nedeljo. Po ogledu Muzeja moto ciklov na Vranskem so se nekaj po enajsti odpeljali proti Velenju. Ustavili so se pri gospodu Obermayerju in z njim pokram-ljali o zbirki njegovih starodobnih traktorjev. V Velenju so se spustili 180 m pod površje, pokukali v prav vsak kot Muzeja premogovništva Slovenije in si privezali dušo z rudarsko malico. Ogled tega muzeja je po njihovem mnenju poslastica za ljubitelje tehniške dediščine. Enako velja tudi za lani odprti muzej usnjarstva v Šoštanju. Ta s svojo sodobno postavitvijo prinaša nov veter v prikaz stare tehnike in tehnologije ter širši pregled dogajanja v zadnjih dveh stoletjih. Obisk Šaleške doline so zaključili v prijetni domači gostilni »Pri Vidi« v Zavodjnah in obljubili, da se še vrnejo. E. Š. nsSJifčli «Si"' Stane Sovi« s.p.. Ravne 4, Šoštanj, Tel.: 03/ 897___ nail: kss.sovic@siol.net, www.kovinarstvo-sovit.si M Fax: 03/891 06 61 [lili i | i i | j [ • ("