Šol$ko vprašanje je vele.važno vpraganje, smemo reči odločilno vprašanje za bodočnost naroda, pa tudi Cerkve. Tistenm duhu, ki se človeka polasli v mladib le.tih, ostane človek havadno zvcst tudi v.starejši.dobi. Tisti moralni nazori, ki se jim je priučil mladeniC, ostanejo tudi za njega merodajni kot moža in starca. Is tega se vidi velik pomen vzgoje in šole. Papež Leo.ii XIII. jo zadel pravo, ko je izjavil, da je. šola bojišče, na katercm se bo odločila bodočnost člo veštva. Kaksna bo bodočnost, kakšni l_odq posamozni ljudje in celi narodi, ali bodo krščanski ali nekršeanski, o tem pade odločitev v šoli. Kar so dostaje ureditve šole v naši di*žavi, sos8o tem vodile dolgotrajue razprave. Predioženi so bili i"azni aačrti, l.ojih pa nobeden dosedaj še ni obveljal. Ni nam treba biti žal, da doscdaj i_i po~ stal zakon nobeden teh načrtov o urodiivi šol, osobito osnpvnih šol. Pri izdelavi teh načrtov so irueli glavno bosodo ljudje, kojih nazori niso v skladu z našim krščanskim svetovnim nazorom. Ti Ijudje ne mivujejo tudi v sedanjib razmerah, marveč rujejo naprej zoper verski pouk v šoiab, osobito v srednjih šolah. To dejstvo je bilo merodajno za zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, da se je v svoji poslanici, ki jo je izdal 6. febr. povodom 501etniee svojega mašništva, dotaknil tudi šolskega vprašanja. Zagrebški nadškof je o razinerah dobro podnčen in zato so njegove besede vredne vpoštevanja. Nadškof dr. Bauer pravi v tej svoji poslanici vornikom med dmgim takole: »Pojavili po se glasovi, ki nas silijo 1. opreznosti. Tako se javno naglaša želja, da bi se verouk ukinil, da bi se duhovništvu prepovedalo poučevati v §olah, da bi se prepovedalo vsako vf.rsko nadzorstvo v Solali, f. eno besedo, da se izroči šolski pouk izključno laikom Jsvotnim Ijudcm), ali kakor se to pravi, 'da se šola laizira. To je prostozidarsko prizadevanje, ki je v nekatcrih državah že rodilo ležke posledice. To je izzvalo žalosine izkuSnje in borba katolicanov. Po božjcm in naravnem pravu pripadajo otroci roditeljem. Z ozirom na to Imajo roditelji ski'b in noposrcdno pra- vico, da odločajo, kako se bodo njihovi otroci vzgajali. Katoliška Cerkev, ki je ocl božjega Odrešcnika dobi!a zapoved, da oznanja cvangelij v_?em navodom, se temu pozivu in pravici ne more odreči. Zato imajo katoliški roditelji in Cerkev pravico zahtcvati, da se njihovi otroci vzgajajo po katoliškili načelih. Isto pravico priznavamo tudi pravos.avnim in drugim, po nstavi priznanim veroizpovedanjem. Napraviti javno državno šolo, obvezno za vse državljane, v to šolo pa uvesti brczverskega duha, to jo najstrašnejše nasiljo nad vestjo kaloliških starišev. Katoliški starši: Vaša ljubezen do otrok vas najboljo uči, kaj je otrokom lioristno in kaj jirn je hevarno. Vsakdanjc izkugnje v vašem rodbinskem življcnju vam kažejo, kako sveta vera blagoclejno deluje in kako nevarno je za otroke, če so odtujijo sveti veri. Zato, predragi verniki, čc bi nastopila •?3na uevarnost, da bi so šolo odtujilc laravi.emu poklicu, da namreč vaše oLroke vzgajajo versko, vas borno pozvali, da se z združenimi n.očmi upvemo. da l.o i.evarnost zavrnerao.«