JUTRA
Maribor, sreda 21. avgusta 1929
Ittuj« rjtzun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri R»6un pri peitntm č»k. x»v. v Ljubljani it 11.409 Velja maiaSne, prajamaa v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din
Uredništvo in u
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Ogli** aprajsma (ud)
Nemški kolos odleti danes
Leto III. i
Jaribor, Aleksandrova oeeta št 13
Oglati po tarifu
Dogodki v sosednji Avstriji
so od nedelje sem predmet živahnih razprav v avstrijskem, pa tudi v ostalem svetovnem časopisju. Težki spopad med dvema strankarsko-bojnima organizacijama v Sv. Lovrencu nad Gradcem, med nacionalističnim Heimwehrom in socijal-no-demokratskim Schutzbundom, pri katerem je bilo nekaj mrtvih, več težko in mnogo lahko ranjenih in kjer se je tudi pokazalo, da sta obe organizaciji dobro oboroženi nele z revolverji, ampak čisto po vojaško celo z manlihercaml in strojnicami, je zbudil pozornost tudi pri onih, ki dozdaj niso posvečali posebne pozornosti alarmantnim vestem o bližajoči se državljanski vojni v Avstriji in tudi ne Ponovnim razkritjem o tajnem oboroževanju obeh gori navedenih organizacij, ki obe zatrjujete, da ste samo obrambni. — Atmosfera v Avstriji je bila vkljub navideznemu miru že dolgo časa prenasi-Čena elektrike. Ostro si Stojita nasproti dva tabora: delavsko - 'republikanski in meščansko-kmetski. Oba sta prilično enako močna. Vsakemu poznavalcu razmer je bilo jasno, da mora prejalislej priti do obračuna med obema taboroma in sta oba tudi ta obračun že dolgo napovedovala. Da-li je nedeljski incident že začetek tega velikega obračuna ali ne, da-li se bo kancelarju Streemvitzu posrečilo se s ka ko koncentracijsko vlado dogodke spraviti v tok pomirjenja ali ne, vse to je danes še negotovo. Vendar je zelo verjetno, da za enkrat niti obema sovražnima taboroma še ne bi bilo dobrodošlo, da bi se sovražnosti v obliki državljanske vojne, medsebojnega pokolja nadaljevale.
Na obeh straneh se kažejo še silno borbene: socijalnl demokrati so v seji svojega vodstva na Dunaju sklenili, da se miora posebna pozornost posvečati ojače-% Schutzbunda, poveljstvo Heimwelira Pa je na svoji seji sklenilo, da bo s poseb Pim proglasom pozvalo narod k miru in razboritosti, da bo pa v stalni pripravljenosti in da se ne bo strašilo tudi skrajnih sredstev, ako bi se izkazalo, da Je državna oblast brez moči.
Nas bi stvar kot interna zadeva avstrijske republike dalje ne zanimala, ako bi ne prihajalo v poštev dvoje: prvo, da smo kot najbližji sosedje zlasti onih delov avstrijske republike, kjer ste obe organizaciji silno močno razviti, zlasti pa nacijonalno-šovinistična Heimvvehr, nedvomno močno interesirani na razvoju notranjih prilik v tej državi. Dhigo pa: vsem nam je še živo v spominu, dn bile pred nekaj meseci iznešene izredno težke obtožbe proti Heimwehrovcem in o njih oboroževanju. Zelo pozitivno in odločno so se takrat iznašali podatki o tem, da Heimwehr ob vsej naši severni meji ustvarja bojne pozicije, da ziiira mti-nicijo in drugi vojni mnterijal in jih kopici v skladiščih ob meji, da se torej z eno besedo resno pripravlja na nekaj, kar bi bioglo zanetiti nov požar med obema sosednima državama. Vse te trditve so bile Iznešene na podlagi konkretnih dokumen °v, in moramo reči, da izjave odgovornih Činiteijev avstrijske države, ki so sa-
VSE PRIPRAVLJENO ZA START. — IZ TORIJA V LOS ANGELES CEZ TIHO MORJE. — PROGA JE DOLGA 9.700 Km.
TOKIO, 21. avgusta. Zrakoplov »Grof Zeppelin« bodo drevi ob 20. srednjeevropskega časa potegnili iz zrakoplov-nega hangarja v Kasumigauri, nakar bo takoj startal za nadaljevanje poleta okrog sveta.
Druga etapa, ki je dolga 9.700 km, leži med Tokijem in Los Angelesom. — Zračni kolos bo odplul iz japonske prc-stolice preko Havajskih otokov direktno proti Los Angelesu. Dr. Eckener računa s s tem, da prispe v Ameriko v soboto
zvečer ali najkasneje v nedeljo zjutraj. Pregledovanje in preiskovanje motorjev na letališču v Hasumigauri je pokazalo, da so bili motorji popolnoma v redu, tako da ni bilo treba montirati nobenih novih, v Toki ju že pripravljenih rezervnih motorjev.
Po najnovejših poročilih vlada nad Havajskimi otoki zelo ugodno vreme, tako da bo mogel nemški zračni kolos ab-solvirati tudi drugo etapo poleta okrog sveta brez posebnih vremenskih težkoč.
Velike eksplozije In oolarl
SILEN POŽAR NA PARNIKU »PARIŠ«. - TRDNJAVA DOMNESTI PRI BUKA-
REŠTU ZLETELA V ZRAK.
PARIZ, 21. avgusta. Ogromen požar, ki je nastal v neki kabini tretjega razreda, je prekomorski parnik »Pariš« v pristanišču Le Havre močno opustošil. Tekom ene ure je bil ves srednji del ladje popolnoma v plamenih. Šele po večurnem napornem delu pristaniških gasilcev se je posrečilo ogenj zadušiti. Reševalna dela je zelo oviral gost dim. Poštne vreče so k sreči rešili in jili odprenhli preko Clierbourga v Newyork.
BUKAREŠT, 21. avgusta. V stari trdnjavi Domnesti pri Bukareštu je nastala v skladišču za medvojno municijo eksplozija, ki je trdnjavo popolnoma porušila. Mnogo hiš v predmestjih Bukarešta je močno poškodovanih. Eksplozije so se nadaljevale vso noč in je vsa okolica trdnjave polna eksplozivnih predmetov. V podzemskih skladiščili trdnjave so bile še velike množine municije v viedtio sti več milijard lejev. V trdnjavi je bilo za časa eksplozije 90 mož posadke pod vodstvom enega stotnika in 2 oficiijev. Koliko človeških žrtev je zahtevala katastrofa, Še ni ugotovljeno, materijalna
Švicarski pole! čez Atlantsko morje ponesrečil
CURIH, 21. avgusta. O švicarskem acroplanu »Mlada Švica«, ki je pred dnevi odletel iz Lizbone proti Ameriki, manjka vsaka sled., Pred dvema dnevoma so videli letalo nad Azorskimi otoki, od tedaj pa nič več. Anieri-kanske vladne oblasti so že odredile vse potrebno, da se preišče obalno vodovje. Letalo ni imelo s seboj m ’>ene radio-postaje, pač pa so imeli letalci s seboj gumijaste čolne.
škoda pa znaša mnogo milijonov lejev.
RIM, 21. avgusta. Pri Vidmu (Udine) je prišlo pri pakiranju razstrelilnih snovi do eksplozije. Plamen je objel nato še v soseščini se nahajajoče poslopje, kjer je bil spravljen smodnik. Enega delavca so potegnili izpod razvalin mrtvega, doČim sta bila hišni lastnik in negov sin le lažje poškodovana.
LL0YDM1NSTER, 20. avgusta, Silen požar je vpepelil ves trgovski del mesta. 26 poslopij, med njimi poštni urad, dva hotela in dve bančni poslopji so postali žrtev požara. Skupna škoda se ceni na milijon dolarjev.
PARIZ, 2l. avgusta. V Little Rocku v Zedinjenih državah je požar ponoči vpepelil eno največjih hotelskih poslopij. Šest oseb je zgorelo. 17 pa jih je bilo težko ranjenih,
VARŠAVA, 21. avgusta. V Voliniji je napravila strašna nevihta velikansko škodo. V okraju Lucku je strela zanetila ogenj, ki je vpepelil 16 poslopij. V neki vasi je treščilo v neko kmečko hišo in so bile štiri Osebe ubite,
omehčalo niti privoljenje malih držav v Youn.gov načrt. Da bi razmotalc položaj, bodo države, ki so sklicale haaš-ko konferenco, izročile danes popoldne Sno\vdenu nekako ultimativno noto, v kateri bodo Francija in ostale države stavile Angliji do skrajnosti idoče predloge. Ako bo Anglija odklonila tudi te predloge, potem pade vsa odgovornost za izjalovljenjc na London, konferenca pa bi bila najbrže še danes zaključena brez rezultata.
Haašku konferenca pred razsulom
HAAG, 21. augusta. Konferenca izvedencev ni dovedla do pričakovanega uspeha. Angleška delegacija je Šc vedno proti sprejetju Youngovega načrta, posebno pa proti nerazmemo višjemu deležu Italije. Stiowdcna ni
njenih in ujetih. Ruski železničarji, ki so še zaposleni na vzhodno-kitajski progi, izvršujejo sabotažna dejanja. Včeraj So bile uničene-z razstrelitvijo kotlov zopet štiri lokomotive. Ruski napad na Dalai Nor je bil sicer odbit, vendar so imeli Kitajci pri temu težke izgube.
Bilka pri Dalai Noru med Rusi in Kitajci
PEKING, 21. avgusta. Položaj na mandžurški fronti postaja vedno bolj napet. Dosedanji lokalni spopadi obmejnih straž se polagoma razvijajo vslcd pritegnitve močnejših oddelkov v redne večje boje, deioma celo v koncentrične vojaško operacije. Pri včerajšnjih bojih pri Dalai Noru so imeli Kitajci 200 mrtvih, več sto ra
Rudniška katastrofa
BEOGRAD, 21. avgusta. V rudniku Vrdici je včeraj pri eksploziji jamskih plinov izgubilo 10 delavcev življenje.
5ahouski ueleturnir u Karlouih uarih
Dve senzaciji: Vidmar poražen od Trey* bala, Bogoljubov od Johnerja.
Čimbolj se bliža turnir svojemu zaključku, tem večje senzacije prihajajo. Prvorazredni mojstri podlegajo drugorazrednim, Spielmann je že močno izmučen, le bivši svetovni prvak Capablanca gre energično svojemu cilju nasproti, tik za petami pa mu je genijalni Niemcovič. Naš velemojster drl Vidmar je vsled včerajšnjega poraza v 17. kolu definitivno izločen kot kandidat za prvo nagrado in pride v poštev le še za tretjo ali četrto in še za ,te ga čakajo zelo težke borbe.
V	17. kolu je imel dr. Vidmar za nasprotnika Čehoslovaka dr. Treybala. Pri opoldanskem odmoru je predlagal remis, ki pa ga je dr. Treybal odklonil, nadaljeval naprej energično svoj napad in Vidmarja po 56. potezah porazil. Dr. Vidmar je sicer vložil protest, Češ da je nasprotnikova ura ,pri 44. potezi stala in bo o reklamaciji sklepalo še razsodišče, vendar pa gotovo ne bo uvaževana, ker je bil protest vložen prepozno. Dr. Vidmar je s tem doživel svoj drugi poraz, čaka ga pa še tretji, namreč v prekinjeni igr’ z dr. Beckerjem.
Veliko presenečenje je vzbudil tudi težek poraz Bogoljubova, ki je doživel na tem turnirju že velika razočaranja. Včeraj ga je po 70. potezah porazil Johner, ki je tudi že dr. Vidmarja prisilil h kapitulaciji. Bogoljubov se bo moral sedaj s težavo boriti vsaj za kolikor toliko časten placement.
Capablanca je gladko porazil Gilga, Taftakovver Menšikovo, Griinfeld Marshalla, Mattison Saemischa, Yates Thomasa.
Remis so končale partije: Euwe -Spielmann, Becker - Maroczy in Niemcovič - Colle. Spielmann je izvojeValv drugi polovici turnirja dosedaj še samo eno zmago, doživel pd je že dva poraza.
Partija Canal - Rubinstejn je bila prekinjena v boljši poziciji za Rubinstelna. Stanje po 17. kolu: Capablanca in Spielmann 12, Niemcovič 11 in pol, dr: Vidmar 10 in pol (1), Griinfeld 10, dr. Euwe
9	in pol, Rubinstein 9 (2), Bogoljubov In Maroczy 9, dr. Becker 8 in pol (1), /dr. Tartakower, Mattison in Colle 8 in pol, Canal 8 (1), dr. Treybal 8, Johner 7 in pol (1), Saemisch 7 in pol, Yates 7, Marshall 6 in pol, Gilg 6, Thomas 4 in Menšiko-va 3.
Danes bodo odigrane samo vse viseče partije.	V
mo obljubili preiskavo, niso mogle vplivati pomirjevalno. Dokler bo avstrijska vlada trpela, da se na njenih tleh morejo razne bojne organizacije, skoro bi rekli brez kontrole, oboroževati z mitraljezami in vojaškimi puškami in dokler bo mirno
gledala, da te organizacije s svojimi taj nimi arzenali ogrožajo našo mejo, je na ravno, da bomo morali podobnim do godkom v Avstriji posvečati večjo po zornost nego običajnim vaškim prete pom*
-t
Kratki lasje.
Mož: »Prepovedujem ti z vso odločnostjo, da bi si dala porezati lase brez mojega dovoljenja!«
Zena: »AH si ti morda vprašal mene za dovoljenje, ko si pokril svojo plešo z drmrimi lasmi?«
mri
V P C F P * ! K TciTra
Mariborski	in drobiž
»KARO« najboljši čevlji.
'S
M
S?
Hou ročni zemlieuid noše čržoue M*
#V-:
• V založbi Učiteljskega doma v Mariboru je izšel nov ročni zemljevid Jugoslavije. Autorja sta profesor Baš in Sla-voj Dimnik. 2e imeni obeh strokovnjakov jamčita, da je zemljevid prvovrsten. Pri izdelavi se je oziralo na najnovejše po raznih strokovnjakih ugotovljene podatke o naši državi. Zato je ta zemljevid absolutno točen, česar ne moremo trditi o drugih izdajah, ker so večinoma prire jene še po predvojnih kartah o ozemiju naše države. Novi zemljevid ne bode samo dober učni pripomoček našim Šolam, ampak bode prišel prav vsakomur, ki se hoče poučiti o tem ali onem o naši državi. In takih je vedno več tudi pri nas v vseh stanovih. Zemljevid je izdelala litografija Mariborske tiskarne zelo pregledno in plastično. Za tako temeljito domače delo je cena Din 6.— naravnost nizka, Zemljevid je dobiti v vseh knjigarnah.
Imenovanja v justični službi.
Za apelacijske sodnike v Ljubljani so imenovani sodniki okrožnega sodišča v Ljubljani: Anton Lajovic, Jo
Znaki zgodnje jeseni.
Poleg že žorečega grozdja beležimo prve zrele divje kostanje, kar je za sedanji čas redkost. — Razuntcga se ponuja že par tednov prvi jabolčnik in danes že oferirajo — letošnji hruškovec.
sip Janša in dr. Jakob Konda. Za sod- Vse kaže, da se poletje bliža definitivne-nika državnega sodišča v Beogradu mu koncu. Lepo solnčno vreme zadnjih je imenovan znani slovenski pesnik dni in periodično padajoči dež — vse to dr. Alojzij Gradnik, sodnik deželnega je pesimistične izglede na letošnjo letino sodišča v Ljubljani. Premeščen je dr. skoro postavilo na glavo. Sicer pa ne ka-Edvard Pajnič, sodnik upravnega so- že, dneva hvalit pred večerom, ker dišča v Beogradu, na svoje bivše me- ne vemo, kaj še vse pride. — sto kot apelacijski sodnik pri višjem g d mestno klavnico in brodom
deželnem sodišču v Ljubljani. —	8	_	.	.	.
se je začel vsled zadnjega deževja rušiti.
Centralizacija železniških nabav. Mestoma so nastale za otroke in tudi od-Glavno ravnateljstvo državnih že- rasle pasante nevarne udrtine. Skrajni leznic je izdalo naredbo, Po kateri Las bi že bik da se ta lepi kos drevored-se bodo vse dobave osredotočile iz- ne promenade morda s pomočjo številnih ključno v glavnem železniškm ravna- tovarniških podjetij, ki imajo tod svoje teljstvu v Beogradu. Posamezna ze-1 kaPale, definitivno uredi z betonirano lezniška ravnateljstva v državi ne | škarp0i ob kateri bi se naj namestila že-
Sličice z današnjega trga
Vodnikov trg.
Dospelo je do 8. zjutraj 14 vozov krompirja, čebule, zelja, kumaric in jabolk. — Krompir so prodajali po 6—7 Din, zelje po 50 para do 2 Din glava. Čebula 2 Din venec. Pod vplivom lepih solnčnih dni je letos izborno uspela. —
Glavni trg
je bil preobložen. Zelo mnogo je bilo brusnic po Din 9 liter. Nabrane so bile na Pohorju, največ pa v okolici Prevalja in, Dravograda. Letošnje brusnice so dobre kvalitete. Pohorske maline so padle na Din 5 liter, lepe domače breške po Din 1 komad. Posebnost današnjega, trga pa so bile gobe. Cena »jurčkom« je bila po 2 Din kupček, lisičkam pa 1 Din. Na trg je dospelo tudi mnogo prodajalcev perutnine. Od obilnega sadja, katerega je dospelo 12 vozov (brez stojnic) je Omeniti jabolka, ki so padla na 4 Din kg, a hruške si dobil po Din 2—3. Razno povrtjs, sočivje, zelenjava je obdržalo staro ceno.
Na Trgu Svobode
pa je bilo več popraševalcev kakor prodajalcev, ki so poskočili s svojimi cenami. Seno in otava sta notirala danes Din 100 do 110 meterski stot, dočim so bile cene zadnjo soboto Din 75 do 90. Tudi slama je bila dražja. Zdi se, da razni posestniki radi negotovosti vremena čuvajo pridelek svojih travnikov za — zimo. Pripeljali so vsega 16 vozov in proti poldnevu so cene popustile. Prodali so vsega 10 vozov sena po povprečni ceni 90 Din cent.
bodo smela več vršiti niti dobav za | svoje lokalne potrebe, kar je bilo do-sedaj dovoljeno in se je tudi redno j izvrševalo. Vplačevanje kavcij pa se bo tudi za naprej lahko vršilo pri dr-1 žavnih blagajnah v provinci ter bo- ]
lezna ograja. Malo dobre volje je treba in uvidevnosti, pa bo ta del mesta trajno lepo urejen in konec bo nepotrebnih pritožb.
Na državni realki v Mariboru
do morali ponudniki obenem s ponud-1 bo vpisovanje za šolsko leto 1929-30 za bo priložiti tudi potrdilo o plačani nove učence v pondeljek 2. septembra, kavciji.	za dosedanje učence pa v torek 3. sep-
Drava je zopet narastla.	tembra. Zavod bo imel realno-gimnazi-
Vslcd deževja zadnjih dni je Drava jalne razrede od I do VI. in realčne raz-zopet narastla tako, da so posamezni vo- rede od V. do Vil. Jesenski izpiti pncno domeri skoro pod gladino. Kmetje z za VII. razred v soboto 24. avgusta, za Dravskega polja, ki so danes dospeli na vse ostale razrede pa v pondeljek - . mariborski trg, pripovedujejo, da kažejo avgusta ob 8. dop. Podrobna pojasni a UUCUCII) vsi znaki na nevarnost poplave. Posebna sprejemu učencev in učen m P * 0(jpe]jeirl0 v nedeljo ob 17. uri opasnost preti še vedno nereguliranemu binah so razvidna na objavm deski v sol-toku Drave na spodnjem Dravskem po-1 ski veži. —
ju. Bil bi pač že skrajni čas, da se z enkratno temeljito regulacijo rešijo lastniki obsežnih posestev večnega strahu in brige; kajti če se bo Drava »sama regulirala«, bo šlo v nič na stotine hektarjev plodovite zemlje. Posebna nevarnost preiti pri izlivu Pesnice in v okolici velike vasi Osluševci. —
Planinske lokomotive v Mariboru. Včeraj je vzbujala na mariborskem kolodvoru veliko pozornost občinstva orjaška nova lokomotiva, ki so jo pripc-
fibtturijenti!
V prihodnjih dneh Vas bo sprejela Al-ma mater z radostjo, ko postanete cives academici. Posvetili se boste študiju na univerzi. Toda prekmalu boste spoznali, da univerza ne nudi vsega, kar zahteva življenje od Vas. Kulturna akademska društva Vas bodo seznanila z najrazličnejšimi problemi in vprašanji moderne dobe.
Na čelu vseh naprednih akad. društev je JAD Triglav. Pod njegovim okriljem boste razpravljali o vseh najaktualnejših vprašanjih, ki trkajo na vrata naSe dobe in zahtevajo primerne rešitve. V vseh pa nogah našega javnega življenja se hočemo udejstvovati z delom in kritiko. V vseh vprašanjih hočemo izreči odkrito in pogumno besedo in hočemo pripraviti pot bodočnosti.
Akademiki novinci! JAD Triglav v Zagrebu Vas vabi pod svoj krov, da postanete borci za napredno jugoslovansko misel na zagrebški univerzi! Vsi, ki želite z delom izpopolniti naše vrste, dobrodošli!
Informacije o vpisu, študiju na zagrebški univerzi daje tov. Stane Tonejc Maribor, Vetrinjska 24. —
Borza dela
nujno potrebuje 1 kamnoseka, J gostilniško postrežnico za Maribor, 6 dobrih kuharic za Beograd in Zagreb, 1 prvovst no kuharico za Bitolj, 1 plačilno natakarico in oodnatakarico za Zagreb.
Razstava poljedelskih strojev in orodji Že lanskoletna jesenska jubilejna raz stava na ljubljanskem velesejmu je prikazala obsežno razstavo poljedelskih strojev in orodja. Letošnja razstava kmetijskih strojev na velesejmski prireditvi od 31. avgusta do 9. septembra pa bo tudi impozantna. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo velika izbira poljedelskega o-rodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev bo v obratu. Razstave se udeležijo domače tvrdke in one iz inozemstva, zlasti Čehoslovaške, Avstrije, Nemčije, Ogrske, Francije, Amerike, Švedske in Danske. Poljedelske stroje razstavi 12 tvrdk, poljedelsko orodje 16 tvrdk, male bencinske motorje za pogon strojev 3 tvrdke, stroje za mlekarstvo 4 tvidke. Vsak imetnik velesejpiske legitimacije, ki stane Din 30, ima pravico do polovične vožnje po železnici. Naročite legitimacije pri razprodajalcih ali direktno pri veie-sejinskem uradu v Ljubljani. Dopisnica zadostuje. Zamorete pa kupiti tudi navadne vstopnice za enkratni vstop po Din 10. Kmetovalce opozarjamo, da so razstavljeni na velesejmu najrazličnejši pred meti, ki jih vedno rabijo in si jih najceneje nabavijo na velesejmu. —
Društvo jug. akademikov v Maribori
nastopi v nedeljo, dne 25. t. m. ob 8. zv, čer v Rušah z veseloigro »Charleyjcv«. teta«. Sodeluje akademski orkester m so-lopevci. K prireditvi, ki je bila povsod, kjerkoli smo nastopili, dobro sprejeta, vabi odbor vse prijatelje društva. Udeleže se naj prireditve gotovo vsi člani, ker je to obenem izlet društva. Iz Maribora se
Sladoledarji v škripcih.
Malo vročih dni so imeli do sedaj naši [sladoledarji in kadar se pojavi nenadna ploha, zaželjena za polja, vinograde, trav nike in vrtove, so čisto iz sebe. Po mariborskih cestah se sprehaja tudi sladole-darski avtomobil, kakoršnega niti Ljub-[ljana ne premore. Pa Petelin, ki šofira ta avtomobil je čisto iz sebe; sam pravi, da je v zadnjih ‘zdihljajih in da mu ne kaže druzega, kakor da odide na kako božjo pot prosit solnca ali pa — snega.
Svinjski sejem v Mariboru.
Na svinjski sejem, ki se je vršil dne 16. t. m. v Mariboru, je bilo pripeljanih 132, prodanih pa 95 svinj. Cene so bile sledeče; 5—6 tednov stari prašiči 150— 170 Din, 7—9 tednov 180—250, 3—4 mesece 350—400, 5—7 mesecev 450- 600, 8—10 mesecev 700—850, 1 leto stari 1.000 1.200, 1 kg žive teže 10—12.50, 1 kg mrtve teže 17—18.50 Din.
Usoden padec s strehe.
Sinoči okrog 7. se je podala 53 letna viničarka Ivana Strnad iz Razvanja na
Ijali iz Avstrije. Lokomotiva je šest-osna Naj se potolaži, saj nam jamčijo vremen- streho, da popravi vsled neurja pokvar-
in se bo uporabljala na progi Zagreb Sušak ter ni bila popolnoma nova, ampak se je le vrnila iz znane tovarne lokomotiv v Floridsdorfu prj Dunaju, kjer se je nahajala v popravilu. Takšnih lokomotiv, ki so se uporabljale že pod Avstro-Ogr-sko le na najtežavnejših progah kot je sušaškša, je naša država nedavno poslala več na Dunaj v popravilo in se je včeraj
ski preroki, da bo še dovolj vročih dni jeno strešno opeko oz. zamaši nekaj od
do mokre jeseni, Vsem pa še vsemogočni Bog ne more ustreči!
prtin, skozi katere se je močilo tramovje v podstrešju. Ker je bila opeka vsled deževja opolzka, je Strnadova padla z nad 3 metre visoke strehe na tla. Pri padcu se je močno ranila na glavi in dobila tako težke notranje poškodbe, da so jo morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnico. —'
Ko se začno krvne cevi poapnjevati,
deluje uporaba naravne »FRANZ JOSE-FOVE« grenčice na redno izpraznenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. prva vrnila. Na lokomotivi je bil tudi za-1 Mojstri zdravniške vede priporočajo pri stopnik avstrijske tovarne, ki bo vodil io- starostnih pojavih različne vrste »Franz komotivo na prvi poskusni vožnji v Su- j0sefovo« vodo, ker odpravi zastajanje v
šak. Želeti bi seveda bilo, da bi se rajše želodčnem črevesnem kanalu in leno pre- i -	,	—	r	-	aneiegki
n?5e delavnice tako iapopo njle da bi la- bavlian|e ter	draž,jlv0s,	iivcev.	"^or	prfvi	da	X	dve	SLrvVdt
..........“	'	“	m	Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in|P	......
Samski dauek u Rngliji
Tudi v Angliji se že pripravljajo, da
hko popravljale vse tipe lokomotiv _______________________
tako ohranile mnogo narodnega kapitala I špecerijskih trgovinah, v državi ter dale zaslužka številnim do mačim delavcem.
Državni uslužbenci — Izključeni. I Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani
več vredni kot ena. Koliko je dandanes slavnih ljudi, ki sami priznavajo, da imajo polovico zaslug pri tem ravno njihove žene. Še pred kratkim je angleški državnik Chamberlain, bivši zunanji minister, na nekem javnem shodu rekel: »Celih 30 let mi je bila žena inspiratorka mojega javnega življenja, delila z menoj veselje in žalost in me bodrila, kadar sem bil izmučen.« John Galsworthy je eno svojih najboljših del posvetil svoji ženi in pravi: »Brez njenega kritičnega duha in bodenja ne bi nikdar postal pisatelj kakor serfl danes.«
Večina ljudi še vedno misli, da genij* in umetniki ne morejo prenašati zakon-
Zopet se pojavljajo od strani državnih	ponovno opozarja	vse	lastnike	hranilnih
uslužbencev pritožbe, da nekateri hišni	in čekovnih vlog	ter	rentnih	depozitov
posestniki pri oddajanju svojih prostih pri bivši poštni hranilnici na Dunaju, da stanovanj odklanjajo državne nameščan- prijavijo, če tega še niso storili, te svoje ce s stereotipno opazko* »Državni usluž-. terjatve upravi poštne hranilnice v Beo-benci — izključeni!« Smatrajo jih očivi- gradu. Rok za te prijave poteče dne 1 dno kot državljane druge vrste, čeprav	septembra. Prijave, ki	bi prispele potem
so ravno oni gonilni motor v aparatu dr-	roku, se ne bodo	upoštevale.	Lastniki
žavne uprave. Tako postopanje je vse- hranilnih vlog morajo svoji prijavi prilo-kakor odločno obsojanja vredno.	žiti hranilno knjižico in domovnico ali
Poziv javnosti!	potrdilo o domicilu, t. j. dokazati morajo, um^iiiiw ijv m ll|Buaw. ...................
Ob priliki vsedržavnega strelske- da so na normativni dan, dne 26. marca lkih vezi> xoda siavni komponist Schu ga tekmovanja, ki se bo vršilo letoš- 1919 prebivali in še danes prebivajo na mann pravii da so ti okovl ziatj jn spajanje leto v času od 6. do 13. septem- °zemlJu naše kraljevine. Lastniki rentnih . dyc bjt^ kj ^ yedn() bolj prjbiižUje-bra v Mariboru, bo radi velikega na- depozitov morajo priložiti prijavi se po- L Do,Ka ,eta sta Qn in njeg0va žena sku-vala občinstva iz vseh krajev naše trdilo o državljanstvu. Prijave hranilnih svirala na glasovir dela, ki jih je o« države brezdvomno nastalo veliko vlog in rentnih depozitov morajo vsebo- komponiral> Po njegovl smrti je žena ob-pomanjkatijc tujskih sob. Radi tega se vati pooblastilo, da sme poštna hranilni- I javj|a vsa njegova še nepoznana dela naproša celokupna javnost, da odstopi ca v Beogradu prevzeti v prijavi ”av®“ j ter vsa ljubavna pisma, katera ji je pisal v to svrlio vse razpoložljive in pri- dene zneske in zavezo prijavitelja, da bo prye ^ n,jhove ]jUbezni. Komponisti merne sobe. Naslove stanovanj kakor poravnal vse stroške prenosa. Lastniki	da	Schumannovi smrti ni bilo
tudi njih cene naj se blagovolijo ja- tek. računa morajo priložiti svojii prijavi glasbenika, ki bi tehnično in umet-viti najkasneje do 24. t. m. upravi zadnji računski izpisek svojega ček. ra-	jn0 interpretiral Schumat*
»Vcčernika« (Aleksandrova cesta 13), kuna. Prijave je treba poslati hkrati z o-	d , k k r njegova žena.
»Slovenca« (Koroška cesta 1) ali stalimi dokumenti naravnost poštni lira-1 nova aela’
»Mariborer Zeitung« (Jurčičeva ulica nilnici v Beogradu. Vsem onim interesen
št. 4).	tom, ki so svoje terjatve proti bivši pošt-	Raztreseni potnik
Rad! goljufije,	ni hranilnici na Dunaju že v redu prijavili »Postrcžček, zakaj pa niste moj kov
izvršene že pred dobrim letom v Laškem, v mesecu maju ali juniju 1. 1928, ni treba £Cg prinesli v inoj voz? Sedaj vena so aretirali včeraj v Mariboru 331etnega več ponovno pošiljati prijav. Glede likvi- vlak že odhaja!«
Feliksa Anderliča od Sv. Eme. Po dolgem dacije vlog pri bivši poštni hranilnici v »Prtljaga je že na pravem me iskanju so ga sedaj vendar izsledili in Budimpešti se bodo kasneje izdali poseb- dragi gospod, samo vi sedite v nap predali celjskemu okrožnemu sodišču, ‘ni pozivi. —	inem	vlaku'
V Mariboru, dne 21. VIII. 1929,
Mariborski V E C E R N 1 K Jafr*
Sira n S.
P
Uran in njegove lune
PRVI PLANET, KI GA JE ODKRILO KULTURNO ČLOVEŠTVO.
SNJENE IN ŠE NEPOJASNJENE SKRIVNOSTI.
PO JA-
Vsi planeti našega solnčega sistema fazen mauhplanetoidov, katere smo doslej opisali, so bili znani že prastarim narodom. O njih so se našli zapiski že pri Kaldejcih, Asircih, Babiloncih, Egipčanih itd., a vse do 1. 1731. člo^štvo ni vedelo, da planet Saturn ni zadnji med telesi, ki obkrožajo naše solnce. Pred Kopernikom so bili zvezdoslovci celo prepričani, da Saturn ni samo zadnji planet, ampak da ie tudi zadnje nebesno telo na meji neskončnosti in so ga zaradi tega in zaradi obroča označevali s kačo, ki se lovi za •astni rep. Omenjenega leta pa je astronom Herschel podaljšal razsežnost sn!n~ čnega sistema za.polovico, čeprav je na novo odkrito zvezdo napačno smatnl za kornet. Še!e znameniti Laplace je ugotovil, da je ta »nova« zvezda pravi pravcati planet in mu je dal ime Uran.
Planet Uran kroži okrog solnca v povprečni razdalji 1919 astronomičnih encr ali z drugimi besedami: oddaljen je od solnca za 2 milijardi in 869 milijonov kilometrov. Za enkratno svojo pot krog soln ca potrebuje nič manj kakor 84 let in 7 dni. Tako dolgo je torej eno Uranovo leto. S prostim očesom je Uran komaj viden in to je glavni vzrok, da poprej Človeštvu ni bil znan, v daljnogledih pa iz-gleda kot ploščica medie zelenkaste barve. Njegov premer znaša 57.600 km in je tedaj nekako štirikrat večji kakor je naša zemlja. Dasiravno je tako Uran znatno manjši kot sta Jupiter in Saturn, je vendar še vedno večji kakor katerikoli »notranji« planet, h katerim prištevamo, kot smo rekli Merkurja, Venero, našo zemljo in Marsa.
Snov, iz katere je planet Uran sestavljen, tehta le 0.23 naše zemlje, torej je njegova gostota približno enaka oni planeta Jupitra, iz česar bi se dalo sklepati, da se tudi on nahaja še v nižjem razvojnem stadiju. To potrjuje tudi dejstvo, da Se zelo hitro vrti krog svoje osi ter rabi za enkratni obrat samo 10 ur in 45 minut. Kar pa je na njem najbolj zanimivo, ie to, da se ne vrti tako kakor naša zemlja in vsi drugi doslej opisani planeti cd
zahoda na vzhod, ampak od vzhoda na zapad, kar pomeni, da vzhaja solnce za eventuelne njegove prebivalce na tisti strani, kjer pri nas zahaja. Ker je pokrit z gostimi oblaki, iz česar se da poleg u-gotovitev s pomočjo spektralne analize sklepati, da je obdan z zelo gosto atmosfero, astronomi njegove površine doslej še niso mogli proučiti. Samo od časa do časa se dajo na njegovi ploskvi ugotoviti temnejši in svetlejši pasovi, ki tečejo vzporedno z ravnikom in so tedaj enake strukture kakor oni na Jupitru in na Saturnu.
Kakor vse »zunanje« planete, tako obkrožajo tudi planet Uran mnoge lune, a znane so nam doslej samo štiri, in; sicer so to: Arijel, Umbrijel, Titanija in Obe-ron. Prvi dve sta manjši, drugi zunanji dve pa večji; največja je tretja, t. j. lita-nija, ki meri v premeru približno 900 km in je torej malone štirikrat manjša kakor naša zemeljska. Prva, Arijel, je oddaljena od planeta 202.000 km in potrebuje za svojo enkratno pot krog središča 2 dni 12 ur in 39 minut; Umbrijel je oddaljen 285.000 km in znaša njegov obkrog 4 dni. 3 ure in 28 minut; največja Titanija Sc vrti krog planeta v razdalji 464.000 km v 8 dneh, 16 urah in 56 minutah, dočim je poslednji, Oberon, oddaljen že 620.000 km in potrebuje za to pot 13 dni, 11 ur in 7 minut. Vse te štiri lune pa se vrtijo krog planeta narobe, to se pravi od zahoda proti vzhodu, skrivnosti tega svojevrstnega kroženja pa astronomi doslej še viso mogli razvozlati.
Kakor rečeno, je zelo verjetno, oziroma skoraj gotovo, da ima planet Uran še več lun, ki pa so gotovo tako majhne in tako v njegovi bližini, da jih z naše zemlje niti z najmodernejšimi pripomočki ni mogoče zaznati. Ker je Uran tako ogromno oddaljen od nas, je razumljivo, da o njem ne vemo ničesar razen tega, kar smo v tem članku omenili. Njegovo bistvo, njegovo stanje, njegova površina in vse drugo so nam nerazjasnjive skrivnosti, katerih morebiti nikoli ne bomo mogli razjasniti in doumeti.
Preokret u sporu za Belje?
Znana je tožba, ki jo vodi bivši avstrijski nadvojvoda Friderik Habsburg proti naši državi radi zaplembe veleposestva Belje. Vprašanje Belja je zainteresiralo vse naše vodilne pravniške in diplomatske kroge, ker je z ozirom na inaterijalno stran stvari silno težko vprašanje. Vršila so se pogajanja med zastopniki naše in madžarske vlade, in Madžarska je končno celo vprašanje iznesla na seji Sveta Društva narodov v predzadnjem zasedanju. Ob tej priliki je bilo sklenjeno, naj zainteresirani državi uredita svoj spor potom direktnih pogajanj. Pričela so se diplomatska pogajanja med našo in madžarsko državo. Toda Madžarska je u-Oorno vztrajala na zahtevi, da se mora Belje vrniti nadvojvodi Frideriku. Sedaj Pa poroča zagrebški »Obzor« iz Budimpešte, da je nastal v vprašanju značiien Preokret. Dočim je naša diplomacija stala doslej na bazi mrtvih črk trianonske Pogodbe, se je postavila sedaj na osnovo madžarske zakonodaje. Iznesla je nedvoumne dokumente, s katerimi je dokazano, da je nadvojvoda Friderik užival Beljs ne kot privatna oseba, ampak kot nadvojvoda habsburško-lotarinški in kot član avstro-ogrskega kraljevskega doma. Na ^ način ima Jugoslavija pravico, da si v smislu trianonske pogodbe prisvoji to Posestvo. Nedvomno je, da bo Madžarska pravdo izgubila, ker so vsi njeni argumenti že ovrženi. Vprašanje pride v septembru na sejo Sveta‘Društva narodov. Jugoslovenski obrambni sodnik dr. Subotič bo zahteval, da v: mora vprašanje rešiti pred mednarodnim razsod:-5čcm v Haagu, ki bo na podlagi dokumentiranih dokazov moralo zavreči tožbo nadvojvode. Izid tega procesa bo prir °!Pijelne važnosti ne samo za našo drža* v'°. am.prk zlasti tudi za Češkoslovaško. vl|mut1sko in Poljsko, ki bodo lahko izkoristile našo argumentacijo v svojih sp.j-‘ia.
Zagonetni roparski napad
Najboljši londonski detektivi se trudijo, da bi pojasnili zagonetni roparski napad na bogatega Amerikanca Filipa Eatona, ki so ga našli v soboto v njegovi sobi razrezenega po obrazu in na vratu ter so ga nezavestnega prepeljali v bolnico. Ko je prišel za trenutek zopet k zavesti, je pripovedoval, da ga je v spanju napadel neki moški. Ko se je hotel braniti, je neznanec vzel iz žepa britev in navalil ž njo na njega. Kmalu nato se je, ves oblit s krvjo, zgrudil nezavesten na tla. Ropar mu je vzel 700 dolarjev gotovine, obleko in kovčeg, dočim je britev, s katero ga je napadel ter svojo staro in zamazano obleko pustil na kraju svojega zločina. Eaton je dalje izpovedal, da je napadalca spoznal na cesti in ga je povabil na kosilo k sebi. V zahvalo ga je neznanec potem oropal in ga še skoro umoril. Policija dosedaj še nima nobenega sledu za zločincem.
Poroka v kopalni obleki.
V	mestnem uradu mesta Antibes v Franciji bi se morala v soboto vršiti civilna poroka Maurica Chalona iz Carigrada z Američanko Hildo Erlich. Uradnik je čakal v črni suknji s pisano pentljo okrog prsi, ko so se nenadoma odprla vrata in sta vstopila ženin in nevesta na veliko začudenje vseh navzočih v spremstvu prič in svatov v kopalnih oblekah v sobo. Na vprašanje uradnika, ali gre morda samo za slabo šalo, sta ženin in nevesta ljubeznivo odgovorila, da sta zato prišla v kopalni obleki k poroki, ker vlada naravnost neznosna vročina in pa zato, ker hočeta preživeti medene tedne v obmorskem letovišču. Tudi ne mo reta razumeti, zakaj ne bi sincla priti k poroki v kopalni obleki. Uradnik, človek modernih nazorov, je takoj razumel situacijo in nenavadni parček Poročil.
Kavalirski ulomilec in stražnik
V	Varšavi je nenavadna tatinska komedija. ki se je pripetila v petek, še vedno predmet splošnega razgovora. Odvetnik dr. Marko\vski je opazil ponoči luč v svoji delavnici. Oborožil se je takoj s samokresom in odšel v sobo. Tamkaj je našel zelo elegantno oblečenega moškega, ki je ravno vrtal v železno blagajno. Ko je vlomilec opazil pred seboj lastnika stanovanja, je stopil z razprtimi rokami pred njega in smehljaje rekel: »Stavil sem z nekim svojim prijateljem, da bom splezal na neko fasado in vdrl v stanovanje. In usoda je izbrala za ta moj načrt ravno vašo hišo. Toda sedaj vas ne maram več motiti in bom zapustil hišo po isti poti, kakor sem prišel v njo!« Vlomilec se je pričel nato pomikati proti vratom. Toda dr. Marko\vski, ki si je bil čisto na jasnem, da ima pred seboj drznega vlomilca, je naperil proti njemu samokres, mu zaukazal, da se ne sme niti premakniti, sam pa je hotel telefo-nično poklicati policijo. To priliko je uporabil neznanec, stekel na balkon, skočil na okno in potem iz drugega nadstropja v globočino. Baš v tem hipu je prišel mimo neki stražnik, ki je bil na patruljnem obhodu. Razprostrl je svoje roke, da ujame dozdevnega samomorilca. In res mu je padel vlomilec naravnost v naročje. Oba sta padla na tla, ostala pa sta nepričakovano popolnoma nepoškodovana. Na policiji so potem dognali, da je elegantni gospod nikdo drugi kot sloviti vlomilec Josip Zakrevvski, ki ga je varšavska policija zaman zasledovala že dolge mesece.
Kaj je naSla saujetska ekspedicija na zemlji Franca Josipa?
Z ledolomca »Sjpdnvn« ki sc ’? ^i*-dral pri zemlji. Franca Josipa v Severnem morju, so prispele vesti, da člani polarne ekspedicije nadaljujejo svoja raziskovanja. Del ekspedicije je prehodil. doslej nepreiskane kraje in prodrl do rta Flora. Ekspedicija pod vodstvom polarnega raziskovalca Šmidta se je vrnila vsa onemogla. Na otoku so našli dve napol porušeni zgradbi, ki jih je 1. 1904. postavila ameriška ekspedicija iz desek in vreč. Ne ve se, kdo je zgradbe porušil, L. 1914. je na tem mestu ruski parnik pustil rezerve hrane in razno orodje in materijal, pa je tudi to vse raznešeno. Na vse strani so razmetane zarjavele škatlje angleških konzerv, deli železnih predmetov in večja količina kave in čaja. Na veliki, goli pečini je zapisano z ruskimi črkami: »Meja 1914. leta.« V bližini porušenih zgradb je granitni spomenik, postavljen trojici tragično poginulih mornarjev italijanske jahte »Stella Po-lare«. V metalni vreči poleg spomenika so našli strohnela pisma vseh potnikov. ki so bili na tem otoku. V zadnjem letu so bili tani Amerikahci, Italijani in Španci. Med ostalimi relikvijami je tudi vizitka Amerikanca Boida, ki je na Floro priplul 1. 1928. na jadrnici »C. 6«. Ruska ekspedicija je našla tudi desko z zgodovinskimi beležkami italijanske ekspedicije, ki je na zemljo Franca Josipa prišla 1. 1890. pod vodstvom abruškega vojvode. Tam podpisani so pustili beležko: »Vedno bomo spoštovali spomin junaka Arktike.« Ruska ekspedicija končuje svoje poročilo z opozorilom, da na otoku Flori ni nobene hrane in nobenih rezerv. Tudi nobena nova ekspedicija ne sme več tam računati na kako zatočišče in druge potrebne stvari.
Ženo izgubil in stanovanje pozabil.
Ta nenavadni dogodek, ki priča o skrajni pozabljivosti in raztresenosti, se je pripetil te dni na Dunaju. V Ma-riahilferstraSe je policija ustavila 531et-nega madžarskega državljana Josipa Gerema, ki je blodil naokrog po mestu. Pri zaslišanju na policijskem ko-inisarijatu je izjavil, da je dan poprej prišel s svojo ženo iz Amerike. Čim je izstopil na kolodvoru, se mu je žena v 1 gnječi izgubila in pozabil je obenem tudi naslov stanovanja nekega svojega sorodnika, ki ga je povabil za par i dni k sebi.
Spari
Desetletnica SK Ptuja
Letos je poteklo deset let, odkar je bil ustanovljen v centru Ptujskega polja športni klub Ptuj, čegar Člani tiho in mirno zasledujejo pot, ki so si jo začrtali za dosego svojega vzvišenega cilja.
Težko je bilo stališče kluba v tako izrazito malomeščanskem provincijalnem mestecu, kakor je Ptuj. Nihče ni gledal prijazno one peščice, ki je ustanovila športni klub. Ti pijonirii pa se niso ustrašili. Neomajno so nadaljevali začrtano pot in tako pripeljali svojo barčico do prvega decenija.
Sprva edini odsek je bil seveda nogometa. Skoroda ves odbor je aktivno sodeloval. Prvi uspehi proti celjskemu Red Starju 3:1 in vojaškemu teamu 2:0 so pod žigali Člane in jih navduševali za nadaljevanje pričetega dela. Glavna ovira so bile gmotne težave. Iz te zadrege si je Ptuj pomagal z družabnimi prireditvami, dokler mu ni priskočil na pomoč klubov mecen g. Sonnenschein, ki je iz lastnih sredstev obdržal novorojenčka pri življenju. Iz hvaležnosti so ga člani, ko je zapustil Ptuj, izvolili za častnega člana.
Leta 1922. se je klubovemu vodstvu posrečilo pridobiti športni prostor. Šele s tem je bil klubu zasiguran nadaljni obstoj. Gospod Osenjak, čigar glavna zasluga je bila pridobitev igrišča, je bil v zahvalo izvoljen za častnega predsednika. Od tega leta dalje je delovanje kluba bilo zelo živahno. L. 1924. so ustanovili lahkoatletski odsek, ki je danes glavna o-pora kluba in po zaslugi gg. Scharnerja in Zamude eden najmočnejših v vsej Sloveniji. Nogometno moštvo je 1.1925. igra-
lo	z BAC 0:3, z GAK 1:3 in s KaufmSnni-scher SC iz Celovca 1:2. V prvenstvu je proti prvaku oblasti Maribora doseglo dvakrat remis 2:2 in 4:4. V 10. letih je prvo'moštvo odigralo 195 tekem. Trenut-np je sekcija v krizi, ki pa jo že preživlja, tako da bo SK Ptuj v jeseni zopet nastopil. Tudi hazeno so Ptujčani ustanovi-i. Njihova mlada družina, ki je odigrala 43 tekem, je dosegla lepe uspehe, V zadnjih treh letih je klub ustanovil še kolesarsko sekcijo, čije član Joško Ramšak: je dosegel prvenstvo Slovenije, tenis-odsek, zimsko športni odsek, ki je priredil letos prve smuške tekme v Ptuju in motosekcija, ki je prav agilna in je priredila spomladi izlet v Avstrijo. Članov šteje SK Ptuj danes že nad 400. Njegova zasluga je, da so tudi širše mase Mariboru oddaljenejšega ljudstva spoznale šport in ga vzljubile.
Ob desetletnici je sestavljen odbor Iz naslednjih gospodov: predsednik Josip Flirtner, 1. podpreds. Fran Nedog, 2. podpredsednik Fran Artenjak, 1. tajnik Jurij Pihler, 2. tajnik Adolf Selinšek, bla* gajnika Josip Hdller in Valentin Murn, gospodar Jurij Šušter in tehnični, referent Otmar Zamuda.
Pretečeni četrtek je klub priredil lahka atletični meeting v okvirju jubileja, ki ga bo zaključil 8. septembra z nogometnimi tekmami, pri katerih bodo sodelovali Ilirija, Maribor in Rapid.
Maribor - Ilirija.
V	finale za junijorski pokal Ilirije sta se placirala SK Ilirija v Ljubljani in SK Maribor v Mariboru. Pokal brani mladina Ilirije, ki si ga je lani priborila v finalu z mariborskimi Železničarji. Mladina Maribora letos ni na svoji popolni višini. V vsej enajstorici manjka prava vez, ki jci je dičila lani in predlani. Mladina Ilirije je vzor-moštvo junijorjev. Pod vestnim nad zorstvom trenerja g. Baara je dosegla letos izredno formo. Odločilna prednost Hiiijanov je odločnost pred golom, ki bo odločila zmago. Dobra šola za naše ju-nijorje je težak poraz reprezentance v Ljubljani. Napad, sestavljen Iz 1, moštva Mariborovega, je zakrivil s svojo neodločnostjo visok poraz. Nadejamo se, da ju« nijorji ne bodo posnemali 1. moštva In s dobro taktiko odločili finale v svojo ko< rist. Tekma se bo odigrala prihodnjo nedeljo v Ljubljani.
Na letovišču.
Ana brzojavi možu iz kopališča: »Vi štirih tednih se je moja teža zmanjšala za polovico. Kako dolgo naj še ostanem?«
Mo ž: »Se štiri tedne I«
Stran 1
Mar?h'nr*kl V F C F P V f V T,.fra
V	Mariboru, dne 21. Vlil. IS29
■m—ititmib ■i«r,wi>Tfrv"',^-~~,,iT-	•	*s*
Mihael ZevacO
Beneška ljubimca
Zgedavlnskl roman iz atarlh Benetk 147
Toda notranji krog je ostal prazen; tvoril je nekakšno okroglo jamo, njene stene so bila debla, spojena drugo z drugim po dolgem, počasnem delu narave*).	;
Veje te tedre so se v svon lezi iztezale ter sklanjale k tlom. Filipo je prijel za eno teh vej ter se povzpel kvišku z večjo lagotnostjo. nego bi jo bil človek pričakoval od njegovih sivih las. Kmalu je dospel do grčevja osrednjega debla.
Roland in Skalabrino sta mu sledila na njegovi
poti.	,	, .	.
Starec je nato odgrnil nekaj dračja in vejevja, pomešanega z bršljanom in trnjem. Pokazala se je odprtina nekega dupla. Filipo je posvetil v to duplo s svojo svetilko.
»Le poglejte,« je dejal. »Treba se vam je samo spustiti. Včeraj sem spravil tu noter majhno mizico ki jo vidite tamle, obloženo z živili. Tu ostanete lahko par dn , če bi bilo potrebno. Tu doli imate par dobrih odej, in vse, česar potrebujete. Našel sem ta prostor pred kakimi petnajstimi leti, ko sem iztikal za mladimi kosi.«
»Izborno,« je dejal Skalabrino.
Vsi trije so zlezli zopet na tla ter se napotili v hišo, kjer sta Roland in Skalabrino ostala sama, do-čim te Filipo Ostal na vrtu, da straži.
Roland je bil zamišljen in mračen.
»Gospod,« je dejal Skalabrino, »ali hočete, da preložim nadaljevanje svoje pripovedi do jutri?«
Roland se je zdrznil; te besede so ga šiloma prestavile zopet v sedanji položaj.
»Ne, ne,« je dejal, »le govori, dobri moj Skalabrino.«
»Torej — hotel sem vam povedati, kaj me je gnalo, da sem Šel v to prokleto beznico pri .Zlatem Sidru’, kjer je malo manjkalo, da nisem zvrnil svoje poslednje čaše vina. Treba je vedeti, gospod, da sem šel po vašem odhodu takoj v črno Jamo in našel tam vse v najlepšera redu. Izročil sem poglavarjem vaša povelja. Nato sem odgalopiral v Me-^ . .   »
*) Cedra na Dandolovem vrtu ni morda ču-doviščna izjema. V marsikakem gozdu dobiš takšne znamenitosti. V Kompienjski šumi raste bukev, ki jo imenujejo Šestnajst bratov. Ta ogromna bukev se sestavlja iz šestnajstih posameznih bukovih dreves, ki so pognala svoja debla drugo poleg drugega in se zdaj spajajo ter se bodo popolnoma združila, ako jim prizanese drvarjeva sekira.
stre. In tam me je čakalo bridko presenečenje.«
Žalost, ki jo je bil Roland že zapazil v Skala-brinovem glasu in v črtah njegovega obraza, se je izrazila zdaj še huje.
»Moj očel« je vzkliknil Roland in vztrepetal od groze.
»Ne, ne, gospod, ne bojte se ničesar. Stari dož je še vedno v Mestre, pod Juaninim varstvom.«
»Torej? • . .«
»Bianka, gospod!«
»Kaj je ž njo?«
»Ugrabljena je!«
»Kdo jo je ugrabil? . . . Ali veš'
»Juana mi je povedala vse. Ugrabil jo je San-drigo . . .«
»To je tisti razbojnik, ki je postal tvoj sovražnik?«
»Da, gospod. In tudi vas mora strašno sovražiti; s tem da je ugrabil Bianko, je hotel gotovo zadeti vas .. .«
»Mene? Kako to?«
»Kaj vera? Morebiti je menil, da ljubite dekli-
co
»In zakaj bi me sovražil?«
»Ali ga niste premagali in ponižali vpričo njegovih ljudi?«
Roland se je zamislil;
»Torej je ta človek, hoteč me raniti,-segel po Bianki in prizanesel mojemu očetu? . . .«.
»Mislil je, da bo rana tako bolj globoka.«
»Pa Juana?«
»Juana, gospod? Ah. revica uboga. Kar vam bom zdajle povedal, vas bo gotovo presenetilo; in vendar je čista resnica. Juana ljubi Sandriga.«
Rolanda je streslo.
»Ona ljubi tega človeka že dolgo; vedno je upala postati njegova žena, a kljub temu jc branila Bianko in se borila zanjo kakor levinja. Zaradi tega dogodka sem prišel v Benetke. Hotel sem govoriti s Sandrigom. Hotel sem ga rešiti, in bi našel v njem vsaj iskrico človeškega čuvstva, ki bi jo mogel vzbuditi.«
»To, kar se mora goditi v Juaninem srcu, je zares strašno,« je zamrmral Roland.
»Toda, to še ni vse, gospod. Ko sem ušel iz kleti pri .Zlatem Sidru’, kakor sem vam povedal, sem imel samo še eno misel: najti vas. V nadi, da ste se vrnili, sem naslednje dni iztikal po vseh krajih, kjer sva imela svoje običajne sestanke. Selcem skozi Mestre, kjer sem zopet videl Juano in vašega očeta. Naposled sem dospel v Črno Jamo, kjer sem našel vse v neredu; in kar je najbolj nerodno Bemba ni bilo več nikjer.«
»To vem. Kaj dalje?
»To je vse, gospod. Ko vas nisem našel ni kjer, sem se vrnil v Benetke, počakal noči in jo mahnil v pristanišče. Pred hišo je sta! človek, ki sem ga imel za beriča. To videvši, sem planil po stopnicah. Ostalo ste videli sami...«
Skalabrino je mrko umolknil.
Srce tega orjaka se je rodilo tisti dan, ko se je naselila v njem globoka, spoštljiva in občudujoča ljubezen do Rolanda.
Tisti dan je vstala v tej mračni duši zarja svetlobe.
Nato jo je navdal jasen dan, ob nepričakovanem razodetju:
Imel je hčer!
Živo bitje, iz njega porojeno — nekaj kakor kos njegovega srca . . .
Odslej je Skalabrino ljubil in seveda tudi trpel.
Očeval je z navdušenjem, z vso silo svoje grobe narave. Vse, kar je bilo v njem živih moči. ljubezen, nakopičena že dolga leta — vse to se je zbra lo okrog glave oboževanega otroka.
Ko je zagledal Bianko, je spoznal, kakšne eksta ze občudovanja je zmožna prava ljubezen.
Bianka je bila lahko še tako grda, on bi jo bil vseeno občudoval. Toda lepa Bianka, pravcat biser lepote, vredna da bi služila kot model za eno tistih prekrasnih madon, ki so nam jih zapustili umetniki one dobe. mu je vdahnila nekakšno zamišljeno strmenje. Kakor v snu se mu je dozdevalo, da mora poplačati to neizmerno radost s kako veliko žrtvijo, in se je pripravljal na to žrtev, ne da bi natanko vedel, v čem bo obstojala.
Da je bila Bianka ugrabljena, da jo je ugrabil ravno Sandrigo, in da mu je ta Sandrigo brutalno priznal svojo strast do deklice, to je bila katastrofa, ki ga je udarila po čelu kakor kij in mu niti ni pustila toliko- moči. da bi bil mogel misliti, kako preprečiti njene strašne posledice.
V tem stanju duha mu je Roland postal nekak Bog. ki ga je imel oteti.
Z mirno potrpežljivostjo je gledal njegovo početje; toda pod površino te potrpežljivosti je zorel obup.
Roland se ie včasih od strani ozrl po njem, zasledujoč njegovo misel korak za korakom. _
In ti pogledi, ki sta jih menjavala, so iima pač gotovo zadoščali, da sta se razumela, kajti Roland je nenadoma obstal pred orjakom rekoč:
»Pomiri se: preden ukreneva kaj drugega, morava rešiti njo. Prosim te samo za en dan odloga, da se ugotovim, da je moj oče na varnem <
»Spremim vas, gospod,« je dejal Skalabrino z drhtečim glasom.
»Na pot tedaj!«
MaR
fioval
•gfcto, M tovUjovpoar«.
Im Ir «otoj«tM iimmm mila b—rt« 80 p, Oto
Mali
to ŽMMM, doptoMM]* In Otto* •i trgovok«t* •)> nktomnog« sn«ta)a: mltt be»ad» 60 p, MjmMjll HMMk 01« 10 —
Lepo nagrado plačam dotičnemu, kateri mi takoj ali do 1. septembra preskrbi eno ali dvosobno stanovanje s kuhinjo. (I. ali JJ. okraj mesta ima prednost). Zalokar, Smoletova ul. 8 I.	1992
Sandale vseh velikosti,
šivane kakor tudi damske, moderne ./sandale najboljše kupite ali naročite tpo meri v Mehanični delavnici čev-t jjev in sandalov. Vrtna ul. 8, Maribor.
Sobo* in črkosHkanle
izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Prodam
malo, novozidano hišico z vrtom pri Konjicah za Din 23.000. Nadalje posestvo, na katerem se lahko redita dve kravi in še več, vse v ravnini za Din 300.000. Več se poizve v gostilni Sutter, Konjice ob četrtkih in nedeljah od 10.—12. ure.	1985
Dober nakup
zviia VtS promet, zato obiščite
UPSKI JESENSKI
VELESEJM 1929
sptoSnl, tehnični, stavbeni velesejm 25,—31. VIII.
tekstilni velfesejm.85.-28.	VIII.
velesejm športnih predmetov . .26.-29. Vili.
DDEAL
Ruski koncert
balalajka s petjem v zboru In solo petjem. Poje bivša dvorska pevka carske opere v Petrogradu g. Papčinsky. Kon cert se vrši vsak dan in ob vsakem vremenu od 17. do 23. ure v kavarni »Park«.	1998
Učenko za šivanle belega perila,
ki dobi vzdrževalnino se takoj sprejme. Naslov pove uprava »VeČernika«.
1934
Zamenjam proti mlajšemu konju,
kobilo, ki bi bila primerna k našemu drugemu konju. Naslov v upravi »Ve čeinika«	1978
Lepo opremljeno sobo
v bližini parka oddam v najem. Naslov v upravi lista.	1996
Uradniki in trgovski nameščenci
dobe dobro, okusno in krepko domačo hrano kot abonenti. Pijača ni obveznal Lep, senčnat vrt z novo preurejeno restavracijo. Pridite in prepričajte se! — Vabi vas: Marko Radilovič, gostilna »Maribor«, Grajski trg št. 1.	1993
Učenca za brivsko obrt
iz mesta sprejme takoj Novak.
brivnica Fr. 1997
Čltaj in povej sosedu!
Pri »Brzopodplatl«, Maribor, Tatten-bachovi ulici 14, se kemično Čisti 'n strojno barva Čevlje in vse usnjate predmete. Barve na izbiro z raznimi kombinacijami.
Sprejmem
eno ali dve gospodični na stanovanje in hrano. Vrbanova ul. 6 I, vrata 3
©
Vm pojasnila ic dobe ptl častnih zastopnikih
M Mariborsko oblast: Dr. Leo Scheichenbauer, kem. laboratorij, Maribor, Trg Svobode 3. Tel. 103
ca Ljubljansko oblast: Stegu, Ljubljana, Gledališka uljca 8, telefon 2925	me
Parna oralnlca in kem. Čistilnica
Centrala: Frankopanova 9 Podružnica t Vetrinjska 7 Pride in dostavi se na dom
llil
aaaaaaaMiaaaaaiMi
TDEIKHCO
dame in gospode
IDEALtlO OBlACIlf)
za
zimo in leto !
I.ORNIK
KOROŠKA 9-
izdaja Konzorcij »jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d, «L predstavnik
Stanko Detela v Mariboru.