POČASNEJŠA RAST SPLOŠNE POTROŠNJE Preteklo leto je bilo v znamenju prevladovanja potrošnje nad proizvodnjo, zato so cene naraščale nad normalnimi okviri, kar je neugodno za narodno gospodarstvo. Spontano delovanje sil, ki izhajajo iz nesorazmerja med proizvodnjo in potrošnjo — temu pravimo tudi nesorazmerja med blagovnimi in denarnimi skladi — lahko še stopnjujejo gospodarsko nestabilnost. Družbeni organi, ki usmerjajo gospodarsko politiko, so postavili kot osnovni cilj uskladiti porabo z dejanskimi možnostmi, kar pomeni, da bo poraba, tako osebna, kakor tudi splošna (proračunska) naraščala počasneje od družbenega proizvoda. Sorazmerno se mora zmanjšati tudi davčna obremenitev gospodarstva. Tudi v naši občini se na področju planiranja in usmerjanja potrošnje pojavljala nova kakovost. Med drugimi ukrepi je najpomembnejša novost v omejitvi proračunskih prispevkov iz osebnih dohodkov v absolutnem znesku. To pomeni, da je skupščina, ko je sprejela proračun občine, določila znesek, do katerega so prispevki dohodki proračuna, vsi možni viški pa bodo izdvojeni za gospodarske posege, torej bodo vrnjeni gospodarstvu. 2e pred sprejetjem proračuna je dala skupščina osnovne smernice in okvire, v katerih se bo gibala splošna poraba v občini, in kar je najvažnejše, sprejela je strogo načelo, da mora naraščati počasneje, kot bo naraščal dohodek gospodarskih organizacij. Preglejmo uspehe preteklega leta gospodarstva naše občine, ki so izhodišče za predvidevanje v letošnjem letu. 2680 zaposlenih je ustvarilo za 352-140.000 dinarjev celotnega dohodka, kar je za 23% več kot v letu 1970. Po odbitku materialnih stroškov je ostalo gospodarskim organizacijam 101,400.000 dinarjev dohodka, ki so ga porabile za poravnavo družbenih obveznosti, za obnovo in razširitev proizvodnih zmogljivosti, 45.348.000 dinarjev pa je bilo izplačanih za osebne dohodke, to je za 28 % več kot v preteklem letu. Poprečni osebni dohodek zaposlenega je bil 1.410 dinarjev ali za 20% več kot v letu 1970. To so nominalni kazalci, stvarni pa so zaradi 14,3-odstotnega porasta cen za približno toliko manjši. V letošnjem letu opravičeno predvidevamo gospodarsko rast nad republiško rastjo, ker so bile proti koncu lanskega leta aktivirane večje investicije, ki so rezultat pospešenih vlaganj. Te investicije bodo dajale letos polni učinek; samo v tovarni iveric bodo naredili za 45.000.000 dinarjev proizvodov. V gospodarstvu bo znatno porast-la zaposlenost, predvsem v obrti in v gradbeništvu. Tudi podjetja iz drugih območij bodo povečala proizvodnjo v obratih v občini Mozirje. Predvidevamo, da bo dohodek gospodarstva za četrtino večji; na novo pa bo odprtih 160 delovnih mest. Poprečni mesečni zaslužek se bo povečal na 1630 dinarjev, to je za 15,7 %. Ker bodo cene še narastle približno za 14 %,, bodo stvar- ni osebni dohodki zaposlenih za 1,5 % višji. Na osnovi kazalcev gospodarske rasti v občini in željenimi politično-eko-nomskimi cilji je osvojila Skupščina občine Mozirje izhodišča za financiranje splošne potrošnje: — prispevki iz osebnega dohodka zaposlenih bodo rastli za 9 % počasneje kot družbeni proizvod. Podjetjem mora ostati čim več sredstev za obnovo in razširitev zmogljivosti ter sredstev za osebne dohodke, zaradi tega se stopnje prispevkov ne smejo povečevati; (Nadaljevanje na 2. strani) V teh dneh je snega za smučanje ponekod še nekaj, smučarji ga morajo pač poiskati. Vlečnica TC »Golte« na Starih stanih še deluje. Odločno proti mešanju vode v mleko Na nedavnem strokovnem posvetovanju proizvajalcev mleka naše doline v Bočni so prisotni zavzeli enotno stališče glede mešanja vode v mleko. Sklenili so, naj se tistemu, ki se mu taka goljufija dokaže, odpove odkup mleka. Za potrošnike je taka odločitev seveda pomembna, saj je mleko naše vsakdanje živilo. Čeprav zaupamo v poštenje večine naših proizvajalcev mleka, pa so si nekateri posamezniki tako zaupanje v zadnjem času zapravili. Resnica je namreč, da imamo zopet opravka z odkrivanjem nekaterih proizvajalcev, ki prodajajo več mleka, kot ga namolzejo. Gre torej za ponarejeno mleko z dolivanjem vode. Od skupno preko 50 zbiralnic, kolikor jih je v občini, smo doslej ugotovili tako nepravilnost na štirih zbiralnicah. Na problem nas je opozorila že povprečno nižja tolšča teh zbiralnic, ki ni dosegla niti 3 %. Laboratorijske analize so pokazale, da je bilo temu mleku primešano preko 20 % vode. Ljubljanske mlekarne so nas pismeno obvestile, da takega mleka ne bodo odkupovale. Tak ukrep določa tudi pravilnik o kakovosti mleka in mlečnih izdelkov, zlasti pa zakon o zdravstvenem nadzoru nad živili. Ugotovljeno stanje je narekovalo občinski inšpekcijski službi, da čim-prej odpravi to nepravilnost, da bi s tem zaščitila poštene proizvajalce mleka, kakor tudi potrošnike. Povemo lahko, da smo z analizo vzorcev mleka posameznim proizvajalcem že odkrili nekatere krivce, Gotovo je, da bodo za svoje dejanje tudi kazensko odgovarjali. Predpisi namreč določajo kazen do 5.000.— din za posameznega proizvajalca, ki ponaredi živilo za javno potrošnjo. Kršitelji so s svojim dejanjem oškodovali tako potrošnike, kakor tudi druge proizvajalce mleka. Jasno je namreč, da nižji odstotek tol-šče na zbiralnici vpliva tudi na ceno mleka. Z dolivanjem vode pa si še posebno kvarimo ugled naše mlečne proizvodnje. Kakovost mleka ugotavljamo s številnimi rednimi pregledi. Z njimi dokazujemo odstotek mlečne tolšče, ki OBČINSKA DELEGACIJA Na zadnji, razširjeni seji predsedstva občinske skupščine je bila imenovana delegacija, ki se bo udeležila osrednje proslave 60-letnice rojstva Borisa Kidriča. Proslava bo v obliki splošnega političnega zbora republiške skupščine v Ljubljani, 10. aprila letos. V delegacijo so imenovani: Požarnik Matevž, politični sekretar občinske konference ZKS, Čop Hinko, predsednik občinske konference SZDL, Her-ček Hubert, predsednik občinskega sindikalnega sveta, Košir Vlado, pred-sernik občinskega odbora ZZB NOV, Cajner Miloš predsednik občinske konference ZMS in Tratnik inž. Franc, predsednik zbora delovnih skupnosti SO Mozirje. mora v javnem prometu dosegati najmanj 3,2 %. Pred prevzemom mleka v zbiralnici merimo kislinsko stopnjo, ki pokaže predvsem, če je mleko sveže. Redno pregledujemo mleko tudi na higiensko kakovost, to je na število mikrobov. Zal moramo priznati, da čistoča našega mleka še ni taka, kot bi želeli. V ta namen bo potrebno izboljševati higieno hleva, molže, mlečnih posod in hlajenje mleka, upoštevati pa še vrsto drugih pogojev, ki so pomembni za kvaliteto mleka. POGOJI ZA VEČANJE MLEČNE PROIZVODNJE V NAŠI DOLINI SO UGODNI. PRAV ZATO TUDI VLAGAMO PRECEJ DENARJA IN STROKOVNEGA DELA V TA NAMEN. PRI TEM PA MORAMO IMETI V ZAVESTI OSNOVNO PRAVILO, DA JE MLEKO ŽIVILO, PRIDOBLJENO Z REDNO IN POPOLNO MOLŽO ENE ALI VEČ ZDRAVIH KRAV, KI MU NI NIČESAR DODANO NITI ODVZETO. Veterinarski inšpektor dipl. vet. Resnik Tone DREGA PLAT MEDALJE Kmetijska strokovnjaka iz ZKZ Mozirje so poslali v Bočno, da tamkajšnje prebivalce prepričata o koristnosti tega, da bi odvečno vodo s travnikov speljali v ustrezne kanale. Pri tem prepričevanju so jima nekateri dokazovali, da bi bilo u-mestneje razmišljati o navodnjavanju že itak preveč izsušenih Dur-šekov. Teh nasvetov seveda nista jemala preveč resno, najbrž niso bili dovolj prepričljivi, prav tako tudi ne onadva s svojimi, saj so jima morali priskočiti na pomoč bolj vplivni možje. Tako je vendarle bilo doseženo soglasje, da se odvečna voda iz travnikov odvede po najkrajši poti v Dreto in se s tem pripomore k povečanju ribjega zaroda, ki ga je menda vsako leto manj, bojda ne samo zaradi ribičev. Ko so bila dela prve faze odvodnjavanja skoraj že pri kraju, se je vnela pravcata vojna. Lastniki teh zemljišč so zahtevali zbor. Strokovnjaka se spogledujeta, sprašujeta in posvetujeta. Pa pristopi starejši možak in jima reče: »Pa menda ja nista takšna posraneta, da se bosta zaradi te vojne v hlače podelala.« Na to mu nista odgovorila, a sta si morda mislila, da se v vojni tudi to lahko zgodi. Udeležba na zahtevanem Zboru v Bočni že od likvidacije kmetijske obdelovalne zadruge ni bila tako številna. Razprava na odru je bila zelo živahna, po rdečih in bledih obrazih sodeč, je kri skorajda zavrela. Zaključek zbora je bil zado-„voljiv, saj je bilo sklenjeno, da se v nadaljevanju odvodnjavanju priključi še preoravanje, gnojenje in zložitev parcel. Kaj več tudi strokovnjaka nista pričakovala. Zelo pa se priporočata lastnikom zemljišč, da bi spomladi nadaljevali zahtevano delo brez vojne. Počasnejša rast splošne potrošnje (Nadaljevanje s 1. strani) — davki bodo ostali na ravni leta 1971. Davek od obrtne dejavnosti bo doživel določene premike skladno z republiškim zakonom. Večji bodo dohodki od prometnega davka zaradi povečane kupne moči prebivalstva. Ne samo v zbiranju proračunskih sredstev, tudi v razdeljevanju sredstev koristnikom bodo večje kakovostne spremembe. Več sredstev bo razdeljenih za socialno dejavnost. Družbene pomoči občanov, ki jim j^ ta oblika edini vir dohodka za preživljanje, bodo najmanj 340 din mesečno, pomoči za druge upravičence pa naj bi bile v poprečju 180 din mesečno. Sorazmerno s porastom proračuna se bodo povečale tudi priznavalnine za borce NOV. Iz proračuna bo treba zagotoviti oskrbnine 42 osebam v zavodih in 8 otrokom pri rejnikih. Letos bo u-^deno starostno zavarovanje kmetov, za kar bo morala občina zagotoviti del proračunskih dohodkov. Da bi krajevne skupnosti s socialnimi komisijami še naprej uspešno reševale trenutne socialne probleme, naj bi tudi letos dobile potrebna sredstva. Občina mora zagotoviti sredstva za prispevek k zdravstvenemu zavarovanju kmetov, ki bo narastel od 159.000 dinarjev na 295.000 dinarjev. Iz proračuna morajo biti tudi zagotovljena sredstva za poravnavo bolniških stroškov socialno ogroženim občanom, ki nimajo zdravstvenega varstva. Več sredstev bo namenjenih za vzgojo in izobraževanje, predvidevamo 55-odstotno povečanje. Dotacije krajevnim skupnostim in skladom za komunalno dejavnost se bodo predvidoma povečale za 45 %, vendar še ne bodo zadoščale za kritje mnogoterih potreb na tem področju. Glede rasti osebnih dohodkov, zaposlenih v negospodarstvu bodo upoštevana enotna družbena izhodišča. Dosegli naj bi 95-odstotno realizacijo zneska samoupravnega sporazuma. Sprejete smernice zagotavljajo, da bo splošna in kolektivna poraba še bolj usklajena z uspehi gospodarstva v občini, kar bo nedvomno pozitivno vplivalo na umiritev gospodarskih gibanj, čigar posledica bo trajna gospodarska rast in pravilnejša delitev rezultatov dela. Dominik MIKLAVC 12225 N OVICI Uspešna realizacija programa rekonstrukcije Ob zaključku poslovnega leta 1971 so rezultati proizvodnje in produktivnosti v lesnopredelovalnih oddelkih GLIN Nazarje izpolnili in ponekod celo presegli planska predvidevanja. Upoštevajoč dejstvo, da je bil proizvodni plan postavljen in v precejšnji meri prilagojen velikim potrebam finančnega plana, želim analizirati nekatere strokovne posege v proizvodnjo, ki so, skupaj z marljivostjo in smislom za sprejemanje novosti vseh udeležencev proizvodnih procesov, omogočili dosežene rezultate. Da pa bo razlaga jasnejša, moram najprej predočiti grobo organizacijsko strukturo celotne lesnoindustrijske proizvodnje. Pri vsakem delu, kjer je vključenih več sodelavcev — soustvarjalcev, je nekdo, ki delo posameznikov usmerja tako, da se njihova skupna prizadevanja združujejo v izdelku oziroma v nekem opravljenem delu. Vsakdo v tem procesu mora vedeti za svoje naloge in pravice. Predelovalna industrija GLIN Nazarje je sestavljena iz obratov: žagarski obrat, pohištveni obrat, obrat iveinih plošč, vzdrževalni obrat. Obrati so razdeljeni na manjše oddelke oziroma skupine, glede na njihovo specifično proizvodnjo, odnosno obliko uslug. Koordinacijo, delovne naloge in strokovno pomoč daje obratom tehnični servis s svojimi službami. V tem trikotniku tesno sodelujeta še nabavna in prodajna služba. Če navedem samo primer, da potrebujemo za izgotovljeno okno okovje, ki ga proizvajajo v Stuttgartu, plastične rolete iz Brežic, okovje za rolete iz Mengeša, barvo iz Medvod, spet drugo okovje iz Loža itd., nam je lahko bolj razum- ljivo, kako nujna je absolutna povezanost omenjenih služb, če hočemo v vseh oddelkih, ki so spet med seboj v tehnološki povezavi, izvrševati planirane naloge. V letu 1970 so bili pri programu rekonstrukcije proizvodnje stavbenega pohištva angažirani vsi domači strokovnjaki. Namen programa je bil naslednji: povečati količinsko proizvodnjo, znižati proizvodne stroške, osvojiti tehnologijo vezanih oken, izboljšati delovne pogoje. Delo je bilo obsežno, od raziskave tržiča za nove-proizvode, do rešitve vseh tehničnih, tehnoloških in organizacijskih problemov. Sproti je bilo potrebno reševati odvečno delovno silo v proizvodnji embalaže, ker je bila v programu predvidena ukinitev. V januarju 1971. leta je bila prva faza programa realizirana. Postavljena je bila nova proizvodna hala za temperiranje in krojenje elementov za okna in vrata. Tehnologija v tem oddelku je rešena na sodobnih principih organizacije proizvodnje, kot so paletiziran način vskladiščenja polproizvodov in mehaniziran transport materialov med delovnimi mesti. V tem oddelku so zaposleni posebej usposobljeni delavci, ki morajo poznati zahteve nadaljnje proizvodnje, kvaliteto, lastnosti in uporabnost lesa. Od njihovega dela odvisno dobra ali slabo izkoriščanje surovine in v veliki meri končni izgled izdelka. V obstoječih oddelkih klasičnih oken in vrat je bila istočasno izvršena rekonstrukcija nekaterih naprav in, z dodatnimi novimi stroji, sprememba tehnološkega procesa. Marca 1971 smo začeli poskusno izdelovati vezana okna v prenovljenem objektu bivše embalažne proizvodnje. Ta tehnologija je bila za vse, ki so se z njo ukvarjali, povsem nova. Zahtevala je povsem nova orodja, stroje in naprave. Večkrat so bile potrebne razne korekture profilov, dokler ni bila proizvodnja proti koncu leta povsem osvojena in do konca januarja 1972 je bilo v tem oddelku izdelanih že 16.000 kosov oken in vrat. Oddelek je opremljen s sodobnim orodjem na stisnjeni zrak, vsi transporti med delovnimi mesti pa se opravljajo po sistemu palet na kotalnih tirnicah, oziroma na dvokolesnih paletah. Vzporedno s proizvodnjo vezanih oken smo začeli uvajati proizvodnjo podstrešnih stopnic v kooperaciji s firmo Roto. Tudi ta proizvodnja je že osvojena. Naslednja tabela nam predstavlja, izraženo v norma urah, gibanje proizvodnje v komparaciji z letom 1970. izdelek leto 1970 Nh leto 1971 Nh ipovečanje % okna klasična 219.244 240.348 10 vrata klasična 97.680 110.454 11,3 okna vezana — 62.847 — vrata vezana 4.377 rolete, opaž 22.488 29.434 25 stopnice — 9.016 — Skupaj; 339.414 456.476 35 Iz primerjave količinske proizvodnje med letoma 1970 in 1971 lahko zaključimo, da je bila realizacija programa uspešna, Saj smo dosegli povečanje proizvodnje za 35%. Pri vseh prizadevanjih za izboljšanje tehnološke opremljenosti je bila posvečena precejšnja skrb tudi delovnim pogojem. Iz prostorov, v katerih je bila predhodno proizvodnja embalaže s spremljajočo vodno paro in prepihom, je nastala delovna dvorana s klimatskimi napravami za ogrevanje in čiščenje zraka. Prostor je čist in osvetljen s predpisano delovno svetlobo. Smatram, da ni potrebno posebej na-glašati, da je bil v tem kratkem razdobju dosežen velik napredek in opravljeno veliko delo, še tem bolj, če upoštevamo, da je vzporedno rasla nova tovarna ?a proizvodnjo ivernih plošč in je bilo pri tem delu angažiranih precej naših moči. Vsi pa se zavedamo tega, da je bilo mogoče tak uspeh doseči samo na osnovi trdovratnega vztrajanja in želje po uresničitvi zastavljenih nalog in ob pravilni koordinaciji in aplikaciji sposobnosti vseh, ki so bili udeleženi pri realizaciji tega programa. Ing. Dobrovc Del delovne dvorane, kjer GLIN proizvaja sodobna vezana okna Nad milijardo kreditov Želje, še več pa potrebe zgomjesavinjskih kmetov, pa se kljub vsemu ne bodo mogle uresničiti v celoti, ker so že na začetku proizvodnega leta večje, kot pa jih zmore kreditni potencial zadružne hranilne službe, čeprav tudi družbena vlaganja v te namene niso majhna, pa vsa združena sredstva ne bodo občutneje prelomila sedanjega stanja zgomjesavinjskega kmetijstva, ki je do nedavnega slonelo samo na tradicijah, ki niso obetale. Odhod mladih iz rodnih kmetij je situacijo še slabil, dokler se niso zganile sile, ki so zaradi potreb po večji kmetijski tržni proizvodnji in istočasni skrbi za kmečki živelj narekovale storiti vse, da bi to panogo našega gospodarstva okrepile in približale njen razvoj ostalim gospodarskim panogam. Z dodeljevanjem prepotrebnih kreditov svojim kooperantov, ki sledijo zgledu prvih pionirjev pred nekaj leti in želijo preusmeriti svoje kmetije, skuša zadruga čimbolj pomagati in prisluhne želji vsakogar, ki ima količkaj volje in pogojev za svoj razvoj. Prvim 200 milijonom v letu 1970 je v minulem letu dodala zadruga polnih 400 milijonov, že v začetku leta 1972 pa so želje zadružnih kooperantov, da bi podobo in vsebino svojih kmetij spremenile z novimi 600 milijoni, postavile odgovorne zadružne delavce pred dejstvo, mimo katerega ne morejo brezbrižno. Sedanjih in kasnejšim željam bo zadruga skušala ustreči v največji možni meri in bo ,v hranilni službi zbranim sredstvom dodala v te namene del, v letu 1972 ustvarjenega dohodka. V letu 1972 bo zadruga poleg dosedanjih vlaganj razširila svoje kreditno poslovanje tudi v razvoj kmečkega turizma, ki ima v Zgornji Savinjski dolini ugodna tla in ne-sluten razvoj. Čeprav je ta prido-bitv.ena panoga nekoliko delikatnej-ša, pa zadruga svojih ljudi, ki so se že ondan prikovali k rečni strugi ali pa se ji odmaknili visoko v breg, ne more prepustiti same sebi. Zadruga se intenzivno pripravlja, da ta osamljena domovanja ne bodo več osamljena, da bodo postala pribežališče delovnih ljudi industrijskih središč, ki beže pred prahom in plini, tistim, ki kljubujejo v teh domovih, pa prineslo boljši in večji kos kruha in jih približalo kulturi in znanju bolj kot doslej. Seveda pa je pogoj za pridobitev kredita lastna udeležba vsakega posameznika, ki tak kredit želi in se odraža v tem, da že predhodno namensko vlaga svoja sredstva v hranilni službi zadruge. Večja in časovno daljša je talTa naložba, toliko večja in dolgoročnejša so sredstva, ki jih daje zadruga' v obliki kredita vsem, ki vidijo na osnovi takega sodelovanja več tržnih viškov, pridobljenih z manjšimi žulji. Oboje so dosedanje izkušnje prvih začetkov takega sodelovanja že potrdile. Kreditojemalci bodo tudi v naprej prejemali kredite po obrestni meri 3 % letno. Uporabljali jih bodo: — za nakup plemenske in ostale živine; — za hmeljske nasade in strnjene sadovnjake; — za nabavo kmetijske mehanizacije; — za ureditev in gradnjo gospodarskih poslopij vseh vrst; — za nakup kmetijskih zemljišč; — za nakup kmetijskih strojev in opreme; — za coremo in adaptacijo zgradb za kmečki turizem. Lastna denarna sredstva kreditojemalca na hranilni knjižici zadruge Najprej smo proučili možnosti in interes mladih v naši dolini in na tej osnovi smo naredili program dela. V občini imamo precej mladine, ki pa je razdrobljena v različnih krajih (imamo 9 terenskih aktivov). Prva in hkrati najpomebnejša naloga je, da vsi aktivi zažive. Kratkotrajno zatišje, ki je vladalo v občinski konferenci ZMS, je pustilo posledice mrtvila tudi v aktivih. Tako smo se domenili, da bo najuspešneje, če pričnemo z razgovori funkcionarjev občinske konferencce z mladimi v posameznih krajevnih skupnostih. Poleg terenskih aktivov imamo še aktive v delovnih organizacijah, ki sicer še ne obstojajo, a so potrebni in smo jih tudi vključili v naš program. V kratkem pa jih bomo tudi ustanovili. Tudi z mladino v osnovnih in srednjih šolah ter s študenti bomo navezali večje stike in sicer tako, da jih bomo vključili v vse akcije, ki so interesantne zanje. Te pa so: družbeno-politična dejavnost, kultura in šport. V okviru naše družbeno-politične dejavnosti se bomo vključili v izobraževanje in izpopolnjevanje, seminarje in predavanja v občinskem, regijskem in republiškem merilu, medsebojno vsklajevanje dela, sodelovanje s skladom za podeljevanje štipendij bodo znašala z ozirom na vrsto in namen kredita 20 do 30 %. Zadruga priporoča svojim članom, da svoje prihranke zaupajo hranil-no-kreditni službi zadruge, kjer so varno naloženi in za katere jamči država, kot bi bili naloženi v kateremkoli bančnem zavodu ali pošti. Navadne vloge obrestuje po 7l/, % letno, vloge, vezane nad 1 leto, po 9 % in nad 2 leti vezane vloge po 10 %. Vlagatelji — kmetje in delavci, zaupajte svoje prihranke hranilno-kreditni službi ZKZ Mozirje. Naložite jih lahko na vseh sedežih zadružnih obratov v Mozirju, Šmartnem ob Dreti, Gornjem gradu, Rečici, Ljubnem, Lučah in Solčavi! Nam zaupane vloge so vam vsak čas na razpolago! Vili Medvešek ter realizacijo koncepta splošnega ljudskega odpora z zato specializiranimi organizacijami. Za uspešno delovanje na področju kulture pa rabimo prostore, ki jih na žalost še nimamo, a si jih bomo poskusili v tem letu pridobiti. Ti prostori naj bi bili tista shajališča mladega človeka, ki bi mu nudila duševno hrano in sprostitev. V njih se bo odvijala dramska dejavnost, razna predavanja o interesantnih področjih, šahovska tekmovanja, manjši kviz, nastopi itd. Tu naj bi bila na razpolago razna literatura in ne nazadnje tudi plesi. Zato tudi računamo na pomoč in razumevanje drugih družbenopolitičnih organizacij za pridobitev teh prostorov. Še nekako najlažje bomo delali na področju športa, ker je to aktivnost, ki jo mladina še najraje in najobširneje razvija. Zato bomo morali paziti, da bomo bolj organizirani in povezani med seboj. Pripravili smo smučarsko tekmovanje, ki je bilo zelo uspešno izvedeno, sledila bodo občasna srečanja med aktivi ter srečanja z graničarji. Vključevali se bomo v planinske in taborniške pohode. Naš program je zelo obširen in izčrpen, uresničili pa ga bomo lahko le s pomočjo vseh mladih. S. N. VSEM NEKDANJIM GOJENCEM MLADINSKEGA DOMA MIHA PINTARJA DOBRNA Pripravljalni odbor za srečanje bivših gojencev doma »Mihe PINTAR ^ JA« Dobrna prosi vse bivše gojence, da pošljejo svoj naslov na dom t »Mihe Pintarja« na Dobrno, da vam bodo lahko poslali vabilo za srečanje. SREČANJE BO 29. APRILA 1972 NA DOBRNI. IZ MLADINSKE PISARNE Za uspešno delovanje vsake organizacije je potreben izoblikovan program. Tako smo tudi mi izdelali program za obdobje enega leta. KAKO IZBOLJŠATI GOVEDOREJO Uresničevanje ustavnih amandmajev V Mozirju je 10. marca Zvone DRAGAN, predsednik komisije za družbenoekonomske odnose pri Republiški konferenci ZKS spregovoril o uveljavljanju ustavnih amandmajev. Na razgovor so bili poleg članov širšega političnega aktiva povabljeni še predsedniki osnovnih organizacij sindikata in predsedniki delavskih svetov iz naših delovnih organizacij. Zvone DRAGAN je v obširnem in bogatem uvodnem podajanju obrazložil pomen in vlogo sprejetih ustavnih amandmajev za naš nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj. Udeleženci posvetovanja so z velikim zanimanjem spremljali njegovo izvajanje, saj se je dotaknil vseh tistih problemov in vprašanj, ki so v sedanjem trenutku, ko delovne organizacije pričenjajo z vsklajevanjem svoje organizacije in svojih samoupravnih aktov s sprejetimi amandmaji, zanje najbolj zanimiva. Še pozornost so vzbudila vprašanja kot na primer kaj je in kakšen mora biti status Temeljne organizacije združenega dela, nagrajevanje po delu in način nagrajevanja po minulem delu, itd. V razpravi, ki je sledila uvodnemu poročilu, so zaposleni postavili tov. DRAGANU vrsto vprašanj, na katere je dal izčrpne odgovo.re. Po končanem posvetovanju je obiskal nekaj obratov Gozdarske in lesne industrije v Nazarjah. Tu ga je še posebej zanimala proizvodnja ivernih plošč in vezanih oken. O dosežkih te nazarske gospodarske organizacije se je izrazil zelo pohvalno. Že v daljnji preteklosti so se živinorejci trudili, da bi si s pravilno odbiro telet za pleme zagotovili takšno čredo, ki jim bo donašala kar največ gospodarske koristi. Poleg pravilne prehrane so tudi v govedoreji izrednega pomena dedne lastnosti matere in očeta, ki se prenašajo na potomstvo, zato so tudi od dednih lastnosti odvisne večje ali manjše gospodarske koristi, ki se odražajo v večji ali manjši prireji mleka in mesa (tudi plodnost je večkrat odvisna od dednih zasnov). Znano je, da se pri določeni pasmi najhitreje izboljšujejo, lahko pa tudi slabšajo proizvodne sposobnosti prav z očeti, v obravnavanem primeru v govedoreji z biki. Ker pa lahko ugotavljamo prenešene lastnosti bikov le na potomcih, tj. v prireji mesa in mleka, moramo to delo načrtno zastaviti. Da bi dosegli kar najhitreje željeni cilj, je enoten načrt za celotno območje rjave pasme. (Preizkušanje proizvodnih lastnosti na potomcih imenujemo strokovno progenotest.) V letošnjem letu bo vključenih za celotno območje rjave pasme 16 mladih bikov rjave pasme za progeni test. Za območje Zgornje Savinjske doline je določeno 5 bikov za test. Od teh 5 bikov bo osemenjenih 200 krav, za kar bo po predvidevanjih porabljeno 500 doz semena. Od 200 osemenjenih krav moramo po načrtu dobiti 40 hčera prvesnic in sicer od bikov: Sokol 8, Rino 8, Tiki 8, Fido 8 in od Simona 8 hčera. Na osnovi dobljenih rezultatov mlečnosti pri hčerah prvesnicah od teh bikov in tudi od drugih v Sloveniji bodo odbrani najboljši biki za nadaljnja osemenjevanja. Pri teletih moškega spola od teh bikov pa bo test na prirejo mesa. Tako lahko dobimo uporabne in zanesljive podatke, seveda če smo tudi primerno krmili, šele po ca. 30 mesecih po osemenitvi od hčera prvesnic. Torej je pot do prvih rezultatov pri tem dolga. Ostale pleme-nice pa bodo osemenjene od že pro-genotestiranih bikov (umetnega osemenjevanja). Poleg navednih osemenitev bo v letošnjem prvem polletju osemenjenih 20 najboljših krav v dolini s semenom že preizkušenih in najboljših bikov, uvoženih iz Švice. To sta bika Markus 1076 in Amo 2860. Vse živinorejce naprošamo, da vse za pleme sposobne teličke privežejo, tako tiste za tekst kot tiste osemenjene z uvoženim semenom, bikce pa naj prodajo testni postaji. Le s skupnim sodelovanjem živinorejcev in strokovne službe bomo dosegli pričakovani uspeh. Anton Venek Krava Kreta, lastnik VRŠNIK Franc, daje 6000 litrov mleka na leto Kravja družina, last TEVŽ Franca iz Šmartnega ob Dreti. Kvalitetna samec in samica hitro polnita hlev s kvalitetno živino Ekipno 1. mesto 2. mesto 3. mesto itd. L. D. Ljubno ob Savinji I. L. D. Gornji grad L. D. Ljubno ob Savinji II. Predsednik občinske komisije za lovstvo Milan REPENŠEK se je vsem sodelu jočim za njihovo sodelovanje iskreno zahvalil. LOVCI NA SMUČEH Na Golteh so v smučanju tekmovali tudi lovci, člani lovskih družin iz mozirske občine. Iz-sedmih lovskih družin se je prijavilo 26 tekmovalcev. Tekmovali so za-pokal XIV. divizije, pokrovitelj tekmovanja je bila občinska skupščina. Lovska mrzlica, ki je že nekaj tednov pred tekmovanjem pričela razsajati med članstvom zelene bratovščine o tem, katera ekipa, oz. lovska družina, bo osvojila pokal in kdo bo zrna- IlillllB m gal med posamezniki, je doživela svoj vrhunec na Golteh 27. februarja. Toliko različnih napovedi, kdt je bilo različnih napovedovalcev, je seveda imelo za posledico,. da so se tekmovalci precej časa pred napovedanim datumom tekipovanja, za katerega se nekateri tudi niso preveč navdiišili, vestno pripravljali. Temu primerni so' bili tudi rezultati. Pokal zmagovalni ekipi, diplome posameznikom in praktične nagrade je podelil predsednik SO Mozirje Jože Deberšek. Tekmovanje je bilo na 500 metrov dolgi progi za veleslalom, ki jo je postavil Ernest Štoklas, vodja smučišč v TC »Golte«. Vsi tekmovalci so dvakrat prevozili progo. Vse je šlo po sreči, ker posebno težkih padcev ni bilo, pa OPOZORILO LASTNIKOM IN UPRAVLJALCEM ZEMLJIŠČ OB POTOKIH Upravljavci, lastniki oziroma uporabniki obrežnih zemljišč ob manjših potokih in jarkih so dolžni redno čistiti struge, odstranjevati neprimerno zarast in naplavljene predmete, ki zapirajo pretočni profil potokov. Na območju občine Mozirje se štejejo za manjše potoke in jarke vsi vodotoki razen rek Savinje in Drete. Čiščenje potokov je treba razumeti tako, da je potrebno posekati in odstraniti vse drevje, ki ovira pretok vode ali mu voda izpodjeda korenine. Ravno tako je treba odstraniti tudi grmičje, ki sega v strugo, in veje, ki vise nad njo. Obenem obveščamo prebivalstvo, da je prepovedano zasajati drevje, postavljati ograje, plotove in druge objekte, če ovirajo odtok vode ali prost prehod ob strugah. Čiščenje je treba opraviti najkasneje do konca aprila, ker bo po tem roku vodno-gospodarska inšpekcija opravila preglede ter kršitelje prijavila sodniku za prekrške. Oddelek za gospodarstvo in finance SO Mozirje 6 mm novice tudi smuči tekmovalcev niso utrpele posebne škode. Ob zaključku v lovski koči LD Rečica ob Savinji, ki so ga imeli udeleženci skupaj z Zgomjesa-vinjskim smučarskim klubom, so organizatorji opazili samo ene zlomljene smuči. Ob koncu tekmovanja so se predstavniki lovskih družin dogovorili, naj to tekmovanje postane tradicionalna prireditev v počastitev legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko. Prihodnjo zimo bo prireditev povezana s komemoracijo in polaganjem venca ob spomeniku padlim borcem XIV. divizije na Medvedjaku. Tekmovanje v smučanju pa bo kombinirano še s streljanjem na premikajočo se maketo belega zajca. Pobudnika tekmovanja, komisija za lovstvo pri SO Mozirje in L. D. Rečica ob Savinji, zaslužita za opravljeno delo vse priznanje. Hubert Za borbeno vzdušje tekmovalcev, obenem pa tudi za veselo razpoloženje gledalcev, ki se jih je ob progi zbralo kar precej, je poskrbel Ernest ŠTOKLAS, vodja smučišč na Golteh. VZHODNA AFRIKA Pred kratkim je v mozirski kinodvorani predaval dr. Boris KUHAR o potovanju po vzhodni Afriki. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano. V dvorani se je zbralo preko štiristo obiskovalcev. Vsi so z zanimanjem spremljali besede predavatelja, le-ta je svoje predavanje obogatil z dvema barvnima filmoma in precejšnjim številom diapozitivov. Predavanja so se udeležili vsi učenci iz osemletke v Mozirju in sedmi ter osmi razredi iz šol v Ljubnem ob Savinji in Gornjem gradu. Ob koncu predavanja so poslušalci s ploskanjem nagradili predavatelja, ki jih je popeljal v divji in čudoviti svet daljnje Afrike. Zahvala je veljala tudi našemu umetniku Jožetu HORVATU-Jakiju, ki je omogočil mozirski šoli organizacijo tega predavanja. H. HERČEK APRIL 1972 MOZIRSKI PLANINCI SO ZBOROVALI Občni zbor planinskega društva Mozirje je bil v soboto, 11. marca 1972, v veliki sejni dvorani Skupščine občine Mozirje. Preko 125 navzočih planincev in ljubiteljev planin je živ dokaz, da zanimanje za planinstvo v Mozirju raste iz leta v leto, saj društvo šteje že preko 380 članov in je daleč najmočnejše v naši občini. Občnega zbora so se udeležili predstavniki druž-beno-političnih organizacij Mozirja ter predstavnik Planinske zveze Slovenije prof. TINE OREL. Zbor je začel in vse navzoče pozdravil predsednik PD Mozirje tov. Mirko KOVAČIČ. Po izvolitvi delovnega predsedstva, ki mu je predsedoval tov. Hubert HERČEK, je predsednik v zelo nekaj generacij mladih planincev, ki so se z vsem srcem zapisali goram. V načrtu dela za letošnje leto stoji pred upravnim odborom kup nalog, za katere vemo, da jih bo, kot vse do- Udeleženci planinske šole pri planinski postojanki na Boču izčrpnem poročilu prikazal celotno dejavnost v pretekli sezoni. Podano je bilo tudi blagajniško poročilo in poročilo nadzornega odbora. Po poročilih se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali člani in tudi mladincu Celotno delo je potekalo po načrtu, ki je bil sprejet na lanski letni konferenci. Pridobili smo 66 novih članov, uspešno smo izvedli osnovno planinsko šolo, katero so poleg naših pionirjev in mladincev obiskovali še mladinci iz Luč in Gornjega grada. Člani našega društva so bili tudi v tem letu prvi nosilci štafete mladosti na relaciji Okrešelj—Logarska dolina—Mozirje. Nadalje so uspešno sodelovali pri smučarskem krstu na Golteh. Po slovenski (planinski transverzali hodi 28 naših članov, 6 članov je pot že končalo, v letošnjem letu se jim bodo pridružili še trije. Skupinskih izletov je bilo 6 in se jih je udeležilo preko 200 mladincev in članov našega društva. Obiskali smo Boč, Okrešelj, kjer je bil tudi svečani zaključek planinske šole. Tu so naši mladinci in pionirji prvič plezali v steni, seveda pod nadzorstvom alpinistov in gorskih reševalcev. Nadalje smo bili na Snežniku nad Ilirsko Bistrico, na Uskovnici, obiskali smo Dobrač v Avstriji, za dan planincev pa smo bili s člani vseh planinskih društev naše občine na Menini planini. Društvo nima svoje planinske postojanke, zato je vso pozornost posvetilo vzgoji mladine in je vzgojilo že Skupina mozirskih planincev na Do-braču v sosednji Avstriji. V ozadju TV oddajnik, ki je visok 164 metrov. slej, tudi tokrat uspešno opravil. Povečati članstvo na 420 članov, nadaljevati v jesenskem času z nadaljevalno planinsko šolo in zajeti v tej šoli še več mladine iz cele občine. V načrtu je 7 skupinskih izletov in sicer: na Lisco, Korošico, Križko goro, Storžič, na Bleščečo planino v Avstriji, pohod čez partizansko Dobrovlje in za dan planincev na Klemenškovo planino. Nadalje izlet naših cicibanov v Logarsko dolino in k slapu Rinka. Transverzalci pa bodo obhodili Pohorje, Karavanke in Triglav. Pripravili bomo tečaj za gorske stražarje in k temu odseku pritegnili še več članov našega društva. Uvedli bomo tudi redne obhode v času cvetenja gorske flore na Mozirski planini. Naši člani bodo tudi letos sodelovali pri izvedbi štafete mladosti, ob letošnji razstavi cvetja v Mozirju pa bomo opremili svoj prostor v planinskem slogu. V letošnjem letu bomo zbrali sredstva za nabavo planinskega prapora, ki ga bomo razvili v letu 1973 ob praznovanju 80. obletnice ustanovitve Savinjske podružnice S. P. D. v Mozirju. Predsednik društva tov. Mirko KOVAČIČ je podelil značke dvema pionirjema, ki tekmujeta v akciji pionir-planinec. Srebrne značke sta prejela Sašo ŽAGAR in Uroš AUBREHT. Profesor Tine OREL, ki je pozdravil občni zbor v imenu upravnega odbora PZS, je podelil priznanje, srebrno častno značko PZS, tov. Mirku KOVAČIČU za njegovo 50-letnico in za nesebično in požrtvovalno delo v planinski organizaciji. Po končanem občnem zboru je tov. Ervin KUNEJ z Ljubnega prikazal zelo uspel film, pot čez Vršič, Veliko planino, Bohinj in Vogel in pa pot v Logarsko dolino. Število pritožb občanov v letu 1971 manjše Iz poročila komisije za prošnje in pritožbe, ki ga je na zadnji seji obravnavala občinska skupščina, je razvidno, da je lani obravnavala vsega 8 zadev, v letu 1970 pa 70. Še vedno je največ davčnih in stanovanjskih pritožb. Zadnji dve leti opažamo, da se občani vedno bolj pogosto obračajo direktno na občinsko komisijo za prošnje in pritožbe in ne več toliko kot pred leti na predsednika republike in druge zvezne ter republiške organe. To je tudi bolj smotrno, ker zvezni in republiški organi itak večino zadev odstopijo v reševanje občinski komisiji. Res je tudi, da se občani navadno obračajo na pritožbene organe o najbolj perečih zadevah. Dobra polovica pritožbenih zadev je bila upravičenih in so jih pristojni organi na predlog komisije za prošnje in pritožbe tudi ugodno rešili. V večani primerov so bile to davčne zadeve. Včasih pa se občani obračajo na komisijo tudi v takih zadevah, ki sodijo v pristojnost drugih organov ali pa jih sploh ni mogoče ugodno rešiti, ker ni zakonskih možnosti. Turistične novice V preteklem letu smo dosegli 16 % več turističnih nočitev kot v letu 1970. Povečanje gre predvsem na račun or-garniziranega letovanja gostov iz Reke in povečanega obiska na Golteh. Slede nočitve domačih in tujih gostov po posameznih krajih: Domači Tuji Skupaj Mozirje 16.314 2.977 19.291 Ljubno 7.162 1.377 8.539 Gornji grad 4.922 87 5.009 Luče 3.001 554 3.555 Solčava 12.141 2.018 14.159 1971 skupaj: 43.540 7.013 50.553 1970 skupaj: 35.653 7.833 43.486 Indeks povečanja 122 90 116 Odlok o povišanju turistične takse je bil sprejet že v letu 1970. Vendar v letu 1971 ni obveljal, ker je bil prepozno sprejet. V letu 1972 se plačuje torej zvišana turistična taksa, ki znaša za vsako osebo na dan a) za tuje državljane 2.— din b) za naše državljane 1.— din Dežurne službe v občini ZDRAVNIK Od 3. 4. 1972 od 7. ure do 10. 4. 1972 do 7. ure dr. Ivan BUT, Mozirje. Od 10. 4. 1972 od 7. ure do 17. 4. 1972 do 7. ure dr. Franc URLEP, Gornji grad. Od 17. 4. 1972 od 7. ure do 24. 4. 1972 do 7. ure dr. Franc KOCUTAR, Ljubno ob Savinji. Od 24. 4. 1972 od 7. ure do 1. 5. 1972 do 7. ure dr. Franc ŠIRKO, Mozirje. ŽIVINOZDRAVNIK 9. 4. 1972 Jože MERMAL, Ljubno ob Savinji. 16. 4. 1972 Drago LUKAN, Gornji grad. 23. 4. 1972 Tone RESNIK, Mozirje. 30. 4. 1972 Jože MERMAL, Ljubno ob Savinji. »Savinjske novice izhajajo mesečno — izdaja SO Mozirje, Gl,IN Nazarje in ZKZ Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Ro-. kopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO kemična in grafična industrija Celje c) otroci do dopolnjenega 7. leta starosti so oproščeni plačila takse č) otroci od 7.—15. leta pa plačajo samo polovico takse. Poleg tega so oproščeni turistične takse tudi otroci in mladina na organiziranem skupinskem letovanju, vojaki na organiziranem bivanju, slepi in invalidi ter njihovi spremljevalci, osebe, ki bivajo v lastnih stanovanjih ali pri članih ožje družine ter osebe, ki so po drugih predpisih oproščene taks. Takso je dolžna zaračunati in pobrati gostinska, turistična ali druga organizacija ali posameznik, ki oddaja prenočišča. Pobrano takso je treba do 5. dne v naslednjem mesecu vplačati na račun 5076-840-32100-034 SO Mozirje. V zadnjem času je povzročil med občani precej negodovanja davek na dohodke od stavb. Posebno prizadeti se čutijo oddaj alci turističnih sob, ki morajo od že tako nizkih nočnin plačevati še davke. Davčna stopnja na dohodke od stavb-znaša 30%. Osnova za izračun davka je najemnina, zmanjšana za stroške amortizacije in vzdrževanja. Stroški vzdrževanja in amortizacije se priznavajo v višini 60% od najemnine oziroma najemanje vrednosti. Upoštevati pa je treba, da nočnina in najemna vrednost stavbe in da vsebuje vsaj 50% stroškov za obrabo opreme, ki seveda niso obdavčeni. Praktičen iz računa davka od nočnine: cena prenočišča npr. 10.00 din od tega 50 % za opremo 5.00 din dohodek od stavbe 5.00 din Na dohodek od stavbe se prizna 60% za amortizacijo in vzdrževanje 3.00 din ostane za obdavčitev 2.00 din davek po stopnji 30% znaša 0.60 din Na ta način lahko ugotovimo, da znaša davek dejansko 6 %, cene za prenočišče. Ta davek bo treba v bodoče vkalkulirati v ceno nočitev. J. Prušek KJE LAHKO DOBITE KARTON ZA TRIM AKTIVNOST V predzadnji številki »Savinjskih novic« smo že pisali o pomenu in namenu TRIM aktivnosti. Takrat smo tudi zapisali, da bo Občinski sindikalni svet posredoval osnovnim organizacijam TRIM kartone. To so že storili, vsem sindikalnim organizacijam v delovnih organizacijah so kartone že posredovali. Obrnite se na svojega predsednika sindikalne organizacije, ki vam bo dal karton, v kolikor želite začeti s sistematično rekreativno dejavnostjo. Karton bo, vse tako kaže, nabavila tudi Občinska zveza za telesno kulturo, ki jih bo posredovala preko svojih organizacij, TVD v posameznih krajih. VESELI PUST Nekoliko z zamudo pa vendarle še pravi čas, saj nekateri pustujejo skozi celo leto, objavljamo sliko z mozirskega pustovanja. Velika množica gledalcev v Mozirju je dala potrebno priznanje mozirskim pustnjakom. Nič manj veselo, ali pa morda še bolj, je bilo tudi v drugih krajih naše občine. Mozirski pust je uspešno rešil problem nove pekarne v Mozirju. Rešitev je res dobra, saj za njo ni potrebno nobeno lokacijsko dovoljenje in ostale dokumentacije, saj je pekarna na štirih kolesih in jo Mozirjani lahko prevažajo od hiše do hiše.