J/
IV afl]
de!
Vil!
:i c
jsk
LIST DELAVCEV V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH
LJUBLJANA, 8. JUNIJA 1973 LETO XXIV. ŠTEVILKAH
SPORAZUMEVANJE PO NOVEM
PRAVICE IN MOŽNOSTI
Izobraževanje učiteljev
Osrednja točka razprave je postala v zadnjih dveh letih že kar s,andardna: samoupravni sporazumi o razporejanju dohodka in j^bnih dohodkih. Na seji predsedstva republiškega odbora Sindi-^ta delavcev družbenih dejavnosti, ki je bila 1. junija v Ljubljani,
giiT? govorili o zakonskem osnutku, ki ga je pripravil izvršni svet. fe 2°vi osnutek ZAKONA O SAMOUPRAVNEM SPORAZUMEVA-jni VU IN DRUŽBENEM DOGOVARJANJU O MERILIH ZA RAZ-
POREJANJE DOHODKA IN ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE naj bi bil nov temelj za urejanje te pomembne, pa tudi zamotane problematike. Povabljeni so bili vsi predsedniki skupnih komisij za samoupravno sporazumevanje s področja družbenih dejavnosti. Po večurni živahni razpravi, ki je prispevala vrsto predlogov za dopolnitev in spremembe besedila, je predsedstvo z osnutkom soglašalo.
Razumljivo je, da so razpravljavci v razpravi tako zavzeto sodelovali, saj gre za ljudi, ki se s to problematiko že zelo dolgo ukvarjajo in jo dobro poznajo. Prav tako pa tudi ne preseneča, da so se v njihovih besedah porajali pomisleki in dvomi: Kako se bomo sporazumevali po novem? Ali se bomo hitreje približali cilju: nagrajevanju po delu in stvarnih uspehih? Bomo laže objadrali številne čeri (saj smo v družbenih dejavnostih pravkar trdo nasedli)?
Prve samoupravne sporazume smo začeli pripravljati pred dvema letoma. Sedaj postajajo že zgodovina in začenjamo torej znova. Smo v čem temeljito pogrešili ali pa je splošni družbeni razvoj tako nagel, da sprejete rešitve v dveh letih zastarijo? Morda je vsaj delni odgovor v novem (precej obsežnem) osnutku in v (še bolj obsežni) utemeljitvi.
V čem so glavne novosti?
Kot je poudarjeno v obrazložitvi, je pobtično izhodišče novega zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o meribh za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v ustreznih sklepih CK ZKS, ki govore o nadaljnjem razvoju družbenoekonom&ih odnosov pri nas. Hkrati gradi na novih načelih, kijih uveljavljajo ustavna dopolnila in ki zadevajo družbenoekonomski položaj delovnega človeka. Po teh načelih pa imajo delavci neodtujljivo pravico, da s svojim delom pridobivajo dohodek in da o njem v različnih oblikah združenega dela tudi resnično in povsem
(Nadaljevanje na 2. strani)

7\
PRAVLJENJE
O
LVV
*°" i
ie-1
!
....

in:
rjo
lat
V informaciji, ki jo je lani pripravil republiški zavod za šolstvo, smo prvič dobih natančne podatke o šolanju otrok v SR Sloveniji, ki imajo starše na začasnem delu v tujini. Ob koncu so nam sestavljalci postregli še z vrsto predlogov o tem, kako naj bi pripravili tiste starše, ki imajo devize raje kot svoje otroke, do tega, da bi bolj skrbeli za otrokovo šolanje in vzgojo.
Te sklepe so podprle vse naše družbeno-politične organizacije in skupščina SRS, slišati pa je bilo pripombe, da bi morali zvedeti kaj več tudi o otrocih, ki so jih starši vzeli s seboj na tuje. Kako je z njihovo vzgojo in izobraževanjem? . O tem je pred nedavnim razpravljal odbor za kulturo in prosveto republiškega zbora slovenske skupščine, jugoslovanski zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj pa je pripravil o teh problemih zajetno študijo. Iz te povzemamo nekaj podatkov in ugotovitev.
či-
ci u prvem problemu — o otro-je L^ 50 jih starši pustili doma, tiirT ° zel° vehko razprav SZh na sestankih organov j. ‘'L in sindikatov. Skrb za sic a^evanje otrok v tujini tj er ni ostala na stranskem j a1’ pa vendar ugotavljajo, da
se tudi tega reševanja nismo lotili dovolj organizirano in učinkovito. Naša družba je storila premalo, da bi vplivala na izobraževanje in oblikovanje tistega dela mladine, ki se šola v drugih državah pod zelo različnimi vplivi in okoliščinami.
Po podatkih, s katerimi računajo v medrepubliški strokovni dtupini za vprašanja izobraževanja otrok naših delavcev na začasnem delu v tujini, domnevajo, daje v državah zahodne in severne Evrope okrog 35.000 do 40.000 jugoslovanskih otrok v šolski dobi. Dopolnilnega pouka jih je deležno le 6.105 ali okoli 15 %.
ZASILNO REŠEVANJE
Komisija za zunanjo pohtiko in mednarodne osnove skupščine SR Srbije je na podlagi poročil, ki so jih podale medrepubliške parlamentarne delegacije , ki so obiskale delavce na začasnem delu, ugotovila, da je redno šolanje otrok jugoslovanskih delavcev v tujini hudo improvizirano. Redno se šola le malo otrok, še manj pa jih ima
dopolnilni pouk iz skupine nacionalnih predmetov. Ni dovolj učiteljev, manjka učbenikov in drugih pripomočkov. Z nacionalnega vidika je veliko huje zato,ker so prav otroci iz tujine najbolj izpostavljeni tujim vplivom. Posledice nerednega in nepopolnega šolanja v tujem okolju pa se bodo najmočneje pokazale šele po vrnitvi otrok v domovino. Komisija meni, daje treba konkretno ukrepati in določno opredeliti pristojnosti in odgovornosti za organiziranje in financiranje dopolnilnega pouka. Pridobiti je treba strokovno usposobljene in moralno — politično neoporečne učitelje, poskrbeti za reševanje njihovega materialnega položaja, za izdelavo predmetnika in učnega načrta, zadostnegaatevila učbe-
(Nadaljevanje na 11. strani)
Že nekaj let poskušamo vpeljati razne oblike izobraževanja učiteljev, toda pogosto se zgodi, da se ustavimo pri denarju in ljudeh, ki naj bi izobraževanje vsebinsko izpeljali. V tem šolskem letu pa opažamo, da se je izpopolnjevanje bliskovito razmahnilo, včasih tudi na škodo rednega šolskega dela, ki konec koncev tudi vzgaja. Vtis imam celo, da se obnašamo kot spla-šena postrv. Mogli bi reči, da želimo nadomestiti, kar smo doslej zamudili.
Mislim, da bi morali vnesti v izobraževanje učiteljev red in smiselnost, zato ne bo odveč, čebompovedalnekaj kritičnih misli in predlogov.
Izobraževanje učiteljev lahko razvijamo v treh smereh: družbenopolitično izobraževanje učiteljev, strokovno izpopolnjevanje in pedagoško izobraževanje.
Razumljivo je, da moramo pri organizaciji izobraževanja upoštevati določena načela: celovitost, stalnost, motiviranost in odvisnost. To pomeni, da vpeljujemo vse tri vrste v enakih časovnih presledkih, upoštevajoč pri tem tudi pouka proste dneve, in da motiviramo učitelja s primernim materialnim in družbenim vrednotenjem pedagoškega dela.
Poglejmo vsebino (program) posameznih vrst izobraževanja!
Družbenopolitično izobraževanje: naša družbena pot, marksistična misel, filozofija, socializem kot svetovni proces, protislovja v našem samoupravnem socializmu itd. Pedagoški delavec naj se vključi v družbenopolitično dogajanje, kar je pogoj, da bo naše življenje primemo živel in vrednotil. Šola in pedagoška služba pa naj še naprej skrbita za občasne informacije o družbenem razvoju.
Strokovno izpopolnjevanje: spoznavanje in spremljanje novosti v posameznih vedah, interdisciplinarna spoznanja, dmga in tretja stopnja študija itd. To izpopolnjevanje naj še naprej usmerjajo strokovni aktivi in zavod za šolstvo, saj gre predvsem za novosti na strokovnem področju, torej za spremembe v učnem predmetu.
Pedagoško izobraževanje: nove učne poti, sodobna učna tehnologija, novosti v pedagoški teoriji in praksi itd. Pedagoško izobraževanje je naloga zavoda za šolstvo, ravnatelja in pedagoških delavcev, saj je skrb za duhovno rast odvisna predvsem od poklicnega etosa in erosa. Kaj pomaga, če so vse oblike in vrste izobraževanja stalne in primerne, pa ljudje, ki naj bi vdihnili življenje v nova spoznanja, nergajo, čeprav opravljajo delo, ki so ga izbrali po svoji volji.
Uspeh izobraževanja je odvisen tudi od zunanje motivacije. Opažamo, da se znanje še vedno premalo ceni, da je pedagoško delo le eno od navadnih opravil v družbi, ki celo obremenjuje dmžbeni in osebni standard ljudi.
Res je, da je potrebno nenehno družbenopolitično in strokovno izpopolnjevanje pedagoških delavcev, res pa je tudi, da bo brez pedagoške izobrazbe naše delo bolj stvar posluha, spretnosti in rutine kot pa ustvarjalnost z mladim človekom. Zaskrbljujoče je, da se malo pogovarjamo o pedagoški usposobljenosti ljudi, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s pedagoškimi problemi in organizacijo vzgojnega dela, pa tudi o pedagoško metodični pripravljenosti neposrednih pedagoških delavcev. Najboljši porok za dobro pedagoško delo je didaktično-meto-dična, psihološko-pedagoška in pedagoško-sociološka izobrazba. Razumljivo je, da moramo spremljati tudi pedagoški tisk v celoti. Kako žalostno je, če na strokovnem izpitu, ki naj bi bil preizkus družbenopolitične zrelosti, strokovne in pedagoške razgledanosti, kandidat komaj kaj ve o strokovnem stiku s svojega področja Odsotna je individualna skrb za pedagoško rast, zato je odsotna tudi pedagoška misel v našem vzgojnem pro-
rpvij I ?
MILAN MARUŠIČ
VZTRAJANJE
Protesti prosvetnih delavcev razčlenjujejo materialni položaj tega stanu in vse pogosteje nosijo v sebi predloge za temeljne in daljnoročne rešitve. Perspektiva ni več samo v intervenciji države — ki se vse preveč obotavlja, da bi karkoli ukrenila. Prosvetni delavci sami iščejo rešitve, razpravljajo v aktivih Zveze komunistov, v okviru občin in družbenih organizacij.
Prosvetni delavci vztrajajo na svojih stališčih, saj so ta preizkušena v vsakdanjem delu in potrjena v življenju. Logično je, da razprave o delu, o napredku šolstva nujno nosijo v sebi tudi vprašanje mladih kadrov in materialnega položaja. Teh dveh postavk ne more ločevati nihče — seveda če mu je za napredovanje šolstva in ne le za osebno napredovanje.
OB PRAZNIKU LJUBLJANSKE PEDAGOŠKE AKADEMIJE
NA PRAGU PETINDVAJSETIH
r~	—7------;--------—~\
Bogat šopek umetelno razporejenih rož je zbujal občudovanje. Čedna bronasta značka je prikazovala star stiski dvorec iz 17. stoletja — „matično“ stavbo ljubljanske pedagoške akademije. Na platnicah zbornika, ki so ga razdelili na slovesnosti 26. maja v klubu poslancev, sta bili natisnjeni letnici: 1947 - 1972. Vanj je dr. Aleksandra Komhauseijeva zapisala: ,JPedagoška akademija v Ljubljani slavi petindvajset let. Trdo delo, ki jo je pripeljalo od skromnih začetkov do pomembne vloge na področju vzgoje in izobraževanja, dovoljuje ob tem jubileju ponosen pogled na četrtstoletno tradicijo. Skozi delo tisoč učiteljev, ki jih je oblikovala, se pedagoška akademija pridružuje nosilcem našega družbenega razvoja. Zato je prav, če njenim ustvarjalcem te dni s čestitkami in zahvalo stisnemo roko! In z dobrimi željami za naprej, kajti vzgoja in izobraževanje postajata v naši socialistični družbi temelj dela, napredka in odnosov med ljudmi.“
V--------------------------------
Toda jubilej ni samo praznik. To je priložnost za kratek postanek; za to, da se tisti, ki delajo na zavodu, za trenutek ustavijo in ozro na prehojeno pot. Da spomnijo prišlece na trde začetke, razmislijo o svojem sedanjem delu in se poskušajo prodorno zazreti v prihodnost.
Leopold Petauer je eden tistih treh profesorjev pedagoške akademije, ki delajo na tem zavodu že od njegovega rojstva. Po stroki je zgodovinar, zato je na proslavi v zgoščenem sestavku podal historiat te pedagoške hiše: od tistega 4. julija 1947 ko je bila z odločbo vlade LRS ustanovljena v Ljubljani višja pedagoška šola, ki so jo prilicale v življenje potrebe po šolanju učiteljev za nižje gimnazije. Na šestih skupinah je bilo prvo leto vpisanih 75 rednih in 498 izrednih študentov. Leta 1963 - v zadnjem letu obstoja VPŠ, ki se je nato preimenovala v pedagoško akademijo, je bilo v obeh letnikih vpisanih že 282 rednih študentov.
Pedagoška akademija - se je organizacijsko razraščala, uvajala študij novih predmetov, širilo pa se je tudi število splošnih predmetov, zlasti pedagoških.
Posebnost, ki jo lahko z zadovoljstvom ugotavljajo - in loči to šolo od drugih višješolskih in visokošolskih zavodov -je, da je več kot polovica njenih študentov iz delavskih in kmečkih družin.
Profesor Petauer je v svojem govoru spomnil še na številne težave, ki so ovirale delo te višje šole: na pomanjkanje denarja, učnega, upravnega in tehničnega osebja in na delovne prostore. Ko je opozoril na prostorsko stisko, je dejal, da je ljubljanska pedagoška akademija, ki ima skoraj polovico oddelkov za predmetne skupine „raztresenih“ po Ljubljani, „brezkonkurenčen primer razkosanega učno vzgojnega zavoda republiškega pom ena “.
KDAJ POD SKUPNO STREHO?
Sedanji direktor ljubljanske pedagoške akademije Branko Božič je v zborniku posebej opozoril na željo po novi stavbi. Nova zgradba pedagoške akademije bi pomenila premik v oblikovanju slovenskega učitelja. V njej bi lahko zaživele vse vsebinske in organizacijske delovne oblike. Izdelan je že program razvoja za gradnjo nove stavbe pedagoške akademije, ki naj bi jo postavili do leta 1975, in sicer:
— v letu 1973 izdelavo novih idejnih načrtov (potrebno: 1,300.000 din)
—	v letu 1974 izdelavo načrtov in odkup zemljišč in ne-premičnin, (potrebno: 5,000.000 din)
—	v letu 1975 začetek gradbenih del (I. faza) v skupnem znesku 5,000.000 din.
Iz leta v leto ostaja pri željah in načrtovanjih. Ali bo mogoče ob jubileju, ko poslušamo hvalnice jubilantki, najti tistega, ki bo pripravljen dati poleg besed tudi denar?
Na pedagoški akademiji je dobilo v 25 letih diplome približno 3000 študentov. V teh letih je večkrat spremenila svojo organizacijsko podobo, šele sedaj pa postaja.vsebinsko enotna ustanova, ki izobražuje učitelje za razredni in predmetni pouk za delo v osnovni šoli, različnih zavodih za prizadeto mladino, vzgojitelje v dijaških domovih in učitelje nekaterih predmetov v poklicnih šolah. Zaradi hudega pomanjkanja kvalificiranih učiteljev ima akademija zelo razvejan sistem izrednega študija. V Novi Gorici in Novem mestu -je ustanovila tudi dislocirana oddelka za redni študij učiteljev za razredni pouk. Predvidevajo, da se jima bo v prihodnjem šolskem letu pridružil še oddelek v Kopru. Sodeluje s sorodnimi institucijami - pedagoško akademijo v Mariboru in na Reki ter drugimi jugoslovanskimi pedagoškimi akademijami, s katerimi rešuje mnoga skupna vprašanja študijskih programov in nadaljnjega razvoja.
Na zadrego, ki jo občutimo glede koncepta šolstva nasploh in kadra šol še posebej, je na letošnji slovesnosti opozoril predsednik prosvetno-kultur-nega zbora slovenske skupščine Miloš Poljanšek in dejal:
..Krivično bi bilo, če bi tovrstne težave očitali samo šoli. To je širši družbeni problem. Kadrovske šole so med prvimi, ki jim je družba dolžna pomagati pri razreševanju njihove problematike — ne samo vsebinsko. Pomagati jim mora tudi materialno tako, da bo zagotovljeno boljše delo ... V zadnjem času se pojavlja v naših ljudeh, ki se ukvarjajo z vzgojno-izobra-ževalnim področjem, malodušje. Razmišljajo o tem, ali je pedagoško delo primemo stimulirano. Smo v obdobju intenzivnega preoblikovanja zvezne in republiške ustave. V teh pa je zapisano, da je treba med delom v družbenih dejavnostih in neposrednim delom vzpostaviti enakopravnost. In če je tako v ustavi zapisano, je naša dolžnost, da to tudi uveljavimo. Ne predajajmo se resignaciji, temveč storimo vse, da bo delo v tem poklicu v redu nagrajevano, da bomo dobili kadre, ki so pogoj za delo.“
MARJANA KUNEJ
Svet II. OSNOVNE ŠOLE V CELJU
razpisuje za šolsko leto 1973/74 prosto delovno mesto:
- glasbenega pedagoga - P ali PRU.
Kandidat mora predložiti poleg vloge dokazilo o strokovni izobrazbi.
Enosobno stanovanje, vseljivo januarja 1974, je zagotovljeno!

VIZIJA — maketa prihodnje pedagoške akademije v Ljubljani
Svečano
Na slovesnosti ob praznovanju 25-letnice so podelili diplome 58 rednim in 59 izrednim diplomantom pedagoške akademije, ki so diplomirali v novembrskem in februarskem roku tega šolskega leta.
Akademija je ob jubileju izrekla zahvalo profesorjem, ki so velik del življenja in dela posvetili temu višješolskemu zavodu. Predsednik sveta akademije dr. Leon Žlebnik je podelil priznanja 15 učiteljem in drugim delavcem akademije.
Že nekaj let nagrajujejo tudi najbolj prizadevne in uspešne delavce akademije. Letos so bili nagrajeni: Branko Prekor-šek, Slavko Mihelčič, Ljudmila Koprol-Gašperut, Fedora Umek in Anton Oblak, od zunanjih sodelavcev pa dr. Stane Mikuž, Leopold Bregant in Albin Podjavoršek.
Predstavljamo letošnje nagrajence:
Prof. Branko Prekoršek, znani biolog in botanik, je napisal vrsto odličnih razprav in člankov. Svoje obsežno znanje, sistematičnost in zavzetost posreduje že vrsto let študentom
—	v utesnjenih učilnicah PA in na ekskurzijah.
Prof. Slavko Mihelčič član kolektiva pedagoške akademije
—	skupine za glasbo, je bil izredno aktiven ne samo v predavalnici, temveč tudi na raznih tečajih, seminarjih in preda-. vanjih. V.njegovem delu se zrcalijo natančnost in načrtnost, ter ljubezen do glasbe — posebno zborovske; zato je znal navdušiti slehernega študenta za glasbeno umetnost. Pomemben je tudi kot skladatelj, saj je napisal vrsto zborovskih skladb.
Inž. Ljudmila Koprol — Gašperut že deset let prizadevno in požrtvovalno poučuje študente, sodeluje pri seminarjih za permamentno strokovno izobraževanje učiteljev akademije, pomaga pri organizaciji in izvedbi simpozijev in kongresov, pri akcijah za približanje kemijske znanosti mladim. V domači in tuji strokovni literaturi je bilo objavljenih že več njenih prispevkov, sodeluje pa tudi pri projektu za programirani pouk naravoslovja in pri raziskavah naravnih substanc-alkaloidov.
Prof. Fedora Umekova dela na ljubljanski pedagoški akademiji 17 let, in sicer strokovno ter v samoupravnih organih. Sedaj je predstojnica oddelka za humanistične in umetnostne vede in predstojnica skupine za angleški jezik. Z vztrajno energijo in odločno voljo je postavila trdne temelje za uspešno rast in razvoj angleškega oddelka. Nenehno išče novih poti, kako olajšati študentom študij, seveda ne na račun kakovosti. Njen glavni smoter je izoblikovati kvalitetne, strokovno in metodsko dobro usposobljene učitelje angleščine.
Prof. Anton Oblak, geograf, vešč praktik in izpiljen metodik, teži v svojem pedagoškem snovanju k čim večji nazornosti geografskega, pouka. Njegova metodološko nazorna spodbuda ga je privedla do večkratnega novatorstva na področju učnih sredstev, s katerimi je obogatil geografske kabinete; je pa tudi soavtor več učbenikov in skript za geografijo. Pripravil je vrsto projekcijskih kompletov za pouk geografije in sodeloval pri sestavljanju več šolskih atlasov.
Dr. Stane Mikuž, redni profesor na ljubljanski univerzi -za zgodovino umetnosti, že nekaj let uspešno predava kot zunanji sodelavec na oddelku za likovno vzgojo in oddelku za zgodovino pedagoške akademije. S svojo široko strokovno razgledanostjo in ljubeznijo do velikih umetnostnih obdobij ter z znanstvenim poglabljanjem v pretekla domača likovna obdobja je znal študente PA navdušiti za lep6to umetnostnozgodovinskega študija.
Prof. Leopold Bregant sodeluje s pedagoško akademijo v Ljubljani že od leta 1957 - kot zunanji sodelavec na oddelku za specialne pedagoge in vzgojitelje v domovih. Njegova predavanja so prežeta s sodobnimi psihološkimi spoznanji in osvežena s prakso. V njih daje študentom možnost, da kritično presojajo različne psihološke probleme in možnosti za različne pristope terapevtskega obravnavanja otrok in mladostnikov z MVO.
Prof. Albin Podjavoršek je široko razgledan in usposobljen strokovnjak. Njegovo publicistično in pedagoško — psihološko strokovno delo je bilo zelo uspešno. Svoje številne sestavke je objavljal v stanovskih in strokovnih pedagoških glasilih in revijah. Leta 1958 je prejel dve nagradi sklada Borisa Kidriča za temo o rehabilitaciji invalidov in o vprašanju razvojno prizadetih otrok pri nas. Zaslužen je tudi kot pionir modernega poklicnega usmerjanja. Na ljubljanski akademiji je delal najprej kot profesor — zunanji sodelavec ortopedago-gike psihično prizadetih, zatem je pomagal kot učitelj pedagoške psihologije in zadnji dve leti kot predavatelj pedagogike.
Iskrene čestitke!
j
Pravice in možnosti
(Nadaljevanje s 1. strani)
odločajo. Prav glede tega pa je po sedanjem zakonu še zelo močna vloga „zunanjih dejavnik ov“ oziroma države. Z veljavnima družbenima dogovoroma, ki sta ga za področje družbenih dejavnosti sklenila izvršni svet in Zveza sindikatov, za področje gospodarstva pa še gospodarska zbornica SRS, so namreč dokaj določno predpisana merila za oblikovanje osebnih dohodkov (KOD za kvalifikacijske skupine, zgornje meje osebnih dohodkov, načela za valorizacijo itn.). Končna odločitev o sporazumih je v rokah verifikacijske komisije (na račun le-te je tudi v šolstvu dovolj hude krvi).
I
dela. Ob tem pa se gotovo] raja več različnih mnenj,: V sebno za družbene dejavno ki ne pridobivajo dohodka tržnih zakonitostih (večkra1 prava uganka, po katerih D ^ nitastih ga pridobivajo) in. katerih ni mogoče neposrej y meriti poslovne uspešnosti. ^ daj je z družbenim dogOvd ^ načelno določeno, da pri? ^ delavcem v družbenih dejaj n stih za enako delo pribil enak osebni dohodek kot oj ^ v gospodarstvu. Česa po^tivr nega po novem ni pričako' ^
ker osnutek nikjer ne na'
BREZ ,3LAG0SL0VA“
Glede vsega, o čemer smo govorili, naj bi novi zakon prinesel temeljito sprostitev: ne predvideva namreč nobenih določnih meril, po katerih je treba oblikovati osebne dohodke, delovne organizacije s posameznih področij se sporazumevajo svobodno in dokončno ter same med seboj usklajujejo samoupravne sporazume — brez kakršnegakoli „blagoslova od zunaj“.
Razumljiveje, da morajo pri tem upoštevati načela dobrega gospodarjenja (najbolj poenostavljeno povedano) in se ravnati po splošnih smernicah o gibanju osebnih dohodkov, ki jih z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju za vsako leto začrta republiška skupščina.
Naslednja pomembna novost je v tem, da podlaga za kalkula-tivne osebne dohodke delavcev niso več kvalifikacijske kategorije, temveč posamezni poklici ali skupine poklicev. S samoupravnimi sporazumi je treba določiti, kateri poklici so značilni za posamezne dejavnosti in opredeliti tiste sestavine, ki so pomembne za njihovo poenoteno vrednotenje. Prav tako je treba s sporazumi določiti merila za uspešnost dela in gospodarjenja in pri tem upoštevati pogoje za pridobivanje dohodka. Tako bodo osebni dohodki odvisni od stvarne poslovne uspešnosti organizacije združenega dela. Hkrati pg. je treba višino osebnega dohodka in obseg drugih pravic določiti tako, da bosta delavcu zagotovljeni socialna varnost in stabilnost.
Osnutek je zelo splošen in načelen, zato bo gotovo razočaran tisti, ki je ob novem zakonu pričakoval bolj določne napotke o merilih, po katerih naj bi se oblikovali osebni dohodki. Po mnenju predlagateljev bi namreč vsaka konkretizacija pomenila nedopustno poseganje v ustavne pravice delavcev oziroma organizacij združenega
specifičnega položaja družb® )0c dejavnosti. Po mnenju razp1^ Ijavcev bi bilo to vendarle trebno, saj že sedanje razflfi kažejo, da enakopravno vred ^ tenje vseh dejavnosti nikakor samo po sebi umevno. ^
tel,
SISTEMSKO REŠEVANJIV
lita
Predsednik republiškega j0
bora Vinko Kastelic je uve
ma poudaril, da gre ob no'
zakonu za dolgoročno in
se razprava oa-edotoči na
nutne tegobe.
Mimo teh pa vendarle ni: j0
Povod zanjo je bila odločite^
vršnega sveta, da dovoli osfl1 ;°v gospodarskim organizacijam j01 dividualno odmrznitev oseb1'’1 dohodkov (od 1. maja dalj® 11
največ za 12 %), medtem

la
stemsko urejanje družbeno^ nomskega položaja delavce® ^ da zato ne bi bilo smiselno,'^
pan
'ku
ostaja celotno področje druži 1 nih dejavnosti - kljub števil11'0®
vlogam in protestom — še
iriivl
prej globoko zamrznjeno. liii" leženci so se strinjali, dajebT1 no reševanje nesistemsko mp le povečuje probleme in tež®rr namesto da bi jih odpravlj® /1' Drugi del seje je bil posveta*' organiziranosti sindikatov Eta utrjevanju povezave med č!' *s stvom in osnovnimi stadij1™1 nimi organizacijami ter obČ,1 skimi in republiškimi sindik c nimi vodstvi. Prav v tem je n^fe reč bila - in je še - šibka toč‘J, v delu sindikatov. Predsedsf.0! je sklenilo, daje treba do km koledarskega leta po posata nih ožjih območjih ustano' občinske (medobčinske) iu publiške konference. Te m o'1 biti oblikovane po delegatsk načelu. Njihovo delo moral1 tako načrtovano, da bo v1'; niči zrcalilo želje in hotenja11: širšega kroga članov. Ni b vnaprej določeno, koliko ^ ferenc naj bo ustanovlj®1' (npr. za šolstvo ena ali dve b^ njih sekcije za ožja podroČja>le pa več samostojnih konferei1'
O tem naj bi razpravljali vsi1 vršni odbori že junija na rak jenih sejah, do septembra p3 delali predloge; o teh naj bi° ločile osnovne sindikalne nizacije.
kc
,/tir
lil;
MARJANA Kl^iihi
teč
Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Idrija razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA ŠOLSKEGA CENTRA V IDRIJI Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje poleg sploš’ nih pogojev tudi pogoje, določene s 56. členom zakona0 srednjem šolstvu. Ti so:
učitelj srednje šole, ki ima visoko šolsko izobrazbo, opravljen strokovni izpit in vsaj 5 let vzgojno izobraževali16; prakse.	_	s
Nastop službe: 1. septembra 1973.
Kandidati naj k prijavi priložijo dokazila o izobrazbi in kra- ta' tek življenjepis s podatki o dosedanjih zaposlitvah.	:jot]
Prijave naj pošljejo na gornji naslov najkasneje 15 dni p°' ča objavi.	jttp
la
j Pč
žai
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine Logatec
] Po i sb
ponovno razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE GORENJI LOGATEC
Za delovno mesto se lahko priglasijo kandidati, ki imajo poleg splošnih pogojev za delo še posebne pogoje, določene v 89. členu Zakona o osnovni šoli (Ur. list SRS, št. 14/69)-Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 20. dneh P° objavi tega razpisa na naslov: Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine Logatec.
i lis
Pii
,ci
ke
Pf
ijPr
v
J
MODERNA SOLA
iolska vrata - odprta za učenčeve probleme
ji L ^ redigiranem predmetniku ti ^Osnovno šolo so predvidene
K
Udi razredne ure v vseh razre-Gotovo je, da niso name-ijjl administrativnim in organi-av^cijskim poslom razrednika! ,)ii ^le naj bi bogato vsebino in 0! ^lične oblike, v katerih naj bi 0i ^ izražala učenčeva inicia-0v lvnost, se razvijala njegova sa-,atdostojnost in kritičnost. Kakšne J3 naj bo ta vsebina, kakšne naj ,pj Jodo te oblike, to sta vprašanji, e d si ju bo postavljal vsak raz-jfl/dlnik, posebno v nižjih razred-e(P. kjer teh ur doslej ni bilo.
<0i Tudi v SR Hrvatski se pri-djtvljajo na uvajanje novih Jonih načrtov, ki jih bodo za-izvajati v šol. letu 1973/74. Jf' predmetniku so predvideli a ^ razredne skupnosti, ki ima-vtf!0’ po mojem mnenju, podobne oji^iotre kot naše razredne ure. in bi povečali in pospešili oel^gojno funkcijo šole, so na :eV ^bratskem organizirali 9. in 10. [0, Trii a 1973 dvodnevno posveto-j ranje na temo: O programu ‘JSojnega delovanja šole in o iLjogi ter vsebini ure razredne eV kupnosti.' Nekaj misli, predlo-sifldv in sklepov referentov in m Referentov o urah razrednih eh'trpnost i nam lahko pomaga Ije M oblikovanju naših razrednih n f-
už| Ivica Podgorski, direktor za-ilrfeda za napredek osnovnega iz-ejdraževanja SR Hrvatske, je UfPredelil vlogo ure razredne tarUpnosti pri uresničevanju inrSojnih smotrov in nalog žafdrovne šole. Naglasil je, da Ijfajo te ure predvsem vzgojni reiPlačaj in to v idejnem, samo-i/ rPfavno-socialističnem in v naj-člfršem humanem in družbenem iilpislu. Klasična šolska struk-bč^a ne zadovoljuje mladega iik-Oveka, ker se učitelj z njim na^malo pogovarja o stvareh, ki of živo zanimajo, pa niso v Istrnem načrtu. Narekuje mu jih orMjenje v vseh svojih pojavnih m
oblikah. Šola naj se torej mlademu človeku bolj približa z aktualno, življenjsko in zanimivo vsebino v urah razredne skupnosti. Prek teh naj realno življenje hitreje prodre v celotni klasični šolski organizem. Učenci naj bi živeli in delali v osnovni šoli po samoupravnih načelih, reševali svoje resnične življenjske probleme, odkrivali in raziskovali, kar zmorejo, poglabljali pridobljeno znanje v življenjskih situacijah.
Tako ne bi ostali samo pri spoznavanju, razumevanju in razlaganju sveta, temveč bi se bolje usposabljali za spreminjanje svojega sveta, za aktivne ustvarjalce življenja, v katerem bodo pozneje prevzeli funkcije proizvajalcev in upravljavcev.
Pri uri razredne skupnosti torej ne gre za učni predmet, ne za ocenjevanje, ne za rezervni čas dopolnilnega pouka, temveč za načrtno organizacijo učenčeve dejavnosti, za organizacijo situacij, ki učenca kar najbolj angažirajo, ga sproščajo in uravnavajo njegovo ravnanje v skladu z našimi vzgojnimi smotri. Pedagoški svetovalec Radoslav Vukanovič je govoril o organizaciji in o metodah dela pri urah razredne skupnosti. Vsem udeležencem posvetovanja je bilo jasno, da tradicionalna artikulacija učne ure tu odpove; da učiteljevo predavanje, pripovedovanje in poučevanje nimajo ne smisla ne učinka. V čem se potem te ure razlikujejo od učnih ur?
Učenci morajo soustvarjati program! Predlagajo teme in vprašanja, ki jih zanimajo; sprejemajo program, ki je hkrati sestavni del vzgojnega načrta šole.
Program ure razredne skupnosti se ne uresničuje samo v razredu, temveč v celotni šolski in zunajšolski dejavnosti učenca. Ura se ne konča ali začne s ponavljanjem, temveč s sklepi,
kijih je treba uresničiti v različnih konkretnih situacijah, po. katerih se je treba ravnati, ker sojih sprejeli učenci sami.
Na uro razredne skupnosti se pripravljajo vsi: razrednik in učenci. Porazdelijo si delo, razrednik jim pri tem pomaga in svetuje. Ker sp učenci pripravljeni, lahko sami vodijo delo, določajo dnevni red, beležijo ugotovitve in sklepe, se dogovarjajo za delovne akcije in načine ravnanja, se pogovarjajo o tem, kako so jih izpeljali, koliko so napredovali. Razrednik je le eden izmed njih, je med njimi, je član razredne skupnosti in skupaj z učenci ustvarja enakopravne demokratične odnose te skupnosti.
Analize vprašalnikov, v katerih so sodelovali učenci kot in-terventi ali respondenti, krajši prispevki učencev iz literarnih del ali njihovih izkušenj, demonstracije učencev z avdiovizualnimi sredstvi, intevjuji, ki so jih opravili z delovnimi ljudmi iz svojega okolja, opazovanja in njihova stališča do problemov stvarnosti, to so gradiva za razpravo.in sklepe pri urah razredne skupnosti. Učenec in razredni kolektiv doživljata samopotrditev, zadovoljstvo v procesu dela, ne samo ob rezultatih, učinkih in pohvalah po opravljenem delu. Učenci hrvat-skih šol se bodo v 1. in 2. razredu pripravljali na tako delo, v 3. pa bodo imeli že svoje razredno vodstvo. Razredniki bodo skrbeli za to, da se bo večkrat menjalo (ob poletju) in da bodo v pripravah in razpravah sodelovali vsi učenci. Korefe-renti so s svojimi konkretnimi primeri in izkušnjami vsebino posvetovanja zelo obogatili. V njih so pokazali, kakšna energija je v mladih, če jo znamo sprostiti, kolikšne možnosti imajo za svoj razvoj v demokra-
tičnih, samoupravnih medsebojnih odnosih.
Predstavnika republiških družbenih inštitucij sta poudarila to, kar lahko velja tudi za našo osnovno šolo: v osnovni šoli je očitno marksistična idejnost vzgoje in izobraževanja. Ne začenja se torej nekaj novega, marveč se nadaljuje in pospešuje vzgojna funkcija družbeno angažirane šole. Posvet je dal odgovor na vprašanje, kako organizirati samoupravno šolo in kakšna mora biti njena dejavnost. Bolj na široko so se odprla šolska vrata življenjskim vprašanjem učencev, staršev, okolja in samoupravljanju. S tem vzpostavlja šola dialog z vsemi družbenimi pojavi svojega ožjega in širšega okolja.
Razmišljanja o tem delu posveta bi lahko sklenili z znano in staro resnico: vzgoja ni verbalno učenje moralnih norm, temveč organizacija ustreznih dejavnosti.
JELICA MESESNEL
NAVODILA UČITELJEM ZA MESEC JUNIJ:
Šola je veža občnega življenja. Skerbi, da otroci ne pridejo nepripravljeni vanj. Razlagaj učencem kaj od hudih vremen, in povej jim, kako naj se takrat varujejo doma in zunaj doma. Podučuj tudi, kako naj se ravna s takimi, ki jih je strela zadela. O tem času se že otroci radi kopat hodijo; povej jim, kako naj se vedejo in varujejo pri kopanju. Večjim učencem pokaži kake zdravilne in strupene zeli in gobe, in povej, kako bi se pomagalo takim, ki bi kako strupeno zel ali strupeno gobo vžili. — Nabiraj češnjeve peške, na vertu pa pridno zatiraj plevel, in o suši prilivaj.
Učiteljski koledar za leto 1871.
OB NOVI STAVNICI
t tj V tem šolskem letu sem na (Jpdagoškem inštitutu s skupino i (C3 Han ji h sodelavcev (dr. Mira-br0ln Čukom, za metodologijo; rfMesoijem pedagoške akade-eioe Milanom Dolganom, za iir°venski jezik; Ivetom Šubi-jjrOi, ilustratorjem in 14 ele-!iifjJ1 Starkami) proučevala indivi-afalizacijo začetnega branja in jjipanja.
ai Raziskava je v prvi, sondažni zajela 332 otrok v 14 raz-z nad 17 učenci na ob-]j °čju, kjer narečje ne odstopa fjfl/r3zito od zborne izreke. Ome-{.? naj bi odstranile vpliv mo-.?c'h faktorjev (prevelike raz-e pri številu otrok v razredih, j^like v izreki učencev), ker je Tjela prvotno zamišljena raz-( ava obliko eksperimenta. Pri • Jh eksperimentu smo primer-Ja,i dve obliki individualizacije J°uka začetnega branja in pisa-J3 - ob kompleksnem in ob 0n°grafskem postopku. ^.Razlike med postopkoma je L1- 7/1973 Prosvetnega delav-Pojasnila Jelica Mesesnelova. . j 'stveno je, da pri kompleks-> l1 postopku obravnavamo vse , Ae abecede v zelo kratkem l^ir (dve do tri ure) in pri tem ;lporabljamo slikovno stavnico. Hdfcj6 koncev postaja ob na-J . lojem nastavljanju, branju in panju vedno bolj zavestno in j. Oesljivo. Pri monografskem j jptopku obravnavamo črke ali j J^Pjoe črk eno za drugo v | ^aljenem in za vse učence | vrstnem redu. Pri kom-! jpksnem postopku lahko učen-j l lakoj berejo smiselne tekste, L 1 Oi omejitve pri rabi črk, pri iJpografskem postopku pa j Pljujejo vsebinsko izbiro be-i ^obravnavane črke.
| Monografski postopek je bil j JJOeren v času, ko so učenci !| 'bajali v šolo brez predznanja
branja. Kompleksni postopek so oblikovali v Srbiji, tako da so šolski začetniki lahko izrabih svoje predznanje, ki je danes že dokaj obsežno. Naša raziskava je pokazala, da je tretjina šolskih začetnikov poznala več kot 21 črk že pri vstopu v šolo in skoraj četrtina je brala in razumela preproste besede. Vendar bi bilo napačno misliti, da je kompleksni postopek primeren le za učence z veliko predznanja. Ker omogoča individualizacijo pouka, omogoča s tem uspeh tudi učencem, ki pridejo v šolo brez kakršnega koli predznanja.
Dr. Muhamed Muradbegovič je primerjal monografski postopek brez individualizacije pouka s kompleksnim postopkom in ugotovil prednosti kompleksnega postopka.
Naša raziskava se je razlikovala od Muradbegovičeve po tem, da smo uvedli individualizacijo pouka ob obeh postopkih.
Nameravana primerjava postopkov pa ni mogla biti uresničena zaradi odpovedi nekaterih elementark, ki so bile zajete v slučajni vzorec, in kar je še pomembnejše, zaradi rezultatov, ki so se pokazali takoj ob začetku individualiziranega pouka. V obeh skupinah (v razredih, ki so delali po monografskem, in v razredih, ki so delali po kompleksnem postopku) smo vpe-Ijali slikovne stavnice, ki omogočajo individualizacijo in samostojnost dela učencev. Tudi v razredih, ki so delali po monografskem postopku, so učenci z več znanja in domiselnosti začeli takoj delati v obsegu cele abecede in s tem prešli v kompleksni postopek.
Po drugi strani pa smo v delo vseh razredov, tudi tistih, ki so
delali po kompleksnem postopku, vključili monografski postopek. Za vsako črko smo predvideli 5 do 10-minutno obravnavo in ustrezno domačo nalogo. S tem smo hoteli ohraniti za slovensko metodiko značilno skrb za lepo obliko že pri velikih tiskanicah in obenem dati vsem učencem gotovost in sistematičnost, ki ju zagotavlja monografski postopek. Učenci z manj predznanja in tisti, ki slabše napredujejo, delajo več po monografskem postopku. Pri tem je srednje berilo dobra opora.	'
Tako je praksa pokazala, da je nameravana primerjava postopkov individualizacije lažem problem. Namesto tega je nastal program s kombinacijo postopkov. V programu smo uveljavili povezanost opismenjevanja s sporazumevanjem narave in družbe. Kompleksna komponenta to povezanost omogoča, saj število obravnavanih črk ne omejuje besed za zapis in branje, kot je to pri monografskem postopku. Pri delu za vse učence izbiramo lažje in krajše besede. Omogočamo pa učencem, da po svojih sposobnostih in interesih prekoračijo skupni program. Tiste, ki skupno delo opravijo, spodbujamo, naj naredijo več in po svoje.
Pomembno je, da v našem trimesečnem progamu osnovnega opismenjevanja predlagamo besede, ki se pišejo tako, kot se govorijo. Šele proti koncu uvajamo zapis predloga v. Širine oziroma ožine pri vokalih e in o ne upoštevamo. To bi preveč omejilo izbor besed za branje in pisanje, odvzelo učencem sproščenost in samostojnost, programu pa povezanost s spoznavanjem narave in družbe. Vendar uvajamo proti koncu
programa poslušanje besed z različnimi e in o.
Prvi preizkus našega programa je dal zelo dobre rezultate. O tem bo izdal pedagoški inštitut publikacijo. V šolskem letu 1973/74 bomo program dokončno preizkusili.
Zavodu za šolstvo smo že dali v potrditev slikovno stavnico s priročnikom, v pripravi pa je delovni zvezek s priročnikom. Delovni zvezek je deloma rezultat dela naše eksperimentalne skupine.
K objavljenim sličicam slikovne stavnice še tole pojasnilo. Sličice moramo z učenci najprej „prebrati“, da jih pravilno poimenujejo. Pri izbiri risb-besed nas je vodil omenjeni princip fonetično ustreznih besed. Zato nimamo slike, npr. avta, bobna.
Pričakujemo, da bodo naše elementarke rade segle po novih učilih, ki omogočajo več samostojnega dela učencem, saj pogosto ugotavljajo večjo razvidnost sodobnih šolskih novincev v primerjavi z novinci pred desetimi leti in več ter velike individualne razlike med šolskimi novinci.
Nova učila bodo tudi delno razbremenila učiteljice sestavljanja in ciklostiranja tekstov in drugih delovnih nalog ter jim tako omogočila, da se bolj posvetijo individualizaciji pouka in vzgojnim nalogam.
Metode začetnega branja in pisanja, ki veljajo tudi ob uporabi teh novih učil, pa so našim elementarkam dobro znane. Uporabljamo predvsem analitično, delno tudi sintetično metodo. Predznanje tolikšnega števila črk prepričjivo kaže, da globalna metoda ni primerna, saj sploh ni več uresničljiva.
DANICA GOLLI
NAKNADNI RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST
Vodstva šol in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodov obveščamo, da bo izšel NAKNADNI RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST za učitelje in vzgojitelje v šolah in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih v SR Sloveniji v letu 1973 letošnjega 6. JULIJA. Prosimo, da pošljete razpise republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo Ljubljana, Zupančičeva 3, NAJKASNEJE DO 16. JUNIJA. Na dopis napišite občino, v kateri je šola,.in oznako ZA NAKNADNI RAZPIS.
V primeru, da razpisa ne boste poslali do določenega roka, ga v zadnji letošnji številki nikakor ne bomo mogli objaviti.
Uredništvo PROSVETNEGA DELAVCA
ZAGREB, ŠKOLSKA KNJIGA
Kompjutor
u suvremenoj nastavi
Delo dr. Vladimira Mužiča obravnava kompjuter vsestransko, tako da je razumljivo vsakemu pedagoškemu delavcu pa tudi laiku. Tako izčrpnih razlag v naši strokovni literaturi doslej še nismo imeli, zato zbuja to delo še posebno pozornost. Namenjene pa so predvsem prosvetnim delavcem, ki se morajo seznaniti s sodobno učno tehnologijo, zato pa spoznati pobliže tudi to moderno tehnično pomagalo, ki je uporabno na različnih področjih, med drugim zelo uspešno tudi na pedagoškem.
Najprej knjiga zelo poljubno opiše kompjuter in njegove vrste. Za osnovno razumevanje opisi povsem zadoščajo. Preide na programirano delo s kompjuterjem, na kompjutrske jezike, podrobnejše opise vhodnega in izhodnega dela, sklene pa s kompjutrskim .opominom" in z razlago časovnega delovanja. Ta tehnični del razlaga avtor zelo nazorno, preprosto, zato pa tudi vsakomur razumljivo. Celo nestrokovnjaku zadošča, da si lahko predstavlja, kako so kompjuterji sestavljeni in kako delujejo. Avtorju je resnično treba priznati, da zna preprosto in jasno razložiti tako., sestav kot tudi delovanje teh zapletenih ,.razumnih" strojev. Zelo pomembno je, med drugimi uvodnimi poglavji tisto, ki nosi naslov ,,Človek in stroj - meje kompjuterjev". V njem avtor jasno obdela odnos med človekom in strojem, analogijo, predvsem pa razlike med njima. Kljub vsem prednostim učnega stroja poudari, da ostaja vendarle samo sredstvo, ki ga je izdelal človek, zato pa z njim tudi upravlja ter mu služi.
V zaokroženem daljšem poglavju našteva dr. Vladimir Mužič področja, na katerih se kompjuter uporablja v izobraževanju.
Najprej obravnava kompjuter v primerjavi z drugimi učnimi sredstvi, povezanost kompjutrskega pouka s programiranim poukom, oziroma odnose PPK (pouka s pomočjo kompjuterjev) do pouka z drugimi učnimi stroji. Po teoriji informacij razlikuje oblike in sredstva, pri katerih je tok samo enosmeren (radio, televizija, film) ter jih primerja s takimi, s katerimi lahko dosežemo dvo-smernost; to pa so kompjuterji. Podrobnejšemu navajanju se avtor izogne, ker ga bolj zanima stopnja njihove adaptibilnosti učencem. Primerja in ugotavlja tudi razlike med programiranim učbenikom, v katerem je učna snov ..programirana" v knjigi, in med učnim strojem, ki vsebuje programirano učno snov v elektronskem računalniku, imenovanem kompjuter.
Drugi del Mužičeve knjige govori o dveh vrstah PPK: najprej navaja primere, da deluje kompjuter na vseh etapah pouka, potem pa take, ko deluje le na nekaterih njegovih stopnjah. V prvih primerih ima učitelj regulacijsko vlogo, nato pa govori še o možnosti multimedijskega pristopa v PPK, in sicer spet na dva načina: 1. s širjenjem obsega vhodnih in izhodnih delov kompjuterja in 2. s kombinacijo kompjuterja še z drugimi mediji, npr. s televizijo. V zvezi s tem odobrava najprej teleprinter kot še vedno najbolj razširjeni izhodno-vhodni del pri PPK, videoterminal za prikaz slikovnega dela ter videoterminal s svetlobnim pisalom. Od vizualnega aspekta PPK, kjer je zagotovljena dvosmernost, preide tudi k avdi-tivnemu, pri katerem pa je možna le enosmernost in posredna vezava prek magnetofona. Tehničnim osnovam sledijo tudi prikazi didaktične uporabe, npr. za funkcionalno branje, ki jih prikaže v urejeni elektronski učilnici.
Adaptibilnost PPK učencem primerja avtor z adaptibilnostjo programiranega pouka. Navaja parametre, ki adaptibilnost dokazujejo, z njo pa pogojujejo tudi individualizacijo poučevanja. Tako preide na nekatere didaktične principe, med katerimi poudari princip individualizacije, bolj ali manj intenzivne učenčeve aktivnosti in samostojnosti pri izobraževanju.. Poudarja, da so ti principi odvisni na eni strani od učiteljeve strokovnosti, na drugi pa od sestavljenosti programov za PPK, tj. od njihovih avtorjev. Gre namreč za zelo odgovorno strokovno delo, ki ima naslednje zahtevne faze: teamsko sestavo učnih programov v konceptu, prenos v kompjutrski spomin, preverjanje in ponovno popravljanje.
Po vsem tem obravnava avtor tudi take primere, da sodeluje kompjuter pri nekaterih etapah pouka. Najprej prikaže take oblike, da PPK ne podaja novega učnega gradiva, pač pa zajema prikaze učenčeve uspešnosti v reševanju zastavljenih nalog in daje tudi povratne informacije obdelanih učnih sekvenc, Tako prikaže dve obliki: v prvi poveže obdelano učno snov s preverjanjem in ponavljanjem, v drugi pa navezuje preverjanje z diagnozo težavnosti ter z navodili za nadaljnje delo. Sledi še uporaba kompjuterja za ocenjevanje in napredovanje učencev. Sproti obdela avtor pedagoške in zlasti didaktične osnove, opiše najbolj pogoste tehnične realizacije, sklene pa z razlago avtomatske izdelave izpitnih testov. Seveda so zelo zanimivi, za nas še posebej, podatki o cenah kompjuterjev, stroški za izdelavo programiranih materialov oziroma za strokovno usposabljanje strokovnjakov za delo z njimi.
Sklepni poglavji sta širokega pomena in govorita o kompjutrski datoteki, tj. zbirki podatkov, ki jih hrani spomin vsakega kompjuterja. Od splošne problematike preide na naloge take datoteke in področja njene uporabe. Nadaljuje še z opisom mediateke, ki je kompjuticirana osrednja evidenca prenosnih učnih sredstev, kakor so npr. učni filmi, grafoskopske folije, gramofonske plošče, magnetofonski trakovi in kolekcije diafilmov, kopije dokumentov itd. Za samo uporabo govori tudi o organizaciji, umikih in finančnem poslovanju.
Nazadnje prikaže avtor tudi uporabo kompjuterja v pedagoškem raziskovanju, in sicer na vseh stopnjah od pedagoškega eksperimenta do same statistične obdelave dobljenih podatkov, v vseh pedagoških disciplinah, celo za raziskovanje pedagoške zgodovine.
Namesto običajnega sklepa v obliki vsebinskega povzetka pa avtor opozarja, kako moramo „poskrbeti že danes, da ne bomo nepripravljeni jutri", s čimer nalaga zlasti nam pedagogom posebne naloge. Nakazuje nam najbolj poznano strokovno " Iz domače literature ugotovimo, da smo do sodobr	ino-
logije še precej nezaupljivi in na začetku, iz tuje pa	stna
tematika v svetu zelo živa in v nenehnem razvoju.
VINC.	DAR
NA ROB
Skrbi dovolj -učiteljev premalo
Trenutno stanje slovenskega šolstva, posebno še na tistih območjih, kjer manjka učiteljev, je vse prej kot ohrabrujoče. Učiteljev preprosto ni!
Komisije za štipendiranje pri temeljnih izobraževalnih skupnostih so marsikje opravile pomembno nalogo in veliko prispevale k temu, da se je za pedagoški poklic odločilo veliko mladih, predvsem pa sposobnih kadrov. Gre seveda tudi za štipendije, ki jih ponekod poleg temeljnih izobraževalnih skupnostih dajejo tudi občinske skupščine. Skratka, skrbi za šolanje mladih kadrov je dovolj, učiteljev pa je kljub temu premalo.
Veliko je namreč primerov, ko se mladi učitelji po uspešno opravljeni diplomi ne zaposlijo v prosveti in v kraju, kjer so dobivali štipendijo. Vrnejo štipendijo in gredo v druge poklice. Komisije za štipendiranje ostajajo kljub dobro načrtovanemu delu pri takih odločitvah nemočne.
Zahteve prosvetnih delavcev bi namreč morali kaj kmalu stvarno in odgovorno obravnavati. Sedanji 12,5-odstotni limit v resnici samo ohranja osebne dohodke prosvetnih delavcev na lanski ravni, medtem ko je usoda sicer še ne verificiranih samoupravnih sporazumov iz lanskega leta dokaj nejasna. Po letošnjem prvem juliju ne bo več nikakršnih razlogov, da bi ostali osebni dohodki prosvetnih delavcev zamrznjeni. Pričakovati pa je, da bodo nastale hude težave.. .
Vse namreč kaže, da ne bo denarja za bistveno republiško povečanje osebnih dohodkov.
Lepi obeti za prihodnost. Pa se še čudimo, zakaj primanjkuje učiteljev.
TONE URBAS
ORLA VAS:
Ne bo več šole
Na eni izmed _ zadnjih sej skupščine občine Žalec so sklenili, da bodo z novim šolskim letom ukinili podružnično šolo v Orli vasi v Savinjski dolini. Šolo v Orli vasi so nameravali ukiniti že pred nekaj leti, ko so prav tako kot pred dnevi ugotavljali, da šola nima več normalnih možnosti za obstoj, saj je to podružnična šola z enim učiteljem in zastarelimi prostori.
Odločitev občinske skupščine, da ukine šolo v Orli vasi, pa domačinov ni presenetila, saj se za šolo v domačem kraju „bo-rijo“ že šest let. Kljub temu pa je okoli 50 žensk na svojstven način nasprotovalo odločitvi občinske skupščine. Predzadnji majski dan so namreč s številnimi transparenti hodile po žalskih ulicah in zahtevale šolo v Orli vasi. Povabile so vse vodilne funkcionarje, občinske skupščine na zbor volivcev, za spomin pa odložile vse demon-strantske pripomočke pred upravno zgradbo.
PRIZNANJE PIONIRJEM OSNOVNE ŠOLE RENČE
V novogoriški občini so v tem šolskem letu organizirali akcijo solidarnosti z vietnamskim ljudstvom. Vodstva šol, pionirskih odredov in odbor Društva prijateljev mladine so se te akcije temeljito lotili.
Na osnovnih šolah Dornberk, Deskle, Nova Gorica, Branik in Dobrovo so pripravili pioniiji
interne nastope, na katerih so recitirali, peli in brali spise o Vietnamu. Pionirji osnovne šole Kanal so organizirali tekmovanje za nagradni spis z naslovom ,jPismo prijatelju Vietnama14. Na posebni šoli v Solkanu so naredili razne ročne izdelke, ki so jih potem na svoji stojnici v tigovinskem središču Nove Gorice prodajali; izkupiček so namenili Vietnamu. Na osnovni šoli v Renčah in njenih podružnicah v Biljah, Bukovici in na Gradišču so pionirji napisali 700 pisem o Vietnamu, jih razdelili po vaseh, kjer stanujejo, in pri tem izvedli nabiralno akcijo. Nabrali 3.513,05 din, še posebej pa so s pionirskim di-naijem zbrali 1.403,80 din.
Republiški koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije in odbor Zveze prijateljev mladine Slovenije sta ugotovila, da so pionirji osnovne šole Renče največ naredili in tudi največ nabrali za pomoč vietnamskemu ljudstvu. Zato sta temu pionirskemu odredu tudi prisodila najvišje priznanje — značko Vietnama ZLATO SONCE SVOBODE.
CZ.
MURSKA SOBOTA:
Občani bodo odločili
V Murski Soboti so že začeli z akcijo za podaljšanje krajevnega samoprispevka, ki se letos izteka. Dijaki ekonomske srednje šole so namreč že pred dnevi obiskali nekaj več kot tisoč občanov in jih anketirali, če se strinjajo s podaljšanim samoprispevkom in katerim nalogam dajejo v prihodnjih petih letih prednost. Osnutek programa, s katerim so seznanili anketirance, določa poleg ureditev mestnih ulic in zelenic tudi gradnjo vzgpjno-varstvenih zavodov,	športno-re kreacij skih
objektov, kulturnega doma itd. Pripravili so tudi tri različice stopnje prispevka, in sicer 1 odstotek, 1,5 odstotka in 2 odstotka prispevka od čistih osebnih dohodkov. Če se bodo občani odločili za prvo različico, bodo tako na posebnem skladu zbrali 7.500.000 din, po drugi različici bodo zbrali 11.250.000 din, po tretji pa celo 15.000.000 din.
Referendum za podaljšanje krajevnega samoprispevka bo v drugi polovici letošnjega leta; od občanov bo odvisno, ali bodo imeli v prihodnjih letih v Murski Soboti dovolj vzgojno-varstvenih zavodov, prostorov za varstvo šolskih otrok, otroških igrišč itd.
KRŠKO:
Šolski glasili
Akcija za Kajuhovo bralno značko je v vseh osnovnih šolah v občini Krško pritegnila številne mlade ljubitelje knjig. Hkrati s to akcijo pa so se mnogi učenci lotili tudi pisanja; svoje prispevke objavljajo v šolskih glasilih. Za sedaj izdajata svoji glasili le osnovni šoli Krško in Raka, že jeseni, vsaj tako upajo v nekaterih šolah krške občine, se bodo tema dvema šolskima glasiloma pridružila še nekatera glasila drugih šol v občini.
FOKOVCI:
Stoletnica šole
Letošnjo jesen bo osnovna šola v Fokovcih praznovala stoletnico obstoja. Na ta praznik se v Fokovcih pripravljajo že se-dajj šolarji in odraslih že urejajo šolsko okolico, upajo pa, da jim bo temeljna izobraževalna skupnost pomagala tudi z denarjem.
Tajnik temeljne izobraževalne skupnosti Postojna Miro Golob — Foto: T. Urbas
TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST POSTOJNA
Načrti sof denarja ni!
Poleg gimnazije, gozdarskega šolskega centra in vzgojnega zavoda v Planini, ki jih financirata republiška izobraževalna skupnost in izobraževalna skupnost za gozdarstvo, imajo na območju temeljne izobraževalne skupnosti Postojna, ki tudi financira njihovo dejavnost, še centralni osnovni šoli v Postojni in Pivki, samostojni osnovni šoli v Prestranku in Košani in podružnične šole v Hruševju, Bukovju, Planini, Studenem, Zagorju, Tmjah in Dolanah. Poleg tega pa krije temeljna izobraževalna skupnost še osebne dohodke pedagoškega osebja v vzgojno-varstvenih zavodih v Postojni, Pivki in Planini, delavski univerzi v Postojni in glasbeni šoli. Finančni načrt postojnske temeljne izobraževalne skupnosti za letošnje leto predvideva za najnujnejše izdatke 10.619.613 din, kar je .spričo potreb malo, saj bo ta denar, ki bo letos na voljo, temeljni izobraževalni skupnosti zadoščal le za sprotne izdatke.
Namreč, večina osnovnošolskih zgradb v postojnski občini niti po svoji funkcionalnosti niti po velikosti ne ustreza razvojni stopnji pedagoškega dela, razen morda nove šole v Postojni in delno tudi v Pivki. Razen postojnske imajo vse šole pouk v dveh izmenah. Še bolj kritično pa je s telovadnicami in prostori za številne druge oblike pedagoškega dela, kamor sodijo razne interesne dejavnosti, podaljšano bivanje itd. Poleg tega pa sta z ustrezno opremo, učili in učnimi pripomočki nekoliko bolj opremljeni le obe centralni, pa tudi samostojni osnovni šoli. Nekatere šole, posebno podružnične, potrebujejo temeljita popravila, druge pa sprotno vzdrževanje. Prav o tem so že velikokrat razpravljali in sklepali ter delali načrte o urejevanju in vzdrževanju šol, vendar je letos, lani in prejšnja leta ta dobra zamisel ostala le na papirju. Razni družbeni ukrepi, predvsem pa pomanjkanje denarja, so že na začetku onemogočili sleherna prizadevanja po izbopanju tega položaja.
Na šolah na Postojnskem se v zadnjih letih vedno češče sreču-
jejo tudi s kadrovskimi težavami, čemur se tudi v letnem poročilu o poslovanju temeljne izobraževalne skupnosti Postojna za lansko leto niso ognili. Prav tem težavam so kansneje posvetih še precej časa, MIRO GOLOB, tajnik temeljne izobraževalne skupnosti pa je pred dnevi v pogovoru nanje še posebej opozoril. Takole je povedal:
„Na razrednem pouku prevladujejo učitelji s srednjo izobrazbo, ki pa jih sedanje kadrovske šole ne izobražujejo več, temveč se tudi za razredni pouk izobražujejo učitelji na pedagoški akademiji. Na predmetni stopnji pouka bi morah praviloma učiti kadri z višjo izobrazbo, toda pa v praksi na naših šolah žal še ni tako. Vsi prizadeti in tudi mnogi učitelji razrednega pouka izredno študirajo.
Že lani smo se srečali s težavami, ki jih spremlja pomanjkanje učiteljev v osnovnih šolah v Košani, Pivki in to pri razrednem kot tudi pri predmetnem pouku. Še teže pa bo potem, ko bomo imeli na naših šolah še več oddelkov podaljšanega bivanja učencev in več oddelkov malih šol.
Kljub številnim razpisom komisije za štipendiranje in ugodnim štipendijskim pogojem, moram reči, da med mladimi ni pravega odziva za prosvetni pokhc. Nedvomno zahteva to vprašanje temeljit premislek in tudi ustrezne rešitve, predvsem pa tiste, ki bodo uspešno povezovale vse dejavnike, ki sodelujejo pri oblikovanju prosvetnega delavca.
Posamezniki, šole in temeljna izobraževalna skupnost s svojimi člani in komisijami si ves čas prizadevamo za čim boljšo ureditev razmer na naših šolah, vendar nam manjka strokovna ocena o delu z mladimi. Gremo v korak z razvojem ah zaostajamo kot posamezniki ali kot šola,44 je končal Miro Golob.
TONE URBAS
MORDA ŠE NISTE VEDELI...
da je komisija za štipendije pri temeljni izobraževalni skup'1| Postojni po sklepu skupščine prevzela tudi naloge in de-
sti v
kadrovske komisije;
—	da je ta komisija med drugim tudi usklajevala štipendija povečanimi življenjskimi stroški;
-	da je poprečna višina štipendije na visoki šoli 552 din, na m ,
Pro »en in i Psti
mi
»m
*•(
661 din na srednji šoli 466 din;
—	da znaša poprečna učna podpora 283 din;
—	da dobivajo učne podpore trije gimnazijci;
—	daje podelila komisija za štipendije lani 16 štipendij;
—	daje med temi štipendisti kar osem srednješolcev;
—	da so trije študentje na višjih in trije na visokih šolah;
—	da so dvema gimnazijcema dodehli podpore;
—	da ima temeljna izobraževalna skupnost v Postojni trenutf 36 štipendistov, od katerih jih je šestnajst na srednjih šolah, de5' na višjih, sedem na visokih šolah, trije pa dobivajo podporo;
—	da so se lani v šolah na območju postojnske temeljne iz ob ževalne skupnosti zaposlili trije njihovi štipendisti;
—	da za enega štipendista niso našli ustreznega delovnega me5**
—	da dva štipendista nista bila pripravljena prevzeti delovne! ^ mesta;
—	da imajo na vseh osnovnih šolah še vedno nekaj več 27-odstotkov učencev, ki se vozijo v šolo z avtobusi;
—	da je lani temeljna izobraževalna skupnost nagradila šest p1.,,, svetnih delavcev za prizadevanje, požrtvovalnost in kakovost P1 f-vzgojno-izobraževalnem delu;
—	da so v te namene porabili nekaj več kot 10.000 din;
—	da jih je šola v naravi lani stala približno 54.000 din;
—	da obiskuje glasbeno šolo, ki gostuje v stari osnovni šoli, ^ kaj nad devetdeset učencev;
—	da se je kar 45 učencev odločilo za učenje klaviija in kat
jih navdušuje harmonika;	.,
—	da so imeli učenci glasbene šole v lanskem šolskem letu W^ devet javnih in internih nastopov;
—	da se šola še vedno srečuje s težavami pri pomanjkanju p1 storovj
—	da so oprema prostorov, kakor tudi instrumenti in učila trajani in skromni;
(-0 fov Uk

)k)
io
ki
jiod
ki
da bi nujno morali najti denar za nakup instrumentov, vertfh 0 z lastnimi dohodki šolnine, šola tega problema še dolgo ne mogla rešiti.
Premalo prostora za vse
Na območju temeljne izobraževalne skupnosti v Postojni imajo tri vzgojno-varstvene zavode, in sicer v Postojni, Pivki in Planini. Kljub temu da sprejmeta vzgojno-varstvena zavoda v Pivki in Planini skoraj vse
otroke iz svoje okohce, pa čaka v Postojni na sprejem v vzgoj-no-varstveni zavod približno 350 otrok.
Gradnja novega vzgojno-var-stvenega zavoda v Postojni je več kot nujna. Težav pri organiziranem otroškem varstvu se zavedajo tudi postojnske gospodarske organizacije. Mnoge od teh so že nakazale denar za gradnjo novega vzgojno-varstve-nega zavoda. Premalo posluha za težave zaposlenih staršev pa imajo nekatera podjetja, ki bi lahko s svojimi zneski veliko pripomogla k zgraditvi tega pomembnega objekta.
Načrti za postojnski vzg0; or no-varstveni zavod so sicer i1 narejeni, določena je tudi lok* cija v neposredni bližini no'1 šole, s katero si bosta dehli katere prostore. Potreben f..., samo še denar; delovne orgai^Tc zacije v Postojni so že lani ljubile posojilo. Uresničiti rajo torej obljubo zato, da bfoj 350 otrok v novih prostori* let
b °f( '01
hk
našlo svoj drugi dom nem okolju.
urej{ ho
-tU'
MARIBOR:
Pohvala
organizatorjem
Dvanajst osnovnih šol se j6, Ha
JUROVSKI DOL
KINOPROJEKTOR ZA ŠOLO
Osnovna šola v Jurovskem dolu in delovni kolektiv tovarne Strojna iz Maribora že več let uspešno sodelujejo. Učenci te šole so pripravili delavcem Strojne za prvomajske praznike uspel kulturni program, ti pa so jim podarili kinoprojektor za predvajanje 16 milimetrskih filmov.
preteklem šolskem letu na m311 v boiskem območju vključilo 1 da tekmovanja „Kaj veš o p(0. sl; metu44. Sodelovalo je okr0' v? 5000 osnovnošolcev. Na seji K3 misije za varnost v	aj
kjer so poslušali tudi poročil0( sij izvedbi republiškega in obč^ ve skega tekmovanja „Kaj veš f Ha prometu44, so še posebej pohv?' re lili organizacijo občinskega te.! Ha movanja na osnovnih š°W Franc Rozman-Stane in Bo(|! **' Kidrič.	j P'
V prihodnjem šolskem 1^ bodo vključili v to tekmovat')' jtt tudi dijake srednjih in str0* kovnih šol.
GORNJA RADGONA:
Razdelili so bralne značke
LJUBLJANA:
0 težavah v šolstvu
Občinska konferenca SZPj' Vič-Rudnik je na željo akti'
m
di
se
ti;
Najbolj prizadevni mladi bralci knjig v radgonski občini so pred dnevi prejeli Kranjčeve bralne značke. Letos so skupno podelili že 860 bralnih značk; med temi jih je bilo 130 zlatih, 200 srebrnih, 270 bronastih in 260 cicibanov. Največ značk so dobili učenci osnovne šole v Gornji Radgoni, ki so za to priložnost pripravili zelo uspel kulturni program.
komumstov prosvetnih delav<:('.j ^ pred dnevi pripravila pogov°r’| v.
poslanko prosveta o-kulturitejj! tl zbora in podpredsednico IS S1'
Slovenije dr. Aleksandro Korl1, hauseijevo. V razpravi so čh?
aktiva komunistov prosveti^
delavcev opozarjali predvsem1
kadrovske težave v šolstvu, f
k
finančne težave oziroma na ** 3 vedno prenizke osebne hodke delavcev, zaposlenih prosveti.
8. VI. 1973
BOLJ MACEHA KOT MATI
ije!V
Prosvetni delavci osnovne šole Trnovo v Ljubljani, zbrani na izrednem sestanku osnovne sindikalne organizacije dne 30. maja 1973, so obravnavali materialni položaj šolstva in vrednotenje učiteljevega dela. Svoja mnenja in ugotovitve so takole zapisali:
vii'
br»
. ^oglašamo z vtemi javnimi in r>n° manj znanimi protesti Prosvetnih delavcev širom Slonje, ki izražajo zaskrbljenost °gorčenje zaradi skrajno ne-streznega in kritičnega polo-fl,a> v katerem so se znašle šole n učitelji osnovnih šol.
Tudi mi ugotavljamo, da je ^terialnipoložaj osnovhe šole, ' asti pa vrednotenje učitelje-^eSa dela skrajno kritično. Ka-jst* foysko osiromašenost v vrstah ieč| Uciteljev smo, letos začutili tudi
l.a uaši šoli, ko je razpis za de-mesto učitelja matema-\'ke ostal neuspešen. Med nami piV^/e vsak dan več takih, ki že-f\ P° ob prvi priložnosti zapustiti citeljske vrste. Vse doslej smo Potrpežljivo čakali in upali, da °čo tisti, ki so krojili našo Usodo (in jo še) s proračuni, šumeli težak materialni polo-3' učiteljev in poskušali najti °ločene rešitve. Žal tega še do jUtes nismo dočakali. Ne mo-e,Uo razumeti ravnodušnosti °Ugovomih oseb, kako lahko jetrno prezrejo vse statistične d« ^zalce in druge ugotovitve, ki °svetljujejo materialni položaj °.[ in učiteljev. Šolstvo je res-k Jono „otrok družbe “, ko t ugo-avlja tov. Neža Maurer v 10. Jo vHki Prosvetnega delavca. Jol pa moramo ugotoviti, da ^u je družba bolj mačeha kot Ptuti. Ce katerakoli delovna 0rganizacija v naši družbi zaide težave in dobijo njeni delavci J: 90 % osebne dohodke, so vse /užbene strukture in sredstva lavnega obveščanja takoj za-M^ljeni in ji skušajo pomagati. b 0 ie hvalevredno, ne razumeli10 Pa, zakaj nihče ni zaskrb-
iš
n zaradi materialnega polo-
Jz.ala učiteljev, ki že poldrugo iv let/
■e, to prejemajo 85 % osebne do-'3 "očke glede na povprečne oseb-
ne dohodke v gospodarstvu. V sredstvih javnega obveščanja se o šolah ih prosvetnih delavcih piše samo takrat, kadar nam družba nalaga nove naloge. Glede materialnega položaja pa slišimo samo to, naj potrpimo, ker to zahteva stabilizacija gospodarstva.
S takimi pavšalnimi, da ne rečemo dostikrat demagoškimi ugotovitvami, ne moremo soglašati, ker smo s 964,- din na pogojno nek\’alificiranega delavca med najslabše plačanimi delavci v naši družbi, to pa gotovo ni ekvivalent našemu delu. Izmed 75 grupacij samoupravnega sporazumevanja smo na 66. mestu in smo bili decembra 1972 za 151,— din ali 13,5 % pod povprečjem osebnih dohodkov gospodarskih delovnih organizacij, čeprav je kvalifikacijski količnik v osnovnih šolah večji za 26,9 % od povprečnega kvalifikacijskega količnika v gospodarskih delovnih organizacijah. Naši osebni dohodki se niso spremenili že od leta 1971. V tem času so se v gospodarskih delovnih organizacijah zvečali za več kot 18%.
Z ogorčenjem ugotavljamo, da sredstva javnega obveščanja izredno slabo in neustrezno informirajo javnost o učiteljevem materialnem položaju. Tu m tam se pojavljajo celo taki članki, ki moledujejo le za večjim moralnim priznanjem učiteljevega dela. S pisci takih člankov ne soglašamo, ker zavajajo javnost. Navsezadnje smo prepričani, da je boj za ustrezno materialno vrednotenje nekega dela povsem marksistična kategorija in da je vse drugo le .filozofiranje". Prepričani smo namreč, da družba le toliko ceni naše delo, kolikor ga materialno
nagrajuje.
Prosvetni delavci smo bili v vseh obdobjih družbenega razvoja socialistične družbene skupnosti v prvih vrstah bojevnikov za enakopravne medsebojne odnose in tudi za enakopravno delitev družbenih bremen. Tudi danes želimo prevzeti nase del bremena za stabilizacijo. Nikakor pa nismo pripravljeni prevzeti tolikšnega dela bremena samo zato, ker nas je družbeni sistem uvrstil med tiste, ki dobijo denar za svojo dejavnost iz skupnih sredstev, odmerjenih za skupno in splošno potrošnjo. Tega si nismo izmislili učitelji in zato nočemo biti žrtve zmanjševanja sredstev skupne in splošne potrošnje. Prav v času, ko beremo stališča vodilnih ljudi in sklepe najvišjih forumov, da standard delavcev ne. sme biti ogrožen, ugotavljamo, da je realni standard učiteljev v osnovnih šolah nižji za približno 20% v primerjavi z letom 1971. Tolikšno znižanje življenjske ravni učiteljev v osnovnih šolah je po našem mnenju zelo zaskrbljupče. Položaj, v katerem smo se znašli, nas vedno bolj vodi v zagrenjenost in razočaranje. Zavedamo pa se, da malodušni in pesimistično razpoloženi ne bomo kos nalogam, ki nam jih nalaga naša družbena skupnost.
Glede navedenih ugotovitev zahtevamo:
1.	Družbeno politične skupnosti, sindikati in ZK naj organizirajo neposredno konfrontacijo šolstva z gospodarskimi delovnimi organizacijami. Prepričani smo, da bodo neposredni proizvajalci prej in laže razumeli potrebo po boljšem materialnem položaju šol in ustreznejšem vrednotenju učiteljevega dela, kot to razumejo nekateri predstavniki proračunov s svojo proračunsko logiko.
2.	Dokler se ne bomo rešili spon proračuna in nas bodo uvrščali v področje splošne potrošnje, toliko časa zahtevamo, da se tudi naše delo v teh okvirih ustrezneje vrednoti. Če se
najdejo sredstva za manj pomembne izdatke, potem jih je treba poiskati tudi za ustrezno materialno nagrajevanje učiteljevega dela. Ne soglašamo s tem, da bi še naprej učno-vzgoj-no dejavnost širili na naš račun. Vsi, ki se zavzemajo za podaljšano malo šolo, za nove oddelke, brezplačne učbenike in podobno, naj hkrati zagotovijo tudi denar, sicer gre povečan obseg dejavnosti v breme učiteljev.
3.	V skladu s težnjo izgrajevanja sistema nagrajevanja po delu zahtevamo uveljavitev novega samoupravnega sporazuma za delitev dohodka in osebnih dohodkov v osnovnih šolah, ki so ga podpisali vsi samoupravni organi osnovnih šol v decembru leta 1972, RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti pa je dal svoje soglasje. Zahtevamo tudi valorizacijo osebnih dohodkov, ki bo omogočila uresničitev tega novega samoupravnega sporazuma.
4.	Odločneje in hitreje je treba začeti dolgoročno reševanje materialnega problema šol in nosilcev vzgojno-izobraževal-nega procesa v skladu z ustavnimi dopolnili.
5.	V sredstvih javnega obveščanja je nujno veliko bolj kot doslej seznanjati javnost z resničnim materialnim položajem osnovnih šol in vrednotenjem učiteljevega dela. Želimo, da javnost pozna tudi naše težave in ne samo naloge, ki nam jih postavlja družba. Zavračamo tendenciozno prikazovanje našega (ne) dela, namigovanje na „trimesečne počitnice11 in podobno. Javnost želimo obvestiti, da je naš delovni teden enak delovnemu tednu kateregakoli drugega delavca, naš letni dopust pa enako dolg kot letni dopust drugih delavcev. Morebitno daljšo odsotnost od dela, ko ni pouka, moramo nadomestiti z delom med šolskim letom.
1	SOS ZA OSNOVNO ŠOLO!
j, Pred menoj je sedma številka ^svetnega delavca z datumom J april, v katerem so razpi-e ( ^a prosta delovna mesta na ^ asih šolah, ali drugače rečeno, t v J katerem iščejo šole učitelje, r0- a bi lahko v prihodnjem šol-roj v, letu redno izvajale učno ^Sojni program.
(0, Vzel sem si čas in napravil ,o jljjlizo tega razpisa. Grozljiva in- „ . se J6 pokazala in skoraj ne-0 *eljetno se mi zdi, da je pet-jaM let po uvedbi naše šolske
na
Jaših osnovnih šolah.
•s . dolsko reformo smo pričeli Rajati leta 1958. Takrat smo si Postavili nalogo, da bomo našo ,°lo dvignili v materialnem in
acirovskem pogledu, da bomo dali vsem šoloobveznim .tr°kom enako splošno šolsko z°brazbo in vzgojo, da se bodo jPosobni odločiti za svoj živ-letljski poklic in se enakoprav-o vključiti v aktivno delo za aso družbeno skupnost.
' ° petnajstih letih ugotavlja-.t*’ da smo materialno sicer emo napredovali, da smo do-eSli tudi vsebinski in kvalitetni e': napredek pri izobraževalnem ■s Pr°cesu, pri tem pa zanemarili ga tgojno vsebino. Toda, zanemari 1 smo kadrovsko vprašanje, in fl/ ,nugokje slišimo upravičeno j11! rb, kako bomo zapolnili ve-ih niče vrzeli v kadrovski zasedbi n)1 nanaših šolah.
? i Gugljemo, kakšno sliko nam š« azejo letošnji redni razpisi na v, 3 slovenskih osnovnih šolah. Vl j,3, teh šolah manjka kar 293 citeljev za razredni pouk in učitelji za podaljšano bi-anje. Kje jih bomo dobili in to Phv sedaj, ko že tretje leto pre-aJamo na nov način pouka ma-^Uiatike? Na predmetni stop-d1 paje slika tudi zelo porazna to prav na šolah zunaj glav-“t slovenskih središč. Tako je
razpisanih 144 mest za učitelje slovenskega jezika, ki se jim pri-druži še 42 mest za učitelje srbohrvaškega jezika. Še bolj kritično je pri matematiki, kjer manjka 187 učiteljev, in fiziki s 176 razpisanimi mesti. Kar 133 učiteljev manjka za tuje jezike, za zemljepis 73, za zgodovino 77, za kemijo 48 in biologijo 57. Ni torej učiteljev za glavne predmete, ki dajejo osnovno znanje za življenje in nadaljnje izobraževanje, hkrati pa oblikujejo otrokov nazor; so torej temelj naše idejno-politične vzgoje.
Pa ne samo za te predmete, temveč tudi za tiste, kjer do sedaj nismo zaznamovali takega primanjkljaja in ki jih naš učni načrt prišteva k važnim predmetom za estetsko, etično in telesnovzgojno oblikovanje mladega, razvijajočega se učenca, imamo premalo učiteljev. Tako manjka 138 učiteljev telesne vzgoje, 119 učiteljev tehničnega pouka in 116 za glasbeni pouk ter še 48 za likovni pouk. Le pri gospodinjstvu ni bistvenega pomanjkanja, saj je le 8 praznih mest.
Omenim naj še, da je razpisanih 20 mest ravnatelja šole in 12 mest pomočnikov, 23 mest za strokovne službe (socialni delavec, psiholog, pedagog), 9 mest za knjižničarja in še nekaj mest za računovodje.
Tako sliko nam prikazujejo letošnji redni razpisi, ki pa niso popolni. V vsaki številki Prosvetnega delavca zasledimo namreč tudi izredne razpise, prav tako tudi v dnevnem časopisju. To pomeni, da so številke v resnici še večje. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so vrzeli tudi na naših srednjih, strokovnih in poklicnih šolah, kjer manjka mnogo učiteljev, zlasti za ključne predmete in ki jih
tudi iščejo z rednimi in izrednimi razpisi.
In kje so vzroki, da smo prišli v tako stisko, ki je ne bomo mogli hitro popraviti?
Predvsem v materialnem položaju prosvetnih delavcev. Nismo uresničih v letu 1970 tako močno poudarjene potrebe po izenačitvi osebnih dohodkov prosvetnih delavcev z osebnimi dohodki v gospodarstvu. Začeli smo sicer pogumno, toda obstali smo — ne samo na pol poti. V zadnjih dveh letih se je stanje še poslabšalo. Prav zato, ker osebni dohodki učiteljev niso v skladu z družbeno vlogo, ki jo opravljajo, zapuščajo učitelji prosvetno službo in se zaposlujejo drugod, kjer imajo lažje in manj odgovorno delo ter boljše plače. Naše šole se praznijo, ravnatelji imajo na mizah mnogo odpovednih dopisov. In prav to nam da misliti. Ukrepati bomo morali hitro, da se ne bomo znašli pred velikim političnim problemom.
Pa še to, kar dokazuje resničnost teh trditev.
V „Delu“ št. 141 od 20. maja 1973 na četrti strani beremo v članku: ,,Do kam OD“ med drugim tudi tole:
,,Če- vzamemo na primer, da je bil za gospodarstvo v lanskem letu odstotek OD „100“ je bil za šolstvo 86,3 odstotka. Za letošnje leto gospodarskim „100“, ustreza šolskih 81,8 odstotka.11 Tako torej Delo. Če pa bi primešali OD istih izobrazbenih struktur v gospodarstvu in šolstvu, to je, če bi primerjali OD uslužbencev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, bi bila ta razlika še mnogo mnogo večja.
Pa še to naj omenim.
Ah bodo vse naše šole, ki pri-
pravljajo kadre za učitelje za osnovano šolo, sposobne zapolniti te vrzeli s strokovno in politično sposobnimi ljudmi?
V doglednem času prav gotovo ne. Torej bodo morale šole zopet seči po nestrokovnih kadrih, če bodo hotele delati. Začarani krog iz leta 1958, ko je prav tako manjkalo učiteljev, se po petnajstih letih zopet ponavlja. Spet se bomo znašli pred problemom usposabljanja teh ljudi in jim bomo postavljali roke za pridobivanje kvalifikacij, kot smo to delali predlani. Vsi vemo, kaj smo dosegh.
Ne, to ni prav, to ni v duhu in v skladu z našim družbenopolitičnim razvojem in z nalogami idejnopolitične ter strokovne vzgoje upravljavcev v naši samoupravni socialistični družbi.
Pri tem pa bomo morali spremeniti tudi način vzgoje kadrov za osnovne šole. Nikakor se ne moremo in ne smemo strinjati, da na primer na univerzi vzgajajo kadre po istem programu za znanstveno in za pedagoško, učno-vzgojno delo v šoli. To sta dve različni smeri in treba bo ločiti smotre vzgoje enih in drugih. Tako ugotavljamo, da pridejo iz univerze pa tudi iz pedagoške akademije učitelji z dobrim strokovnim znanjem v posameznih predmetih, imajo pa premalo pedagoškega, metodičnega, didaktičnega in psihološkega znanja. Svojega strokovnega znanja ne znajo pravilno posredovati. Zato je pri nas tolikšen osip in prav zaradi tega ne dosežemo cilja, ki smo si ga postavili pri reformi pred petnajstimi leti: dati vsem otrokom enako znanje in vzgojo.
VILKO KOLAR
Po končanem uradnem delu srečanja prosvetnih delavcev na Otočcu — Foto: N. Maurer
Mladi obračajo poučevanju hrbet
f;;_;
Življenjska problematika našega šolstva postavlja pred našo javnost tale vprašanja:
Zakaj se tako malo otrok, posebno dečkov, odloči po končani osnovni šoli za vpis na pedagoško gimnazijo? Zakaj se tako majhen odstotek abiturientov pedagoških gimnazij vpiše na pedagoško akademijo, ostali pa se odločijo za druge poklice? Zakaj gredo mnogi absolventi in diplomanti filozofske fakultete ter fakultete za naravoslovje in tehnologijo po končanem študiju v gospodarske organizacije ne pa v šole? Zakaj ni matematikov, učiteljev tujih jezikov itd?
V_______________________/
Na ta vprašanja so odgovorih člani sindikalne podružnice prosvetnih delavcev osnovne šole Rogaška Slatina v posebni resoluciji. V njej poudarjajo: To niso samo vprašanja, temveč globok in pereč problem našega šolstva, ki se že leta in leta vleče, nikoli rešen do kraja, o katerem samo govorimo, sprejemamo sklepe in pri tem ostajamo. Mladina ne vidi perspektive v prosvetni službi.
Tehnično osebje na šolah, učitelji, vzgojitelji, predmetni učitelji in profesorji imajo iste materialne in kulturne potrebe kot vsi drugi delavci v proizvodnji. Ker pa njihovi osebni dohodki ne ustrezajo stvarnim življenjskim potrebam, narašča med njimi nezadovoljstvo. Zato mladina obrača hrbet temu ple-
menitemu poklicu. Menimo, da je to resen in pereč problem, ki se pojavlja tako v našem kolektivu kot v prosveti sploh; je torej problem vse naše družbe, ki ga bo morala le-ta v najkrajšem, času rešiti.
Zato vabimo vse šole, naj ga prouče in predložijo pristojnim forumom na zakonit način primerne predloge. Pozivamo vse sindikalne in družbenopolitične organizacije, naj se zavedajo tega resnega trenutka in takoj začno pripravljati dokončno rešitev. V nasprotnem primeru bodo šole ostale brez tehničnega osebja, mladih prosvetnih delavčev bo vedno manj. Med prosvetnimi delavci bo nezadovoljstvo čedalje večje, znižala se bo kakovost pedagoškega dela, kar lahko usodno vpliva na rast naših prihodnjih generacij.
Kaj mislijo v Lenartu
Na dnevu prosvetnih delavcev občine Lenart, kije bil 19. maja 1973, so prosvetni delavci občine Lenart sklenili, da seznanijo javnost s svojimi problemi. Poslali so nam tale se-^ stavek:___________
S pričetkom samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja se je položaj prosvetnih delavcev pričel izboljševati. Upali smo, da bodo dane obljube izpolnjene in da osebni dohodki prosvetnih delavcev ne bodo preveč zaostajali za osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu. Toda zadnje leto smo preveč zaostali za osebnimi dohodki v gospodarstvu in tako smo se znašli skoraj na dnu rangliste OD v Sloveniji. Kljub temu smo bili uvrščeni med tiste, katerim so osebni dohodki zamrznili. Ta ukrep nam ni bil potreben, ker sredstev za povečanje osebnih dohodkov nismo imeli. Sam ukrep pa je pomenil določen družbeni odnos, ki nam je naredil le škodo. V naše vrste je prišlo nezadovoljstvo in prosvetni delavci so začeli odhajati v druge službe. Ker prosvetni delavci odhajajo, se bodo bremena njihovega dela porazdelila na nas, ki bomo ostali v prosvetnih vrstah. To bo naš položaj še poslabšalo.
Družba nam priznava, da opravljamo pomembno družbeno, izobraževalno in vzgojno delo. Toda to ni dovolj, kajti vsa ta priznanja niso materialno dovolj podprta. Vsak dan se od prosvetnega delavca zahteva več. Več in bolje moramo delati, kar tudi želimo, hkrati pa ugotavljamo, da še nadalje zaostajamo v osebnih dohodkih.
Menda je na pragu odmrznitev osebnih dohodkov v šolstvu. Za nas to ne pomeni ničesar, ker nimamo denarja za povečanje osebnih dohodkov. Uresničevali bomo 95 % - samoupravni sporazum, naša javnost pa bo mislila, da se je položaj
prosvetnih delavcev izboljšal, kajti beseda odmrznitev pomeni za marsikoga veliko. Ker torej samo z navidezno odmrznitvijo nismo zadovoljni, pričakujemo, da se nas prične resno obravnavati in da se pričnejo razmere sanirati.
Prosvetni delavci občine Lenart se pridružujemo vsem tistim slovenskim prosvetnim delavcem, ki zahtevajo poleg odmrznitve osebnih dohodkov še verifikacijo že podpisanega samoupravnega sporazuma za leto 1973 in njegovo uresničenje.
Pričakovali smo, da bomo imeli po uveljavitvi samoupravnih sporazumov vsi slovenski prosvetni delavci približno enake osebne dohodke, toda razlike so v zadnjem času ponovno nastale in se bodo po odmrznitvi verjetno še povečale. Povedati moramo, da republiška izobraževalna skupnost dokaj dobro skrbi za šolstvo v občini Lenart, toda prosvetni delavci sedaj nismo zadovoljni z višino osebnih dohodkov. Ker poznamo omejevanje potrošnje in pogoje za zbiranje sredstev za šolstvo, ne upamo, da se bo položaj prosvetnih delavcev izboljšal. V tem pa je naša zaskrbljenost, kajti nismo prepričani, da je prav šolstvo tisto, ki preveč obremenjuje splošno potrošnjo. Naše nezadovoljstvo izvira tudi iz hitrega povečevanja življenjskih stroškov in hitrejšega zviševanja osebnih dohodkov v gospodarstvu. Vse to pa pomeni, da se življenjske razmere prosvetnih delavcev slabšajo. Ugotavljamo. da je že sedaj stanje kritično in zato pričakujemo ustrezne ukrepe.
vCasih je težko ostati Človek š
Za velikimi lonci, štedilniki in pekači so še večja okna ene izmed delavnic GOSTINSKEGA STROKOVNEGA CENTRA v Ljubljani. Na šolskem dvorišču tekajo učenci od gola do gola, z žogo se poganjajo proti obročem in so daleč od dolgočasno oglatih gostilniških miz, hotelskih prostorov in neučakanih gostov.
Zatišje pred nevihto. Med zadnjimi izpiti se bodo še stene v šolskih delavnicah potile. Zelo neprijetno se je prerivati v cvet-ličarnah — za rožo, ki si jo pripneš pod radostni obraz. Tri leta niso mačje solze. Kdo bi si mislil, da je v poklicu toliko skrivnosti in toliko skritih pasti, ki se jim moraš ogniti. Mnogim se seveda zdi smešno preprosto prinesti liter vina na pokrito mizo in zaokrožiti račun. Prišel je, da bi hitro zaslužil. Iz Prekmurja, Gorenjske in celo iz Knina prihajajo mladi. Največ jih je iz vasi. Zdi se, da vidi meščan v natakarju kos gostinskega pohištva. V mestih je veliko šol in prav toliko možnosti.
Kos grobe preteklosti visi tudi nad poklicem natakarja. V kuhinjah in v strežbi prevladujejo dekleta. Mnogim se zdi, da je to njihov edini svet. Z očetom prihajajo in z mamo in trdijo, da bi se rade naučile kuhati. Ženska brez kuharskih veščin je kakor gora brez vrha, pravijo očetje.
Ampak v teh kuhinjah ni lončkov in takih posod, s kakršnimi se mati ubada. Tu so kotli in gora jedi, tu so pijače, ki jim je celo imena težko izgovoriti, tu je svet, ki ga povprečni gost ne more popolnoma dojeti. Zaznavati je potrebno, da spoznaš, česa vsega ne veš o na videz vsakdanjih stvareh.
Poklic natakarja in kuharja je dandanes tehnično močno izboljšan; fizično ni naporen, kot je bil nekoč. Tudi cenjen je,
če mu strokovnjak da ceno. Gostje včasih pod vplivom alkohola pozabljajo to, na kar gostinski delavci ne smejo nikoli pozabiti. Ni pa skrivnost, da je včasih zelo težko ostati ČLOVEK.
Naj se vrnem na začetek, v delavnice gostinskega šolskega centra, katerih upravnik in strokovni učitelj je JOŽE TOPLAK. V tej hiši je zaposlen dvaindvajset let. Zanimivo je, da si ni nikoli predstavljal, da bo postal učitelj. Kljub vsemu pa nadaljuje poklic, za katerega se je izučil doma v Radencih. Oče se je ukvarjal z vinogradništvom, s pijačami in trgovino in seveda s kmetijstvom. Jože Toplak je končal v Ljubljani srednjo šolo za turizem in gostinstvo. Šele takrat je spoznal, da je gostinstvo več kot samo zanimivo delovno področje. Bil je med tistimi, ki so bili začetek našega turizma in gostinstva. Vsak začetek pa je poln mikavnosti — neodkritega. Minila so leta strokovnega usposabljanja in prišel je trenutek, ko so ga domači vprašali, kje je pravzaprav njegov dom: v šoli ali tam, kjer preživi manjši del tedna.
Samo še to: aktivno sodeluje v strokovnem združenju mešalcev pijač in učenci dobro poznajo njegov resen odnos do dela.
Sodobna pota vzgoje in izobraževanja
DOMSKA VZGOJA V RAZLIČNIH TIPIH INTERNATOV
DRUŽINSKI TIP VODENJA INTERNATA V MALEM LOŠINJU
„Dandanes imamo zelo dobro oblikovane šole za osnovne poklice v gostinstvu: kuhar — natakar. Prav tako dobro je izdelan profil teh poklicev. Učen-
ci opravljajo prakso v šolskih lavnican al
delavnicah ali pa delajo v drugih gostinskih obratih. V nekaterih
obdobjih je več zanimanja za ............. ih
poklic kuharja, v drugih za strežbo. Res pa je, da se natakar laže zaposli.
Vsako leto sprejmemo pri-bližno 130 učencev, kolikor imamo v naši šoli učnih mest. Mnogo jih je, ki se zadovoljijo z letom dni šolanja, ker se ob pomanjkanju gostinskega kadra zelo lahko zaposlijo.
Poleg šole imamo tudi svoje obrate: Bellevue, restavracijo
Urška, Urban v Šiški in bife na Miklošičevi cesti. V našem šolskem centru je približno 350 učencev, šolo pa obiskuje 750 učencev. K nam hodijo na reden strokovno teoretični pouk vsi učenci z ljubljanskega območja, ki delajo v drugih gostinskih obratih.
IN UČITELJI? Vsi so kon-čali osnovni poklic kuharja ali natakarja. Pozneje so šolanje nadaljevali na naši hotelski šoli. Razen redkih izjem so vsi opravili pedagoške izpite. Strokovno teorijo poučujejo učitelji z visoko izobrazbo.1*
Tako kot na drugih srednjih šolah gradijo tudi v gostinski šoli na znanju, ki ga prinesejo učenci iz osnovne šole. Osnov-
no šolo pa je mogoče končati v šoli, ki je bolj ah manj zahtevna, bolje ali slabše opremljena z učnimi pripomočki. Ker prihaja večina učencev prav iz podeželja, bi bilo mogoče sklepati, da je v gostinskem centru precej učencev, ki so se šolali daleč od modernega pouka. Znano pa je, da tudi v tej šoli ni mogoče mimo znanja fizike, kemije, matematike, slovenščine ... V šoli poučujejo pač to, kar bo mladim na delovnih mestih koristilo, kar jim bo olajšalo delo. Moderna kuhinja ima vrsto tehničnih naprav z uporabo plina, elektrike ... Večkrat je treba kuhati pred gostom, pred njim pripravljati jedi. Prav zaradi tega je nujno potrebno, da do-
bro obvladaš delo.
Vsako leto preživijo učenci v šoli osemnajst tednov nato pa so v delovni organizaciji, kjer se spoznajo s strokovnim delom.
»MODERNIZACIJA POUKA? Kabinetni pouk imamo v kuharstvu, strežbi, blago-znanstvu, hranoslovju; manjkajo nam kabineti za jezikovni pouk. Prav to pri nas najbolj pogrešamo. Učenca moramo naučiti tujega jezika, s katerim bo lahko takoj stopil pred gosta in z njim govoril. Res imamo prirejene učbenike prav za našo stroko, toda to ni dovolj.
Ne najdemo pravega stika s proizvajalci opreme za gostinstvo. Če bi učenci delali na primer s sodobnimi stroji za kavo že v šoli, bi bilo na delovnih mestih manj tovrstnih okvar; materialna škoda bi bila manjša in delo bi hitreje potekalo. To pa hi bilo dobro tudi za proizvajalca teh strojev: manj težav s servisi, ki delajo večini največje preglavice. To velja tudi za univerzalne kuhinjske stroje.
Dobro sodelujemo s proizvajalci pijač in živinske stroke.
Za učenca, ki ne konča naše šole, ni nevarnosti, da ne bi dobil zaposlitve. In končno: šolanje nadaljuje lahko tudi na oddelku za odrasle.
Ne skrbi nas, da bodo ljudje zapuščali gostinski polic, čeprav menijo gostinci onstran meje, da šolamo ljudi zanje. Tako je samo v obmejnih pre-delih, morda v Radencih in Mariboru.
Povedati je treba, da imamo v gostinstvu vrsto poklicev in delovnih mest, za katera ni potrebna končana osnovna šola in tudi naša strokovna šola ne. Ugotavljamo, da se gostinski in turistični promet razvijata hitreje kot naši šolski programi. Za sedaj si pomagamo s tečaji za „ozke profile poklicev11 v gostinstvu. Z republiškim zavodom za šolstvo si prizadevamo, da bi organizirali šole tudi za te poklice. Morda se nam bo to posrečilo čez leto ali dve. Morda potem ne bomo več slišali izjav iz nekaterih osnovnih šol,
češ, tebe je pa res škoda za .%li stinstvo. To je mogoče Jja zumeti tako, kot da mi ne 1%!] trebujemo izšolanih ljudi. Iw; mo hotelsko šolo, višjo jesi mercialno — oddelek za turiw>b in gostinstvo. Vsak, ki koffe našo šolo, ne ostane kuhal*3!]] natakar. O tem bi morali jr d voriti tudi učitelji pri pouku Ida spodinjstva v osnovnih šolat^T Utrudila sva se. Šel bom ^ 1 vrček piva. Opazoval bomj^b stega, ki me bo postregel. mišljeval bom, kakšen naj bi*31 idealen natakar — ali ideal1'1 a gost. In če ne bom dovolj hi®ob postrežen, si bom povedalpe brk: premalo jih je in za topop
tn rit \r n n Ir o t or i It rvennVflinif
krivi tudi v nekaterih osnovMiU šolah!	Iq1<
laci
---------------------------------Tl r
NESEBIČNA
POMOČ

Pred dnevi so se sešli |tio občnem zboru predstaMbr; Samopomoči prosvetnih J [ znanstvenih delavcev Sloveflilbr V tej humani organizaciji Irip vključenih več kot 2.600 ^iacj nov prosvetnih in znanstve%, delavcev, ki materialno in Ujlrg; ralno podpirajo svojce unm|ag< članov. S svojo dejavnostjojav vključevanjem, zlasti mlajpr stanovskih tovarišev, utrjufjle;] socialni čut ter občutljivost* v probleme drugih. S svojim dom utrjujejo tudi spoznaflM da je bistvo vsega lepega in rao menitega prav v nesebičnilps moči bližnjemu, ko je poflf tg' potreben. Prav to pa predstajm temelj, na katerem gradit humano, socialistično saiflaoj upravno družbeno skupu^n iskrenih, dobrih in srečki ljudi.	f°v
Ker je v ta prizadevatlosi vključena tudi organizados Samopomoči, je pričakovati,'dl se bodo tudi v prihodnje vkftir čevali vanjo zlasti mlajši p| i svetni in znanstveni delavcijjki nadaljevali s to humano dej^n nostjo.	/3
SLAVKO PEVfos

Skupina študentov domske vzgoje in defektologije s pedagoške akademije v Ljubljani je pod vodstvom prof Cirila Brezovca obiskala center za vzgojo otrok in mladine na Reki in vzgojno-var-stveni zavod na Malem Lošinju. Najprej smo se ustavili na Reki, kjer smo si ogledali zavod, ki ima nalogo, da ugotovi nagnjenja in sposobnosti otrok za njihovo resocializacijo. Sestavljen je iz treh hiš, v katerih so dečki ločeni od deklic.
Tu obravnavajo otroke z motnjami v vedenju in delinkvente, podobno kot pri nas v prehodnem mladinskem domu v Jaršah. Sprejemajo mladino od 8. do 18. leta, ki jo pošiljajo centri za socialno delo. Eden večjih problemov je, da zavod nima svoje šole, zato morajo hoditi gojenci v mestne šole. Tako so deležni zunanjih vplivov, posebno škodljiva pa je lahko pot v šolo ali nazaj v dom.
Gojenci so razdeljeni v štiri skupine; vsako sestavlja 8 do 10 gojencev. Začetno opazovanje traja od 1 do 3 mesecev. Samo življenje v domu je podobno življenju v navadnem internatu. Gojenci so ves čas pod nadzorom vzgojitelja. Vzgoja ima primesi permisivne vzgoje in liberalnega pristopa. Opazovanja dajo sliko nagnjenj in sposobnosti za resocializacijo.
Z Reke pošiljajo „štičenike“ v Lovran in v „Dom za odgoj djece“ na Cres; tu obravnavajo emocionalne motnje.
V domu v Malem Lošinju in v domu v Vinkovcih obravnavajo vzgojno zanemarjene in emocionalno motene otroke. V dom v Ivanovcu sprejemajo predvsem organsko motene. Kako gojenca kaznujejo? smo vprašali vzgojitelje. Odgovorili so: ,Ne kazen, temveč stimulacija. Za dobro delo, prizadevnost in pridnost so moralno in materialno nagrajeni, v nasprotnem primeru pa pogosto uporabljajo pogovor.
Sprejemna postaja pri centru za vzgojo otrok in mladine je nov dom, ki je stal 40.000 din. Tam ostanejo delinkventi 2 do 3 dni, nato pa jih vrnejo staršem ali zavodu, od koder so pobegnili.
Kot zanimivost naj omenim, da stremi uprava za tem, da vsaj en vzgojitelj oziroma zakonski par stanuje v domu. To je prav gotovo zelo koristno, saj sta s tem zagotovljena večji nadzor in psihično popolnejši stik.
osnovno šolo v zavodu. V nekaterih primerih končajo gojenci dva razreda v enem letu. To je seveda odvisno od njihove prizadevnosti in znanja. Podobno kot na Reki so tudi tukajšnji gojenci čez dan čim bolj zaposleni.
V zavodu imajo več delavnic, tako da se lahko gojenci usposobijo za določene poklice, na primer: mizar, krojač, natakar, ali pa obiskujejo pomorsko šolo. Gojenci zapuste zavod po dveh letih. Oskrbnina je 1600 do 1700 din; iz nje izplačujejo tudi plače vzgojnega osebja (v Sloveniji uravnava to republiška izobraževalna skupnost). Zavod je sestavljen iz petih domov; v vsakem je 25 gojencev, za katere skrbi po en zakonski par.
Sem prihajajo otroci z naslednjimi motnjami: nevroze, psihopati, epileptiki, motnje vedenja in osebnosti.
Ravnatelj zavoda meni, da sme biti delovna doba vzgojitelja le do 10 let. V tem času je dal veliko samega sebe v delo, zato fizično ne zmore več tovrstnih naporov. Po tem obdobju naj prevzame delo učitelja na redni šoli ali kaj podobnega. To metodo prakticirajo in moram dodati, da se vzgojitelji s tem strinjajo. Ob boleznih ali pomanjkanju kadra pa lahko priskočijo še vedno na pomoč kolegom v domove.
•dih
kovno skupaj v teamu. Pri takem delu je zelo verjetno, da L
viiltnti np hnrln irnctnli /n tn In h Ir n rnziimpmn TKI rt p ni p nrn fčSu\i
zultati ne bodo izostali. Zato lahko razumemo mnenje profefa
da bodo morali začeti delati fč '
^jc
tov
PERMISIVNA VZGOJA V VZGOJNEM ZAVODU V LOGATECU
Brezovca s pedagoške akademije dobno vsi zavodi.
INTERNAT VOJNE GIMNAZIJE
V	BEOGRADU	.g,ai
Naloga vojne gimnazije	je,	da	pripravlja gojenca za vpis na1 j
jaško akademijo.	^
Pouk je sodoben, kabineten, s sodobnimi učili. Na vojneft stitutu za psihološka, sociološka in andragoška raziskovanja drugim spremljajo gojenca tudi med šolskim letom oziroma ves_H^ šolanja na akademiji.	jL
V internatu imajo 12 športnih sekcij, poleg tega pa še štev™%. tehnične in kulturne dejavnosti. Delo je programirano po T, ( sobnostih za povprečnega, podpovprečnega in nadpovprečnega jenca. Mnogi predavatelji so „civilni“. Celotno šolanje - od W4)o zvezkov do uniforme, je brezplačno; tudi za internat ni treba P%, čevati. Še celo žepnino dobe za svoje potrebe. Zato je razum¥'\ da se Slovenci vse bolj zanimajo za „vojaški stan “.	.
Če se ob koncu vprašamo in poskušamo poiskati primerj^V^ kakšna je vzgoja populacije v dijaških domovih, se lahko ¥%
vičeno zamislimo. Primerjajmo različne, opisane tipe domov z vadnimi dijaškimi domovi. Ali nudimo v navadnih dijaških movih take materialne možnosti, sodobna učila, kakovostno no delo in dobro organizacijo, delitev dejavnosti itd., kot jo vojaški internati?	L
Ali dajemo v običajnem dijaškem domu gojencem tako P% misivnost, kot jo dajejo delinkventom v Logatcu? Ali znatno iskati z njimi take stike kot jih imajo vzgojitelji z mladimi"^ linkventi in ali vodimo tudi mi mladino tako permisivno, ^ vodijo v Logatcu?
Ta internat je zanimiv z več vidikov, vendar bom ^poskusil nanizati le nekaj zanimivosti.
Zavod je bil ustanovljen leta 1952. V začetku je bil poudarjen predvsem disciplinski sistem, ker ni bilo dovolj kadrov. Ob prihodu prvega učiteljskega para leta 1954 pa so vpeljali nov sistem vzgoje. Tu sprejemajo gojence,.stare od 14 do 18 let, ki obiskujejo tudi
Vsi vemo, da so trenutno uprte vanj oči vse Slovenije in celo Jugoslavije. Ogledali smo si ga skupaj s študenti dr. Kranjčeve. Pod vodstvom raziskovalnega teama, ki je mlad, so pričeli uvajati permisivno vzgojo pri delinkventih. S pomočjo ravnatelja zavoda in vzgojiteljev, dosegajo izredne rezultate. Študentje smo prisostvovali terapevtski seansi. V začetku smo bili ogorčeni nad govorjenjem gojencev, ki so govorili včasih z osebjem prostaško ali celo napadalno. Vendar pa so jih impulzi vzgojiteljev, ravnatelja oziroma psihologa počasi spodbudili, da so načeli problem.
Počasi so se v neprisiljenem pogovoru, v katerem jim je bil vzgojitelj enak — svetovalec in ne avtoriteta, začeli „odpirati“. Pogovor je stekel, videti je bilo, kot da se pogovarjajo tovariši med seboj, kot da nas ni Ozračje je bilo sproščeno. Strokovni team jih je le občasno usmerjal, tako da smo bili na koncu prijetno presenečeni nad rezultati in stališči, ki so jih povedali gojenci. Konkreten rezultat nam je pokazal upravičenost takega načina dela.
Velik poudarek je tudi na drugih dejavnostih, predvsem na športu, kar je nedvomno koristno za usmerjanje odvečne energije v zdravo oblikovanje telesa in duha. Zunaj ob domu imajo košarkaško in nogometno igrišče in veliko trim stezo z različnimi vajami za rekreacijo. Ena od vaj je na primer kegljanje. V domu imajo športni kabinet; tak, da se ob pogledu nanj športniku poveča srčni utrip. Rekviziti so za prostor in dane možnosti dobro izbrani Zelo zanimivo je, da prihajajo gojenci prostovoljno na terapevtske sestanke in skupinsko delo.
Ne priznavajo papirnate avtoritete, temveč vzgojitelja kot osebnost, ki mora biti prožna, ustvarjalna in zdrava, da čutijo, da jim lahko pomaga. Po terapevtskem sestanku zaseda vzgojiteljski zbor na čelu z ravnateljem in psihologom; zraven so tudi učitelji praktičnega pouka in drugi. Probleme obravnavajo načrtno in stro-
Ali jim dajemo vzgojitelje, ki ljubijo svoj poklic zaradi P°^k{
ki ostajajo z gojenci vse dni - tako kot žive z njimi v Maletfl " g0s šinju?	Jjjj
Ali razvijamo take dejavnosti, s katerimi bi lahko na g^ -M načrtno vzgojno vplivali, tako da bi razvijali njihovo osebnost, rL' organkirali dovolj športa, kulture, zabave, hkrati pa jih znali sVr% no opozoriti na osnovni cilj - učenje?	jej
Ali zasledujemo dosežke pedagoške znanosti doma in po sve \ in tako vpletamo v delo ustrezno strokovnost?	J -
Ali bomo le mehanično delali na področju vzgoje, podobno ^ je v industriji?	. ^
Ali stremimo za tem, da ima vzgojitelj predvsem nagnjeni6 L
poklica in potem šele diplomo, ali pa merimo uspešnost ■ l. diplomo in nas ne zanima niti njegovo nadaljnje izobraževanje? ^ .1^
Ali gledamo le na ugled zavoda v okolju, na zunanjo slih0
vtis?
K
To so vprašanja, na katera si bomo morali odgovoriti. Na

sko vzgojnem področju smo v zadnjih letih precej naredili, ven\c^ ne moremo vsega bremena prepuščati možem, kot so: Brez°)''M Klojčnik, Prelog idr. Vsi si moramo prizadevati, da bomo sr0 čim več, da bomo sodobni - ne zaradi sodobnosti, temveč ta .
ALJOŠA REDŽEP0VH
mladine, zaradi interesov vse družbe.
Šolski centri na razvojni poti
rvič lahko zasledimo poime-j jih it'1'*C ta'cšne organizacijske 11(6 strokovnega izobraževa-Fvlei
p^PSčina izdala resolucijo o iz-
v letu 1960, ko je zvezna
JjpSčin .0 Sevanju strokovnih kadrov.
, d^.lueija je bila sprejeta v 'J* veri, da bodo ustvarjene ^ jaj' 6 razmcre, ki bodo v na-r’<ulnjem razvoju gospodarstva T družbenih služb odpravili ne-1 • adnost med stanjem in potre-strolcovn>h kadrih in 11» l Postal sistem strokovnega 'pl' raževanja boli demokra-fr61!. Takšna rešitev problemov ^ tem področju izobraževanja
aanireč občanom omogočila
^ ..^raževanje in izpopolnjeva-a‘i|e v svoji stroki do najvišjih 0f°Penj strokovne izobrazbe, 'l^otri so jasno zahtevali tudi ‘učene premike pri organi-strokovnega izobraževanja Pojmovanja celovitosti siste-ra Vzgoje in izobraževanja, kar 1. Pomenilo v praksi združeva-P tako imenovanega šolskega . zUnajšolskega načina izobra-. iev3nja strokovnih kadrov v 1 J50ten sistem strokovnega iz-
ih^ževanja.
bi se lahko obstoječe iz-iil- evable ustanove primerno 4npravile na predvidene organi-^.‘jske oblike in uravnale vse-IJpo ter metode dela, je o novi HjC^niziicijski obliki, id naj bi . aS°tovila uresničenje vseh po-‘ :j ,av‘jenih ciljev strokovnega iz-■. | taževanja, priporočila na-uTpnje:
s Razvijanje sistema strokov-"a izobraževanja zahteva v
■W° strokovnih šol. Namesto “Tedanjih šol kot ustanov za 0^0 strokovnih kadrov za po-62110 stopnjo strokovne iz-tJTtazbe je treba, kjerkoli je to flOR °^e’ ustanavljati šolske ' Tntre, v katerih se bodo vzga-T' kadri za več stopenj stro-r^e izobrazbe za določeno ta^spodarsko ali družbeno dejav-»Cof. S tem da se učna vsebina i-lif ' 0<iiza strokovno izobraže-'Kltotje dveh ali več stopenj ter da Pf Uvedejo dopolnilni predmet-c!ri in učni načrti v šolskih laJratrih, bo mogoče najuspešne-/ Uresničiti funkcionalno enot-’ i st med vsemi stopnjami stro-^HUe izobrazbe. Poleg tega pugočajo šolski centri gospo-jjiT^ejšo uporabo opreme, de-sorfaic, laboratorijev in učiteljica kadra. Šolski centri mo-J° postati najštevilnejše usta-j.Ve za strokovno izobraževa-/> s skupnimi učnimi kadri, kCPUo opremo in skupnimi j r a‘erialnimi sredstvi.
C6 pa družbenopolitične n Pu°sti ah delovne organiza-ne morejo ustanoviti šolske-s ^centra, lahko ustanavljajo ^kovme šole, na katerih se kadri samo za eno pujo strokovne izobrazbe.
3 Az-tganizirano izobraževanje rt/il^kovnih kadrov nalaga go-^P^darskim organizacijam, po-ji^o tistim, ki ne morejo usta-L v,ti šolskega centra ali stro-iflilVlle šole, da ustanavljajo za strokovno izobraževa-; rt6 delavcev. Centri za stro-4jno izobraževanje delavcev jlC^^tzirano uvajajo nove delav-«C'|Proizvodnjo, vzgajajo že za-ys®ue priučene, kvalificirane p\t ^soko kvahficirane delavce P^^zvijajo druge dejavnosti za 'Jn0 strokovno usposobitev, >t^^Polnitev in prekvalifikacijo. L1111} morajo biti tudi organi-vključevanja učencev in soaentov v proizvodno delo pri kjijPudarskih organizacijah med 4ri'0Vim šulmijem ter organiza-/Ct* strokovnega in praktičnega “Sevanja vajencev in tistih, L-86 usposabljajo za stroko z
Že v
^£retariat za šolstvo SR Slove-m svet LRS za strokovno
delom v proiz-
^^■ ktu 1962 in 1963 je bil 0dziv. Takratni republiški
i
0 ifiobr;
( L^i^bnosti novih oblik in re-saiiiz^jjp strokovnega izobra-
’ Zato sta že v‘?tu #Rsn° Z 8osP°darsko zbornico jL,, 0r8auizirala javno raz-> Predvsem o novi organist | H šolskih centrov. Iz skrbno
Alt reso^Ucij° v SR Sloveniji ve-* °dziv. X '	' ' ■	’
etariat za in svet 1
^ taževanje sta se zavedala
pripravljenih tez,- ki definirajo in pojasnjujejo spajanje in združevanje izobraževalnih zavodov, je razvidno, da je bilo potrebno razčistiti nove pojme in dobro postaviti nove oblike za nadaljnji razvoj celotnega izobraževalnega sistema.
V	tezah, ki so izšle v posebni strokovni knjižici, je prišlo do izraza dvoje načel, po katerih naj bi se organizirali šolski centri, in sicer:
1.	Združitev šol v šolski center mora biti pedagoško smotrna. Takšna smotrnost omogoča funkcionalno povezovanje med posameznimi strokovno-izobraževalnimi dejavnostmi, usklajevanje pouka in vzgojno-izobraževalnega procesa, pospeševanje in razvoj strokovno-izobraževalnfli dejavnosti, oiga-nizacijo praktičnega pouka učencev, obravnavanje in reševanje pedagoških vprašanj, ki so skupnega pomena.
2.	Ekonomska utemeljitev temelji na skupni upravi, uporabi in izkoriščanju stavb, učilnic, delavnic, laboratorijev in učnih pripomočkov, zaradi skupne oskrbe z opremo in skupnega financiranja, skupnega opravljanja posameznih podov (administrativno-tehničnih, računovodskih) zaradi smotrne zaposlitve učnega kadra in podobno.
Zanimiva ugotovitev je bila tudi ta, da so avtorji tez predvideli v organizaciji šolskega centra tudi vzgojnoizobraževalno dejavnost ustreznih visokošolskih zavodov.
Toda, še preden je prišlo do določenih skupnih izhodišč, je bil sekretariat reorganiziran, ukinjene pa so bile tudi razne druge službe na prosvetnem področju in med njimi tudi svet za strokovno' izobraževanje. Te prekinitve začetega dela in novi prosvetni organi niso prispevali k razvoju šolskih centrov jasnih koncepcij. Daje takšna ugotovitev točna, nam dokazuje zakon' o srednjem šolstvu iz leta 1967, ki posveča tej pomembni organizacijski spremembi zelo malo pozornosti. V 49. členu 3. odstavka pravi: „Srednje šole in domovi se lahko ustanovijo kot organizacijske enote šolskih centrov ali drugih organizacij. V takem primeru se pravice in dolžnosti zavoda prenesejo na šolski center oziroma na organizacijo, v katere sestavi je šola oziroma dom; šola oziroma dom obdrži svoj naziv, svoj pečat, svoje strokovne organe in predstojnika ter v okviru delovnega programa in po smernicah šolskega centra oziroma organizacije samostojno opravlja vzgojne-izobraževalne naloge.“
Ker se je tedanji na novo ustanovljeni republiški sekretariat za prosveto in kulturo premalo ukvarjal z vprašanji strokovnega izobraževanja, je povsem jasno, da so si šole urejale šolske centre po svoje, brez načrtnosti. Tudi gradbeni načrti novih objektov, kolikor so sploh bili, niso upoštevah pedagoških norm za takšen center, in končno: tudi mreža šol ni šla v to smer združevanja.
MREŽA
ŠOLSKIH CENTROV
V	SR SLOVENIJI IN SFRJ
Do leta 1970 je bilo na območju SR Slovenije 50 šolskih centrov pod različnimi nazivi. Že iz samih nazivov ni mogoče razbrati, ah gre res za šolski center v smislu tez iz leta 1968, ali gre za izobraževalni center, katerega osnove so bile dane v letu 1959 (center za strokovno izobraževanje delavcev — zvezna uredba), ali pa samo za združitev šol ne glede na njihov smoter. Pri vsej tej pestrosti šolskih centrov je zanimiva ugotovitev, da se vzgojno-izobraževal-na vsebina povezuje le pri 14 %; pri 46 % jih veže podobna tehnologija dela, pri 28 % pa kadrovske potrebe po določenih delovnih organizacijah. 12% centrov nima nobenega skupnega elementa, ki bi bil pomemben za vzgojnoizobraževalno delo.
Da je bilo za organiziranje
takšnih šolskih centrov premalo priprav in utemeljitev, npr. z vidika vertikalne rasti strokovnega kadra za določeno panogo ali stroko, pričajo podatki, da je 90 % šol, ki so v centrih, vanje zgolj formalno vključenih.
Tudi v jugoslovanskem merilu niso centri organizizirani po istih merilih. Ker je pri organiziranju prevladoval ekonomski vidik, imamo danes v SFRJ 5 tipov takoimenovanih šolskih centrov, in sicer:
—	šolski centri, kjer se izobražujejo srednje tehnični kadri različnih smeri;
—	šolski centri, kjer se izobražujejo strokovni kadri različnih stopenj iste stroke;
—	šolski centri, kjer se izobražujejo strokovni kadri različnih strok in različnih stopenj;
—	šolski center, kjer se izobražujejo strokovni kadri iste stopnje (npr. poklicni) različnih strok;
—	šolski centri, kjer se izobražujejo kadri ne glede na stroko in stopnjo (vključeno gimnazijsko in ekonomsko administrativno izobraževanje).
Šolski centri, kjer se izobražujejo strokovni kadri različnih stopenj iste stroke ter organizirani za mladino in odrasle, prednjačijo v drugih republikah, posebno v SR Hrvatski, ne pa tudi v SR Bosni in Hercegovini, kjer je največ centrov mešanega tipa (organiziranih po tretji in peti alinei).
Iz ugotovitev, ki jih je zbral Jugoslovanski zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj v Beogradu, je razvidno, da je dala dosedanja organizacija šolskih centrov, kjer se izobražujejo šolski kadri različnih stopenj iste stroke, veliko večje rezultate v strokovnem pogledu kot katerikola druga organizacija. Takšno izobraževanje, kjer gre za isto stroko, je najracionalnejše in najbolj učinkovito.
Prednost takšne organizacije je v tem, ker so kar najbolj uporabljena skupna učna sredstva, kabineti, stroji itd., hkrati pa učiteljski kader, ki je glede na skupne vzgojno-izobraževalne smotre pedagoško motiviran. V takšnih centrih se že javljajo novosti, nova izobraževalna tehnologija, programirani pouk; skupni učni načrti v začetni fazi, izbirni in fakultativni predmeti, kar omogoča individualizacijo pouka in učencem izbiro poklica po nagnjenosti, sposobnosti in prizadevnosti. Takšni pozitivni premiki, ki so možni samo v tako organiziranih centrih, so v marsičem le korak naprej od klasičnih oblik vzgoj-no-izobraževalnega procesa. V program prinašajo novosti, ki
do sedaj niso bile znane v jugoslovanski, še manj pa v slovenski šolski praksi.
Posodabljanje vzgojno-iz-obraževalnega sistema teži za tem, da se zagotovi enotno in med seboj povezano izobraževanje na srednji stopnji, tako da bo mogoče vsebinsko smiselno prehajanje, "napredovanje in zaključevanje šolanja. Če zaradi ekonomskih možnosti ne bomo še tako hitro prešli na novi sistem vzgoje in izobraževanja, bo to posodabljanje možno uresničiti le v organiziranih šolskih centrih.
NADALJNJI RAZVOJ
ŠOLSKIH CENTROV?
Po letu 1963 so ,se šolski centri v Sloveniji razvijali in ustanavljali stihijsko. Prosvetne institucije nikoli niso spraševale, ali te oblike izobraževanja pravilno razvijamo. Šele v sedanjem obdobju razvoja vzgoje in izobraževanja, ko se pojavljajo nove zahteve po permanentnem izobraževanju strokovnih kadrov in ko razmišljamo o uresničevanju ustavnih dopolnil o družbenoekonomskih odnosih in organiziranju posebnih izobraževalnih skupnosti, se začenjamo zavedati pomembnosti takšne organizacije šolskih zavodov.
Konferenca gospodarske zbornice Jugoslavije v Beogradu aprila 1972 je namreč potrdila upravičenost obstoja šolskih centrov, ker so se v njih uresničevala načela resolucije zvezne skupščine o razvoju izobraževanja na samoupravni podalgi. V smotrno organizirani!) šolskih centrih smo do danes že dosegli povezavo dela z izobraževanjem. Vzpostavljena je enakopravnost izobraževanja mladine in odraslih ter uresničena vertikalna in horizontalna povezanost izobraževalnega procesa. V takšni organizacijski obliki po-‘ stajajo tudi učni načrti sodobnejši. Učiteljski zbor se bolj zavzeto ukvarja s problemi vzgoje in izobraževanja.
Če menimo, da so vsi dosedanji dosežki v tako organiziranih centrih napredni in v duhu našega nadaljnjega razvoja izobraževanja, potem bi kazalo, da se o tej organizaciji šol resneje pomenimo in začrtamo pravo razvojno pot.
Ne smemo spregledati gradiva o predlogu osnov politike dolgoročnega razvoja izobraževanja in kadrov do leta 1985, ki še posebej opozarja na organizacijo takšnih izobraževalnih šolskih centrov, ki bodo omogočili mladini in odraslim, da si bodo ridobili različno stopnjo stro-ovnosti v isti panogi za vse proizvodno-tehnične poklice.
KAREL KOS
TUJINA VABI
• •
Govorimo o pomanjkanju medicinskih sester. Pišemo o tem. Kaj pa ukrenemo?
Iz Nemčije in drugih sosednih držav prihajajo na medicinsko šolo pisma s ponudbami in prošnjami: pišejo, da ta ali ona bolnišnica potrebuje večje število medicinskih sester. Zagotovljeni so dobri osebni dohodki, stanovanje, dobre delovne možnosti. Sprejeli bo kar ves letnik diplomantov. Želijo samo diplomo, življenjepis in pristanek za delo v tujini. Druge formalnosti bo bolnišnica v Nemčiji rešila sama.
„Upamo, da je pozitivna rešitev te naše prošnje tako vUnteresu vaših rojakinj kot tudi našega prebivalstva,“ pišejo.
Ali bomo selili tudi naše bolnike v sosednje države? To je že Vprašanje, ki zadeva širšo družbeno javnost. (Vest je napisana po dopisu iz Zahodne Nemčije.)
Komisija za delovna razmerja SLOVENSKE GIMNAZIJE V KOPRU razpisuje naslednja delovna mesta:
—	šolskega pedagoga, diplomirani pedagog ali psiholog, praksa je zaželena
—	učitelja zgodovine in sociologije ali sociologije zgodovine,
P
—	učitelja filozofije in sociologije, P - na voljo je družinsko stanovanje
—	učitelja glasbenega pouka, P
—	učitelja glasbila (klavir), P
—	dveh učiteljev matematike, P
—	učitelja slovenskega in francoskega jezika, P
—	laboranta za fiziko in učitelj za tehnični pouk, PRU
Konzervirani čas, 1973, Stane Jagodič
ČZP KMEČKI GLAS LJUBLJANA
izdaja in prodaja naslednje publikacije:
A. Periodične publikacije:
—	tednik „KMEČKI GLAS“ je časopis, namenjen ljudem na slovenskem podeželju.
—	revija ,.SODOBNO KMETIJSTVO11 je strokovna revija za pospeševanje kmetijstva, živilstva in gospodarstva ter izhaja enkrat mesečno.
—	mesečna revija ,,MOJ MALI SVET“ je namenjena vsem, ki imajo radi naravo, se ukvarjajo z malimi živalmi, gojijo cvetje, vrtove ali hodijo na izlete v naravo.
B.	Strokovne knjige:
Praktično gnojenje Gojenje v kmečkem gozdu Pitanje govedi
Ureditev vinograda Pridelovanje krme Dosuševanje sena Živinozdravstveni nasveti Ureditev kmečke kuhinje Stroji za spravilo krme Posek in spravilo lesa Črni ribez
Knjige so namenjene kmetovalcem in so pisane v poljudno-strokovnem jeziku. Napisali so jih priznani slovenski kmetijski strokovnjaki.
C.	Leposlovne knjige:
Minka Krvina: NA STRANSKEM TIRU Ivan Sivec: KDAJ BO SNEG SKOPNEL Magda Stražišar: CIGANKA Magda Stražišar: SKRIVAČ I. in II. del Alojz Ravbar: KDO JE IZDAJALEC razni avtorji: IZBOR POVESTIC IN ČRTIC
Leposlovne knjige opisujejo življenje na vasi in so prijetno branje.
Naročila sprejema in se priporoča
ČZP Kmečki glas Ljubljana,
Miklošičeva 4
Svet šole VII. GIMNAZIJE LJUBLJANA-VIČ, Tržaška cesta 72 razpisuje vpis dijakov v i. razred za šolsko leto 1973/74 od 16. do vključno 23. junija vsak dan od 8. do 13. ure v pisarni šole.	^
Pogoji za vpis:
1.	Originalno spričevalo o dokončanem 8. razredu osnovne šole
2.	Izpolnjena prijava za vpis v 1. razred (obr. DZS 1,20) kolkovana z 2 N-din
3.	Dijak(inja) ne sme biti starejši (a) od 18 let
Prvi tuji jezik je angleščina. En oddelek prvega razreda bo imel intenzivni pouk angleškega jezika; drugi tuji jezik je po izbiri francoski, nemški ali ruski. Vendar mora biti tako za intenzivni oddelek kot za izbirni drugi tuji jezik ustrezno število prijav.
Učenci, ki so končali osnovno šolo z odličnim ali s prav dobrim uspehom, bodo sprejeti brez pogoja, medtem ko bodo druge izbrali glede na ocene iz slovenskega in tujega jezika ter matematike.
Vse podrobne informacije bodo objavljene na oglasni deski v avli šole. Po telefonu dajemo informacije vsak dan od 7. do 14. ure (številka telefona 61-902).
Šola ima svojo šolsko kuhinjo, v kateri dijaki lahko dobivajo kosilo vse delovne dneve.
OSNOVNA ŠOLA DOLENJSKE TOPLICE razpisuje delovni mesti za nedoločen čas
—	učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja na predmetni stopnji — PRU »
—	vzgojiteljice v predšolskem varstvu
Na zbor prosvetnih delavcev občine Novo mesto so bile povabljene tudi upokojene prosvetne delavke. Na fotografiji: Hedvika Švajger (desno) in Maijeta Kralj — Foto: N.. Maurer
PRAZNIČNO ZBOROVANJE
Zdaj ko se bliža šolsko leto kjer je več takšnih, so šole bolj koncu, zborujejo prosvetni de- ali manj prepuščene mrtvilu, lavei: to so slavnostna srečanja. Kaj storiti? Milojko Vidmar je Pregledujejo minulo delo, za- ■ v odgovoru poudaril, da šola ni stavljajo vprašanja, na katera samo stavba, ne samo vrt, želijo odgovore in se poveselijo, igrišče in travnik okrog šole,
Minuli teden so se na Otočcu tudi učila in drugi pripomočki ob Krki zbrali delavci vzgojno- sami po sebi še niso šola. Šola je izobraževalnih zavodov občine skupnost ljudi, učiteljev in Novo mesto. Zaradi različnosti učencev. V njihovem uspešnem dela so se razdelili v tri skupine:	sodelovanju šele ustvarjalno
posebej zbor tehničnega osebja, zaživijo vsa druga sredstva. Doki mu je o osnovah osebne in kler se učitelji tega ne bodo za-šolske higiene predaval dr. Božo vedali, bomo doživljali ne-Oblak; posebej so zborovali uspehe ne le pri zunajšolskih administrativni in računovodski dejavnostih, temveč tudi pri delavci — in posebej prosvetni pouku.
delavci, ki jih je bilo okrog 350.	V razpravi so govorili tudi o
Povabljeni so bili tudi delegati akcijah, ki jih družba nalaga iz pobratimskega Leskovca in šoli, predvsem osnovni šoli in to upokojeni prosvetni delavci. pogosto kampanjsko in nena-
Glavni temi zbora prosvetnih črtno. Osnovne šole morajo delavcev sta bili: Vzgojni in imeti več notranjega miru za družbeni pomen zunajšolskih svoje delo. Vsi navzoči so se dejavnosti (o tem je predaval strinjali, da je šoli za uspešno pedagoški svetovalec zavoda za delo zares' nujno potrebna do-šolstvo SRS Milojko Vidmar) in gnanost programov, metod, pa Ustavna dopolnila in naša sredstev in dober delovni načrt, šola (temo je prosvetnim de- Če vsega tega ni, se moči pro-lavcem tolmačil Polde Kejžar, svetnih delavcev in otrok dro-namestnik sekretarja za pro- bijo za dela in prizadevanja, ki sveto in kulturo SR Slovenije), niso bistvena (včasih so celo Med drugim je Polde Kejžar de- razdiralna) za uresničevanje jal: „Če bi trenutni materialni učno-vzgojneganačrta, položaj prosvetnih delavcev v V zvezi z nagrajevanjem pro-naši družbi pojmovali kot me- svetnih delavcev so ponovno rilo za vrednost njihovega dela, spregovorili o že tolikokrat na bi bilo to povsem napak.“ Raz- vseh forumih obravnavanem lagal je, da je sedanji — prav vprašanju napredovanja uči-mučen materialni položaj pro- teljev, pridobivanju nazivov in svetnih delavcev odsev stanja v tudi nagrajevanju — sorazmerno naši družbi nasploh. Ne samo s strokovnim napredovanjem, prosveta - tudi marsikatera Ostalo je seveda samo pri pred-druga panoga je zapostavljena. logih, kritiki sedanjega stanja in
Iz razprave, ki je sledila, po- željah po izboljšanju, vzemamo nekatera vprašanja in Popoldne so imeli vsi delavci odgovore. Na primer: So uči- vzgojno-izobraževalnih zavodov telji, ki nimajo nikakega inte- občine Novo mesto skupno peresa za zunajšolske dejavnosti — gostitev. Igral jim je orkester in njihova področja ali vse šole; hotela Otočec.	N. M.
mmmmaammmmsmmmi m............
Blišč in beda
Kratek članek Janeza Lampiča z naslovom PO RAZSTAVI, kije bil objavljen v deveti številki PROSVETNEGA DELAVCA, me je razburil. Pravzaprav me je razburil človek, ki se je ob branju tega članka.posmihal: „Besede, besede, same besede!“ je govoril in se hahljal. Bila sem preveč osupla, da bi lahko karkoli relda, a potem, ko je oni odšel, sem nehote poiskala sestavek, ki sem ga napisala neposredno po končani razstavi učil in ga krstila z naslovom BLIŠČ IN BEDA. Sestavka potem nisem oddala. Težko bi povedala zakaj. Zdaj lahko rečem samo to, da me je zaradi tega skoraj sram. Naj mi bo torej oproščeno, če bom to bedo in ta blišč, po tolikih dneh in celo tednih znova privlekla na dan, kot poudarek na članek Janeza Lampiča in kot zakasnelo plačilo svojih obvez, kijih čutim do naših šolnikov. Sicer pa razstava učil ni muha enodnevnica. Njen pomen je dolgotrajnejši. Vezan je na težnjo po resničnem napredku našega šolstva in naše kulturne prihodnosti, ali bolje, na stopnjo kulture, ki jo bo naš narod dosegel v času, ko pride. In to prav gotovo ni problem posameznikov. To je problem, o katerem mora razpravljati vsa naša kulturna javnost, saj je navsezadnje od nje odvisno, ali bo sedanji čas v kulturni zgodovini Slovencev zaznamovan z zlatimi ah s črnimi črkami, z uspehom ali neuspehom, s ponosom ali sramoto. Sama sem le drobna mušica, majhen neznaten delček te slovenske kulturne skupnosti in zato se ogiašaih brez komentarjev, brez svojih sklepov. Oglašam se le s skromnim sestavkom, ki predstavlja zgolj nizanje dejstev, iztrganih iz misli in občutkov naših šolnikov. Zato sestavka ne bom spreminjala niti ne popravljala. Naj ostane tak, kot je. Tak kot je nastajal in nastal v času notranje nuje ali pa notranje stiske. V času, ki je že skoraj pozabljen in je vendar še vedno živ s svojimi problemi in nemogočimi situacijami. . .
23. april 1973	Sedim na majhnem šolskem
Ljubljana. Gospodarsko raz- stolčku in čakam na voznika, ki stavišče.	bo odpeljal peskovnika. Prvega
Zastopniki podjetij, ki so so- z že izdelanim reliefom in dru-delovali na drugi slovenski raz- gega, v katerem sem med razsta-stavi učil, pospravljajo svoje vo tisočkrat in morda tudi več-projekte. Nekateri kričijo. Kli- krat demonstrirala z umetnim čejo svoje sodelavce. Drugi tiho peskom, s prav tako umetnimi hodijo sem in tja. Njihovi obra- barvami ter dodatnimi aplikati. zi so resni in človek bi težko Opazujem vrvež ljudi. Opazu-rekel, ali izražajo utrujenost ali jem ga s pošastno razdroblje-razočaranje ali pa naveličanost. nimi občutki. V meni prekipeva
VEDNO VEČ ZAHTEV, VEDNO MANJ... ,
dosegajo didJ
Strokovni svet zavoda za šolstvo SRS je 29. maja pod predsedstvom Ele Uhih—Atene obravnaval na izredno živahni seji dve poročili zavoda. Ob enoletnem poročilu je ocenil delo zavoda v preteklem letu (v koliko je bil izpolnjen program dela), ob triletnem poročilu so ocenih globalno delo pedagoške službe (svetovanje in nadzor) ter položaj in funkcijo strokovnega sveta. V razpravi so iskali predloge in sugestije, ki bodo rabile pri reviziji zakona o pedagoški službi. Strokovni svet je sprejel obe poročili in ju dopolnil z nekaterimi pripombami. Izrekel je priznanje zavodu za ogromno in raznoliko delo. Sprejeli so še evaluacijsko poro-čflo o matematičnem pouku v 1. razredu osnovne šole ob sklepu šolskega leta 1971/72 kot objektivno in kritično informacijo. Dogovorih so se, da bodo o tem obširneje obvestili slovensko javnost — starše.
Sprejeli so tudi temeljne zasnove osnov predmetnikov in učnih načrtov za naslednje specializirane poklice: hotelski vratar, sobarica, natakarski pomočnik in kuharski pomočnik. Za poklic gostilničar niso sprejeli temeljnih zasnov. Menih so, da bi za ta poklic bolje ustrezal širok profil. Gospodarska zbornica naj bi bolje utemeljila razlog za opre-dehtev gostilničarja v ozek profil. Pri poklicu recepcionerja so se dogovorili, da bodo pripravih skupen razgovor zavoda z republiško izobraževalno hrupnostjo, sekretariatom za delo in gospodarsko zbornico, da bi uskladili vse profile gostinske stroke.
Kot je razprava pokazala,.so naloge, ki jih je leta 1972 zavod sprejel, v glavnem izpolnjene, nekatere celo presežene. Le ena naloga ni bila izpolnjena: obiski šol, kar je — glede na številčno zmogljivost zavoda razumljivo. Poročilo o kadrovski problematiki ravnateljev bo prikazano v mesecu septembru, kot določa program.
Priprava triletnega poročila je zahtevala zavzeto sodelovanje vseh delavcev zavoda in njegovih organizacijskih enot. Poročilo je prikaz obsežnega, raznolikega dela, ki ga opravlja zavod, glede na število ljudi. To delo prekaša zmogljivosti institucije in njenih posameznikov. V razpravi sta izstopila dva pereča problema:	kako naj
zavod, v prihodnje izpolnjuje naraščajoče naloge in zahteve ter beg učiteljev iz prosvetne službe.
V ilustracijo le nekaj podatkov:	svetovalci za razredni
pouk so preobremenjeni, novih ni mogoče dobiti. Kadrovskim in stanovanjskih problemom se je pridružilo neustrezno vrednotenje dela svetovalcev. Svetovalec za razredni pouk z višjo izobrazbo ima mesečne dohodke v višini 270 tisoč dinarjev — torej manj kot ravnatelj!
Razpisana mesta za svetovalce ostajajo prazna. Svetovalci odhajajo v druge poklice. Širo-
ko dejavnost, ki jo v Sloveniji, v prvem letu naj bi se učenci
opravlja le zavod za šolstvo, opravlja v Srbiji 7 institucij, v Hrvaški 3, v drugih republikah pa po dve.
Menili so, da bo treba nekatere dejavnosti zavoda prenesti na
šolali v šolskih delavnicah, določiti bi bilo treba skupne vsebine in enotno šolanje. Tako bi bilo sklepno izobraževanje krajše. Jasno je, da šolski sistem in vsa prizadevanja ne morejo prek ne-
ustrezne materialne stimulacije, ki se zrcah v najmanj popularnem poklicu.
Problem zapuščanja učiteljskega poklica presega pristojnost strokovnega sveta in za-
voda. Čeprav vse institucije spremljajo to problematiko, ukrepajo (štipendiranje in usmerjanje v pedagoški poklic) in iščejo sistemske rešitve, je letos od 1 .januarja do aprila zapustilo učiteljski poklic 160 učiteljev, od tega kar 30 učiteljev iz strokovnih šol. Večina ljudi odhaja v proizvodnjo.
Razpravljavci so se strinjali, da bo treba urediti sistem izobraževanja kadrov na strokovnih šolah." Kadre moramo dopolnilno izobraževati, ne pa zamenjati, sicer bodo šole prazne," so poudarih v razpravi. Slišali smo, daje tak sistematični
tem, kako se	—
tični principi pri MOM); v f, ksi prek znanja - (preizkus d'1 krat letno);
— odnos učencev do pr9 metov.
Kot kaže, je z MOM uspe| pritegniti učitelje in osvojiti i!; hovo naklonjenost kljub vel/ obremenitvi. Od vseh učitelj1 ^ se jih je 90 % opredelilo za n0' (c program, le 2% za. starci! ta,
Oblike in metode dela so
it ^
spremenile, postale so aktfji (jj.
Ni vgč vzorcev in navad, nA ,je
mestila jih je učenčeva aUj Va
no st. Pozitivni prenos te akt'1
nosti se kaže tudi pri dr#
-	- -	•	• vt
predmetih. Pri pouku je v ^
individualizacije in notranje j ^
ferenciacije.	. pf
. Strokovnjaki so ugotovili, ■' Va tak način spremljanja dosežki g, ustreza, saj je tako laže-ugo# q(
šole, učitelje in šolske skupnosti. Strokovno-pedagoška služba naj bi se postopoma spremenila v pobudnico in usmeijevalko, ne pa tudiv organizatorico. Proces širjenja kadrovske osnove v šolah, združenjih in vodstvih naj bi potekal postopoma, brez ločevanja pedagoške in svetovalne službe. „Potrebna bo notranja delitev dela," so menili razpravljavci. Govorili so o večjem prenosu nekaterih funkcij zavoda na TIS, o prenosu glavnega bremena idejne bitke na druž-beno-politične organizacije na šolah. Pri permamentnem delu sestave učnih načrtov in učbenikov naj bi prišlo do integracije institucij — združevanja sil. Za strokovno izpopolnjevanje učiteljev naj bi skrbele predvsem kadrovske šole. K pripombi, da se šole za specializirane delavce prepočasi razvijajo, smo slišali naslednje: vsako leto je manj prijav na razpise za sprejem učencev, zmogljivosti šole niso izkoriščene, ker za tovrstne poklice ni zanimanja. Kljub predvidevanju večjega vpisa in vloženim silam, (24 načrtov za specializirane poklice je sprejetih) vpis ni zadovoljiv. V sedmih šolah v Sloveniji je le 480 učencev. Rešitev - so menili razpravljavci — bi bila v spremembi strukture poklicnih šol s praktičnim poukom. Vsaj
študij, pripravljena prevzeti višja (jati in’ odpravljati ponianjtf ^ šola za organizacijo dela v Kra- vosti.	-	. ^
nju.
Razpravo so sklenih z naslednjimi sklepi in ugotovitvami:
—	nadzorna in svetovalna služba ne bosta ločeni; prva naj bo bolj poudarjena. OceniH in opredelili bodo funkcije strokovnega sveta (položaj, sestavo, spremembo organizacije in strokovne organizacije pri sestavi učnih načrtov); pedagoški službi in zavodu je treba zagotoviti boljšo zasedbo delovnih mest (kakovostno in količinsko), ustrezno nagrajevanje, stanovanja, prostore in opremo; strokovni svet bo obravnaval spremembe in dopolnila v zvezi s spremembo zakona o pedagoški službi (določil bo bolj konkretni obraz pedagoške službe in njen delovni koncept). Ocena samoupravnih odnosov na vzgojno-izobraževalnih zavodih in uresničevanje ustavnih dopolnil bo zavod podal na prihodnji seji. To bodo prve informacije in rezultati v zadnjem letu.
Med ugotovitvami oziroma pomanjkljivostmi poročila so razpravljavci navedli, da bi moralo poročilo vsebovati tudi kritično oceno pedagoške službe in povedati več o razvoju zavoda kot institucije.
Poslušali smo izčrpno poročilo o matematičnem pouku v 1. razredu osnovne šole za leto 1971/72. Prvo leto spremljanja pouka MOM je potekalo iz naslednjih vidikov:
—	stališča Učiteljev do težavnosti in ustreznosti učnega načrta;
—	vzorčno spremljanje posamezne učne ure (informacija o
Po mnenju strokovnjakov, re vodijo projekt, dolgujemo do*1 ?a
ženi uspeh motivaciji in P Pj-
m
žrtvovalnosti učiteljev in sve valcev. Letos bodo organ iz# čvrsto mrežo mentorjev iz v,!; praktikov, ki vodijo akti'" popestrili bodo seminarje. ^ dalje bodo pripravili učne lis/ po težavnosti za 1. .ra#' (utrjevanje in ponavljal1? orientacija pri ocenjevanju),11; loge objektivnega tipa za pr# (preverjanje znanja, pomanjk vosti pri delu, preizkus predz® nja v septembru, ki bo uči# osnova za formiranje skupi11 razredu). Na koncu šolskn leta bodo pregledali rezu#] na podlagi primerjalne anali/] V prihodnjem letu bi bilo tr/j spremeniti obliko seminar]9' poleg matematičnega, bi H treba dati še psihološko-pedaPj .ško znanje, ki je učiteljem Pi trebno za uspešno delo. Pri tj se je tako spremljanje po# prvič uveljavilo pri novo? MOM, ki se po metodah prib' žuje konceptu sodobnega P uka v svetu. Izmed vseh ref blik je samo Slovenija vpelj/
tovrstni pouk po vseh šoja Tuji in domači strokovnjaki * izrekli svoje priznanje naši 1 vedbi uvajanja projekta M® pri nas.
V dogovoru o medseboj#' medrepubliškem sodelovanju * sklenili, da bo Slovenija sod#
vala na jesenskem posvetu osnovni šoli, ki bo v Banja!#1 strokovnim, poročilom o Prtl jektu MOM, ki seje že pri na*; jj praksi uspešno uveljavil. ' p!
TEA DOMINA .
zadovoljstvo, hkrati pa me tare grozljiv poraz. Neprestano mislim na učiteljice in učitelje, ki sem jih srečala v teh zadnjih dneh. V času razstave. Cela galerija jih je in zvrščajo se pred menoj, kot da bi jih vrteli na filmskem plamu: Gledajo me. Prebadajo s pogledi. Če hočem biti poštena, moram priznati, da bi rada pozabila na te obraze, na te oči, a so kot navihani otroci, ki se jih zlepa ne znebiš. Glavo obrneš na levo in so na levi. Glavo obrneš na desno in so na desni. Neverjetno, v kakšne mučne situacije so me spravili nekateri. Na primer tisti trideset, morda petintridesetletni učitelj. Ko je prišel, ga niti nisem opazila. Vneto sem demonstrirala z umetnim peskom. Govorila. Razlagala. Oblikovala hribe in doline. Te hribe in doline posipala z barvami. Uživala, kipela od sreče ob zavzetih gledalcih, ki so vzhičeno vzklikali: „Čudovito! Fantastično! Saj to je pravi čudež! To je zares učilo, ki je nazorno in estetsko hkrati...“
Postavljala šem hišice, oblikovala ceste, ko je spregovoril.
„Lepo!“ je rekel „Sploh je veliko čudovitih reči! Le da bi tem čudovitim rečem človek lahko rekel blišč in beda. Ja, blišč in beda. “
Zdrznila sem se. Roki sta mi obstali, kot da sta mi otrpnili. Ko sem dvignila glavo, sem se srečala z njegovimi očmi Čisto zadaj je stal in stegoval vrat. Nisem ga poznala, a bil je simpa-
tičen, temnopolt moški s črnimi, že rahlo osivelimi lasmi. S prodimimi, kot morje modrimi očmi. Vedela sem, da je s tistim bliščem in s tisto bedo mislil na razstavo učil. Že nekaj podobnih opazk sem slišala; vendar je bilo v tistem trenutku v meni preveč sreče, da bi se hotela soočiti z resnico. Želela sem, da bi možak tam zadaj utihnil, da bi ne dregal v rano, ki je bila že odprta. In morda je uganil moje želje, zakaj, skomignil je z rameni in se zagledal v moje roke, ki so spet modelirale, čeprav ne tako vneto kot prej. Nenadoma me je oblil nov mrzel tuš. Tokrat se je oglasila učiteljica, ki je stala ob moji desni.
,,Žalostno, “ je rekla,,,vendar ima tovariš tam zadaj prav. Še več. Tale razstava učil ni samo blišč in beda. Podobna je čokoladi, ki jo razvajen bogatašev sin kaže revni bajtarjevi hčeri, jo vrti na vse strani in razlaga, kako je dobra, prav imenitna, revna bajtarjeva hči pa zaman požira sline. Tiste imenitne čokolade še obliznici ne sme. “
Nekateri so se zasmejali. Meni pa je bilo Čudno vroče. Morda zato, ker sem na sebi čutila poglede. So čakali, da bom spregovorila? Molčala sem Kaj naj bi sploh rekla?
„Pravzaprav je zares smešno, “ je priletelo nekje za mojim hrbtom, „da nam razkazujejo vse te dragocene, najsodobnejše aparate za kino in televizijo, potem fotolaboratorije, interne TV-sisteme in toliko drugih dra-
gocenosti, ob katerih se poprečen učitelj čuti še bolj revne-ga.“
„Kaj hočemo," je pikro dodal njegov mlajši kolega, „orga-nizatorji razstave premalo ali pa nič ne vedo, ali pa nočejo vedeti, kakšne so resnične razmere v naših šolah, čeprav bi se ob njih človek prav lahko zjokal. Še posebno takrat, kadar vidi mladega učitelja, ki poln ambicij, poln načrtov pride na prvo službeno mesto in se v hipu vse zruši v njem. Znajde se v šoli, ki nima niti najosnovnejših učil, da ne omenim neurejenih zgradb, zanemarjenih učilnic in streh, ki se ponekod podirajo nad glavami učiteljev in učencev. “
„Ja, ja, tudi jaz bi rada ve-dela, koliko naših šol bo lahko nabavilo vsaj nekaj tega razkošja, “ se je zasmejala učiteljica m moji levi. „Tiste bo verjetno lahko sešteti na prste. In še teh bo preveč. Na eni roki preveč. In potem se bodo bahali in razkazovali. A poprečen učitelj, ta uboga para, naj dela čudeže. Isti lični program ima, kot tiste redke, bogate šole v centrih. Ima nič manj ali pa celo bolj inteligentne otroke kot oni in se muči, da ne rečem smeši z najbolj primitivnimi učili. “
„Ponekod še iz časov cesarja Franca Jožefa!" se je medlo zasmejal rdečelični fant, ki je še rekel, da bo zapustil ta najbolj zaničevani poklic, pa čeprav je o njem sanjal še kot otrok. Zaposlil se bo v pisarni.
Iznad glav se je dvignila ri# d ki je v pesti stiskala divA b DELO.	,	»
,A krona vseh ironij so Pj b gotovo časopisi! Kričeči nasF' n z velikimi črkami! Na kultu11 k strani si preberite članek z n P slovomr .. čakajte, da bom n v tančen...“ Razgrnil je časof\ ,, in bral s povzdignjenim gluš0,l\ /' kot bi recitiral: „Velik nap1', t dek! Mednarodna razstava 11L a in učne opreme izpričuje k 2 membne premike v izobrič) > valni tehnologiji naše šole. ■ j c Razvnela se je burna debf \ s čeprav brez hrupa. Učitelji*) s govorili skoraj šepeta je. Zdaj* u udarili po organizatorjih rafij s ve. Po tistih, ki so pri vrhu> i s
so postavljeni in plačani Ali
da bi pošteno in pravično j Vsem enako, pa čeprav z mJF šo žlico. Nekdo je še rekel,c' zanje ne velja Titovo pismo-1., S čudno tesnobo v sebi & mešala umetni pesek. To čudj no maso, ki se tako sijajno # deli ra. Se malo prej sem n# mu , iz vrha" vneto razlag^’ kakšen izreden uspeh je bil A
•od^t s
sežen pri domači proizv^- ^ tega sodobnega učila. Sloveft
se preveč podcenjujemo, .. rekla, ali pa smo preveč lem 1 zato forsiramo predvsem Tu je dokaz, kaj zmoremo. skovnik. Že sam izdelek J boljši in popolnejši od uv°F nega, da so nam celo Nemci dk priznanje. Bili so osupli, pfiT-spoštovanja in hval. A to nit} , vse. Višek uspeha je v # ceni, ki je visoko konkurenc
s#
KAKO OBVAROVATI OTROKA, ______DA NE BO UŽIVAL MAMIL
Nekaj praktičnih napotkov za starše. Avtorji so zdravniki, psihologi in specialni vzgojitelji
jll;
,|j|i v Čeprav pri nas narkomanija 'g se ni tako zelo razširjena in da-J še ne doseže niti 10 odstot-J v primerjavi z nekaterimi jj izvitimi državami zahodnega ,[1; SVeta: bi bilo vendar napak so-J ®li, da problem pri nas ni vre-T ®n pozornosti. Notranja upravi1 Va pozna že precej prekupče-jgi; Valcev in uživalcev mamil; tudi vt ^ravstvene službe imajo v evi-, J ®nci hude primere narko-nianov med mladimi. Vedno ■j Pogosteje odkrijejo šole uži-Valce mamil žal tudi med mlaj-osnovnošolskimi otroki, jjf čeprav nekateri znaki kažejo, ^ je največ narokomanije v /1 Mariborskem okolišu, pa lahko J tečemo, da ni izjema prav-p| ^prav noben kraj v republiki, himeri so odkriti vsepovsod,
zato je verjetno, da se bo zlo razširilo in postalo še nevarnejše.
Danes vam posredujemo nekaj nasvetov za vzgojo, ki jih lahko uporabijo vsi starši, hkrati pa dodajamo nekaj podatkov o vrsti mamil, ki jih mladina najpogosteje uživa in njihovih učinkih (prirejen povzetek po reviji Beaders Digest, februar 1973).
Kot starši ste v skrbeh, ko vsak dan slišite nove zgodbe o uživanju mamil. Znano je tudi, da najdemo med uživalci mamil vedno mlajše otroke. Sprašujete se, če bo to zlo zadelo tudi vašega otroka? Skoraj zagotovo, odgovarjajo strokovnjaki. V ZDA ima vsak otrok najmanj enega prijatelja, ki uži-
ikij ^asilje, 1973, Stane Jagodič - „UMORISTI A MAROSTICA“ -pr«! jako so imenovali mednarodno razstavo, ki jo že več let prirejajo v julijanskem mestecu Marostica blizu Firenc. Med razstavljavci je
^ tudi akademski slikar Stane Jagodič, kije s svojimi deli dosegel Prvo mesto
va mamila. Ta uživalec ponavadi ni kroničen, temveč le kdaj pa kdaj poskuša mamila.
Osnovno pravilo je, da ne reagirate v nobenem primeru neučakano, histerično. Tako bi gotovo naredili več škode kot koristi. Gotovo je, da edino starši lahko dajo otroku učinkovite nasvete, kako naj se ubranijo skušnjave. To je danes jasno vsem strokovnjakom, čeprav porabijo v ZDA veliko milijonov za javno vzgojo, npr. za razne filme, pamflete, seminarje itd., kjer skušajo zlasti učitelje usposobiti za učinkovito vzgojo proti uživanju mamil.
Kdaj začeti z vzgojo? Strokovnjaki odgovarjajo: nikoli ni prezgodaj. Ta imperativ se ujema s psihološkim dognanjem, da otroci največ pridobijo od staršev v letih, ko še ne obiskujejo šole. Podobno, kakor privzgojimo otroku navade za osebno higieno, mu lahko vcepimo tudi pravilen odnos do uporabe vseh vrst zdravil. To pa je še posebno pomembno pri vzgoji proti uporabi mamil. Nepravilna raba različnih zdravil je pomemben vzrok razširjanja narkomanije. Zato je še posebno pomembno, da kadarkoli vam predpiše zdravnik zdravila, upoštevate natančno navodila za rabo. Pomnite, da lahko' povzroči nepravilna raba različnih zdravil resne zdravstvene posledice. Vedno morate razložiti otrokom način uporabe zdravil, ki se dobijo brez receptov, kot npr. aspirin. To so zdravila, ki pomagajo le takrat, ko se slabše počutimo. Proizvodnjo zdravil nadzira država. Če jih uporabljamo preveč in nepravilno, lahko povzročijo škodljive posledice. Zato je zelo koristno, da vedno preberete otrokom navodila, kako je treba zdravila uporabljati. To velja zlasti za opozorila glede možnih škodljivih posledic ob nepravilni rabi.
Otrok se mora navaditi na to, kako ravnati, kadar se znajde v čustveni napetosti. Treba je storiti vse, da bo znal mlad človek pravilno reagirati, kadar se bo znašel v duševnih stiskah. Če boste sami znali pravilno rav-
nati, bodo otroci razvili potrebne mahanizme in se bodo sposobni obvladovati v svojih stiskah.
Zelo možno je, da bodo vašega otroka izzvah sošolci, češ da se s pomočjo mamila lahko najhitreje umakne iz sveta skrbi v čudovit magičen svet, prost vseh tegob. Mladostnik se bo le težko upiral taki skušnjavi, če ne bo vzgojen v odpornosti.
Preden pa začnete z vzgojo proti uživanju drog, morate o mamilih tudi kaj vedeti, tako da ne boste mešali učinka marihuane in heorina in podobno. Taka napaka bi vas lahko stala, da vam otrok ne bi ničesar verjel. Mamila imenujte - le s strokovnimi izrazi, ker boste tako dosegli večje zaupanje, kot če bi uporabljali razna ljudska imena.
Ko doma prvič spregovorite o stvari, ne poskušajte oprati možganov vsem članom svoje družine. Za začetek lahko uporabite poročila časopisov o lovu na prekupčevalce mamil ali podobno. Tako lahko pridobite otroke za razgovor. Svojega mnenja pa ne ponujajte prehitro. Ko so otroci dovolj stari, da lahko razumejo narkomanske posledice, jih povabite, naj povedo, kaj že vedo o narkomaniji. Kritizirajo naj npr. učitelja, če mislijo, da jih je poučeval napačno itd.
Verjetno med vami in otroki ne bo nesoglasij glede posledic uživanja heroina ali LSD. Večji problem je lahko marihuana, kajti čeravno jo uživa milijone ljudi, še do danes niso odkrili zanesljivega dokaza, da to vodi v psihološko odvisnost. Lahko pa poudarite, da tisti, ki stalno ugotavljajo pozitivne koristi kajenja marihuane, najbrž niso več psihološko svobodni; se pravi, da jo uživajo. Nikakor pa ne poudarjajte preveč „nedoka-zanih“ posledic uživanja marihuane. Otroci bi vas lahko ujeli na laži še zlasti, če so že
poskusih mamilo, pa ni bilo posledic. Lahko bi sklepah, da smo jih o narkomaniji povsem napačno informirali in bi prav zato poskušali še mnogo bolj močna mamila.
Ne glede na to, koliko se vam bo zdel vzgojni napredek uspešen, se lahko zgodi, da bo vaš otrok poskusil mamila. Naenkrat boste opažih neobičajno vedenje, ki ga ne boste razumeli. Toda to še ni dokaz, da je otrok segel po mamilih, ker v mladeniškem obdobju je tako neobičajno vedenje pogosto. Zaradi tega otroka dlje časa opazujete, ne da bi ga dolžih.
Če pa ugotovite, da vaš otrok že redno uživa mamila, ne začnite z grožnjami. Lahko bi ga preveč prestraših, tako da zaradi podzavestne fikcije ne bi več videl izhoda. Pomnite, da tak otrok ni niti kriminalec niti nehvaležno bitje, temveč bolnik, ki rabi pomoč, ki pa ji sami starši ponavadi niso sposobni dati. Potrebna je pomoč specializiranega zdravnika. Pa tudi to je pomembno vedeti, da je mogoče narkomansko zasvojenega mladega človeka razmeroma hitro ozdraviti.
NEKATERA NAJPOGOSTEJE UPORABLJENA MAMILA
Vrsta
marihuana
Kako se uživa kajenje cigaret ali pipe
hašiš
LSD
mescalin
psylocybin
amphetamin
methaphetamin
cocain
barbiturati
trankvihzatorji
heorin
ah dodano v hrano
kajenje ali uživanje
Učinek
prijetno razpoloženje, porast v srčnega utripa, zmanjšanje in-" teresov, večje doze tudi napetosti, živčno reagiranje in duševna obolenja; učinek je podoben, kakor pri marihuani, le približno 6-krat močnejši. Večje doze povzročajo neobičajno pučutje in halucinacije;
jemanje kapsul ali injiciranje nervoznost, halucinacije, neobičajni občutki, motnje motivacij, včasih znaki duševnih obolenj. Halucinacije so možne tudi potem, ko človek ne uživa več tega mamila; nenormalna občutljivost in napadalnost, izguba apetita, paranoidne ideje, nekritičnost močnejše depresije; pojačana aktivnost, parano-idnost, mišični krči; lenobnost, nesposobnost razsojanja, neobičajno ponašanje, večje doze povzročijo smrt; zlasti skupaj z alkoholom; nagnjenje k bljuvanju, po daljšem uživanje fizična odvisnost in abstinenčne reakcije-krči; dobro razpoloženje, nato slabost, močne abstinenčne reakcije ob večjih dozah smrt.
To so najobičajnejša mamila, ki jih danes uživajo mladi po vsem svetu. Za vsa mamila velja, da je učinek odvisen največ od tega, koliko mamila nekdo zaužije, kako pogosto ga zauživa in podobno.
JOŽE TRČEK
jemanje tablet ali injiciranje
injekcije ah inhaliranje (njuhanje)
jemanje tablet, kapsul ali injekcije
jemanje kapsul
uživanje ah ipjekcije

mm
toženi. Šole lahko kupijo tri °j 'jotnače peskovnike in to celo v' °oljšet za vrednost enega sati, >ke-sa uvoženega. Tisti iz Repu-rj blike je z zanimanjem sledil ni raziaid- Bil je presenečen, u. ter republiški zavod za šolstvo ’ 'j Peskovniku iz domače proiz-2 Jj vodnje ni podelil priznanja. °n "Cisto po slovensko, “ je skoraj '°} lezno rekel. „Priznanje so dobili 'P) trSovci, uvozniki dragocenih 11 [ aParatur, kot da je trgovina * zŠ°lj prekupčevanje, več vred-,flZ| ^ od domačega dosežka. In to •j c^° tako uspešnega „Smejala 'f ' Sern se in bila srečna. Rekla (j Seftl, da je priznanje v samem uH>ehu. V zavesti, da bo pe-',s skovnik s tako nizko ceno do-l’gSljiv slednji slovenski šoli, tu-aJ * Usti s slabšimi jinančnimi *l\ Možnostmi. ..
-j Ztiaj so pred menoj stali uči-0 tetji, ki so mi s svojimi izjavami okazovali, da še premalo po-znani razmere naših šol. Celo Pikovnik, čeprav z nizko ceno, ^ Za mnoge šole nedosegljiv, ehote sem se spomnila na Jan-. Svetino, ki je v članku, obeljenem v DELU, napisal, da , e °b takšni mednarodni prire-ltvf (sovoril je o razstavi učil)
sef vsili
jit ko
vprašanje, čemu nam bo,
Pa smo polni besed o tem, a nam v izobraževanju mno-
' J	še dosti bolj manjka kot
Ja	učil po zadnji modi. Nima-
A „° d°volj učiteljev, šole se od '	osft Podirajo, učni načrti
teče po spremembah, idejno in VzSojno šola ni dovolj angaži-ana, izredno velike razlike v Možnosti za šolanje povzročajo
hude socialne razlike... “
„Ali se vam zdi, da nimamo prav? “
..Zdrznila sem se. Vprašanje mi je postavila mlada učiteljica, verjetno začetnica, z živimi črnimi očmi
„Problemi so,“ sem neumno bleknila. „Povsod so problemi ...“
,JVepotrebni!“ se je skoraj zadrl šolnik mojih let. „Če bi pošteno delili bi bilo dovolj za vse. Prisluhnite malo, pa boste slišali! Nekateri, seveda redki, ne vedo, kam z milijoni Drugi, in teh nas je večina, nimamo niti za najnujnejše. “
Navdal me je občutek, da sem podobna tistim, ki z lažnim pompom razglašajo velike napredke. Da, napredke tudi v šolstvu. Vedno sem nasprotovala takim gofljačem. Zdaj sem bila brez moči. Kot da mi je jezik primrznil. Rešila ali pa znova poteptala me je spet tista mlada, črnooka.
„Saj nas ne boste izdali? “je rekla. „Vam lahko povemo ali ne? Drugače je bolje, da obdrži človek misli zase. Ni dobro, če preveč izblebeta. Lahko nastrada."
Prišel je moj voznik in bila sem vesela, ker me je tako zmotil v razmišljanju. Pomagala sem mu, da sva peskovnika naložila na kamion. Potem sem prisedla k šoferju. V kabino. Rada bi bila vesela in razpoložena, pa sem iztisnila le nekaj prisiljenih besed o vremenu. Zagledala sem sev cesto, v dolgo, belo, neprekinjeno' črto, ki se je širila v ne-
skončnost in spet so se v moje misli vsilili učitelji, učiteljice. Spet sem morala misliti nanje, na vse tiste, ki nimajo asfaltiranih cest, ki se po strmih pobočjih vzpenjajo proti svoji šoli, ki nima niti najosnovnejših učil, nima ličnih stolčkov, nima prijetnih šolskih miz, nič nima, razen otrok, tistih nepokvarjenih, ki še ne vedo, vsaj zavedajo se ne, kaj so to socialne razlike, ker so preskromni in vedno hvaležni za vse, za vsako drobtinico. Kako lepo je na sindikalnem kongresu o teh otrocih spregovoril učitelj Gvido Čepin. Rekel je: „ V Sloveniji imamo razvite predele in pa take, ki jih imenujemo nerazvite. AH preprosto: bogate in revne. Po hribih in grapah raste skop kruh.. . Sredi tega trdega življenja doraščajo otroci... Otrok raste, shodi, poprime za grablje in motiko, požene živino na pašo in neke jeseni — odide v šolo. Šola je otrokov drugi dom. Toda tudi ti domovi so stari, premajhni in skromno opremljeni z učili. .. Ali lahko v takih predelih otrok uspešno izdela šolo? Zelo težko, če sploh zmore. Ti učenci niso manj sposobni, a za njihov uspeh ni dovolj le sposobnost. Pregovori pravi, da je orožje zoper revščino znanje; toda tudi znanje je moralna dobrina, ki jo je treba plačati. Če ne bomo vlagali več denarja v nerazvite predele, bo prepad med revnimi in premožnimi vedno globlji.
Kamion se je ustavil. Dva
moža sta raztovarjala peskovnika, ko me je nekdo za hrbtom pozdravil: „Že končano? “ je vprašal. „Kako je bilo? “
„Dobro,“ sem se prisiljeno nasmehnila. „Peskovnik so občudovali. Umetni pesek je bil prava atrakcija. “
Oni se je ustavil ob drugem, že modeliranem reliefu. Ob Beli krajini, prikazani v zmanjšanem merilu 1:15.000.
„Ampak, saj to je nekaj čudovitega!" je navdušeno vzkliknil.
Povedala sem, da je pokrajino zares mojstrsko oblikovala Helena Konstahtinijeva, učiteljica iz ljubljanske šole Prežihov Voranc. Potem sem nehote dodala:
„Bila sem prepričana, da ji bo republiški zavod za šolstvo, med številnimi nagrajenimi pedagogi, naklonil vsaj skromno priznanje. “
„In ga ni? “
,JVe. Zavod ne. Pač pa so ji priznanje izrekli številni učitelji. Kar zasipali so jo s pohvalami. Mnogi so predlagali, naj bi vodila terenska predavanja. Naj bi nekaj teh njenih predavanj vključili tudi v televizijske učne ure. Drugi so bili presenečeni, ker njenih sposobnosti še niso opazili tisti, ki so na odgovornih mestih. Le-ti so bili prepričani, da bi Konstantini jev o nujno morali vključiti, kot strokovnjaka za peskovnike, k vzgoji mladega učiteljskega kadra. „Za trenutek sem utihnila, gledala, kako so po stopnicah nesli peskovnika, a potem spet nada-
ljevala: „Sicer pa je bilo veliko še drugih predlogov. In ne samo predlogov. Zahtev. Samo..."
„Kaj samo? “
„Zagovor na kritiko učiteljev je bil težak, da ne rečem nemogoč. Preveč objektivni so bili v svojih mnenjih. Preveč konkretni. “
Oni me je navdušeno poslušal, le potem, ko sem omenila, da je. bilo veliko kritik tudi na račun Mladinske’ knjige, je mrknil. A nisem odnehala. Nisem mogla. Kar vsulo se je iz mene. Rekla sem:
„Program, ki je bil prikazan na prvi razstavi učil, ni bil uresničen. Učitelji so upravičeno kritizirali. Saj je bil, po njihovem mnenju, zelo dober in če ne edini, vsaj eden redkih, ki je bil res aktualen za naše šole. In za nameček, vsaj do neke mere dosegljiv tudi v finačnem pogledu."
To, kar se je že dolgo nabiralo v meni, je vrelo na dan. Nisem pazila na besede. Povedala sem celo to, da so me učitelji vpraševali, če je tudi Mladinska knjiga samo kazala čokolado.
Oni me ni vprašal, kaj sem odgovarjala na izjave šolnikov, pa sem sama nadaljevala z razlago. Gledala sem, kako si je nervozno prižigal cigareto in rekla:
„In kaj sem jim hotela reči? Nič. Molčala sem Naj bi jim povedala resnico? Naj bi jim rekla, da ni bilo denarja, ali natančneje, da ni bilo razumevanja in ne posluha ža tovrstno izdajo, za izdajo učil, ker je bilo več interesa in tudi več denarja
za dragocen kič, dragocen vsaj po astronomskih cenah, ki je bil uvožen iz inozemstva in bo prodan, ko mu bo znižana cena za petdeset in tudi več odstotkov. “
Oni je bil užaljen. Se je čutil prizadetega? Ni imel poguma, da bi komentiral? To zadnje je bilo bolj verjetno. Že od prej ga poznam. Dober in prisrčen je, vedno nasmejan, vendar plah. Preveč plah, da bi odkrito povedal svoje mnenje. Ne vem, kaj mi je bilo, a njegova zmeda, skrita za narejeno užaljenostjo, me ni ganila. Prej ali slej bomo morali jasno spregovoriti. Menda ne bomo svojih misli vse večne čase le v sebi tiščali in se grizli. In če bi se samo grizli! Če bi pri tem ne trpela naša celota! Naša prihodnost! Saj ne bodo besede učitelja Čepina in drugih, njemu sorodnih, ostale kot zadnji klic nesrečnih mornarjev na potapljajoči se ladji?
Danes zjutraj, ko sem tekla čez park, sem opazila zelene brstiče. Bila sem presenečena. Je mar drevje ozelenelo čez noč? Ali pa je ozelenelo že prej, le da tega opazila nisem?
Morda so tudi besede slovenskih šolnikov, ki so bile že tolikokrat izrečene, končno le obravnavali na pristojnih mestih? Morda se že razvijajo, uresničujejo, le da tega še nismo opazili? Morda so te besede že postale seme, iz katerega je pognala kal, da bo kal rodila sad, .zdrav in sočen? Morda? Kdo ve?
MARTA GROM
PROMETNA VARNOST IN UČITELJEVO ZNANJE
PESKOVNIKI BREZ PESKA
Mladinska knjiga iz Ljubljane je nekaj dni pred razstavo učil poslala na šole reklamno gradivo za peskovnik. Na ta peskovnik so opozarjali tudi na razstavi, ki je bila od 18. do 21. aprila v Ljubljani. Tovarišica je z veliko vnemo razlagala njegove prednosti, učitelji-obiskovalci pa so z zanimanjem gledali, poslušali in verjeli. Toda, opozorilo vsem, ki so poslušali in verjeli! Zakaj?
Temeljna izobraževalna skupnost v Mariboru je že spomladi leta 1972 naročila in plačala pred dobavo za osem šol 74 peskovnikov z dodatnim materialom (modeli in umetni pesek). Peskovniki so prišli na šole junija 1972, toda še danes jih ne moremo namensko uporabljati, ker Mladinska knjiga kljub opominom in obljubam ne dobavi že pred letom dni plačanega peska.
Res pa je, da lahko uporabljajo učenci peskovnike za vožnjo po razredu ali pa v šolski kuhinji za serviranje hrane.
Torej še ena izkušnja v poslovanju: ne verjemi reklami!
Predstavnika Mladinske knjige, ki je dobavil 74 peskovnikov in obljubljal, vabim, da se julija 1973 udeleži žalostnega ogleda eno leto neuporabljenih peskovnikov na osnovni šoli Franc Rozman-Stone v Mariboru. Obljubljam mu prijeten sprejem.
Prometna vzgoja v osnovnih šolah je še mlada veja dopolnilnega vzgojno-izobraževalnega področja, ki so ga deležni učenci. Ta se iz leto v leto oblikuje v vse bolj organizirano šolsko dejavnost, z vidnimi uspehi na področju, zaradi katerega je bila vpeljana.
Z rezulatati na področju prometne varnosti, posebno varnosti otrok na cestah, ne moremo biti nikoli zadovoljni, saj je vsaka nesreča, ki se pripeti otroku, npr. na poti v šolo ali domov, preveč. Še veliko bo treba storiti. Za to pa je potrebna strokovna sposobnost učiteljev, ki jim je naložena ta zvrst vzgoje. Mnogi še niso dovolj usposobljeni, da bi posredovali otrokom ustrezno znanje. Razumljivo, da je potem na enaki ravni tudi „prometno znanje" učencev.
Dopolnilno prometno-vzgoj-no izobraževanje ni novost. Toda vedno nove prometno varnostne razmere na naših cestah zahtevajo vse večjo organiziranost in strokovno izpopolnjenost ljudi, ki imajo na šolah tudi te obveznosti. Živeti je treba z utripom prometa in spoznati njegove nevarnosti, ki se pojavljajo zdaj v takih, zdaj zopet v drugačnih oblikah.
Tako akcijo je letos pripravil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Ljubljana Šiška. Svet se je na podlagi posvetovanja z ravnatelji šol z območja občine odločil, da organizira obširen seminar za tiste pedagoške delavce, ki so želeli spoznati to področje vzgajanja še bolj natanko. Prijavilo se je 50 učiteljev.
Na seminarju so obravnavali prometno vanostne razmere in stanje prometne varnosti na-
sploh; cestno prometne predpise, skupaj z programom, kije predpisan za voznike motornih vozil „B“ kategorije in 10 ur pouka praktične vožnje z osebnim avtomobilom.
Med prijavljenimi je bilo 14 učiteljev, ki že imajo vozniško dovoljenje „B“ kategorije, zato so se udeležih le skrajšanega seminarja o prometni problematiki v sedanjem času in dve uri praktične vožnje z osebnim avtomobilom pod vodstvom izkušenih inštruktorjev AMTK - Ljubljana. Pri praktičnem delu programa so pri tistih, ki že imajo vozniško dovoljenje, preverjali, kako znajo voziti motorno vozilo in jim dajali dopolnilne nasvete glede na spremenjeno oziroma dopolnjeno cestno prometno zakonodajo. Program so dopolnili še s prikazovanjem filmov z izbrano prometno vzgojno tematiko.
Če upoštevamo, da so se nekateri učitelji pripeljali celo iz 15 km oddaljenih krajev in se vračali domov ponoči, lahko sklepamo, da si učitelji zelo prizadevajo, da bi si pridobili ustrezno prometno-vzgojno izobrazbo. O tem govore tudi zelo ugodni rezultati testiranja iz cestno prometnih predpisov.
Pobudnik seminarja, občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občinske skupščine Ljubljana-Šiška, zasluži vse priznanje. Denar, porabljen- za tovrstno izobraževanje, bo družbi kmalu in kdo ve kolikokrat povrnjen. Prav bi bilo, da bi takemu zgledu — če je le mogoče - šledili tudi drugod. Treba je le najti skupen jezik med „šolstvom in prometom."
MARJAN METLJAK
SPOMINSKA PLOŠČA UČITELJU M0K0RELU
TONE ULE, ravnatelj osnovne šole Franc Rozman-Stane v Mariboru

Po podatkih slovenskega šolskega muzeja je bilo med aktivisti OF nad 1000 učiteljev in 269 profesorjev. V partizanskih enotah je padlo več kot 50 učiteljev in 10 profesorjev. Med njimi je bil tudi učitelj Viktor Mokorel-Zmago, ki mu bodo letos 9. junija ob 10. uri dopoldne odkrili spominsko ploščo v Globeli pri Sodražici.
Viktor je nastopil prvo službo kot učitelj v Kropi, kjer je bil od leta 1930 do 1932. Potem je bil premeščen za učitelja na Breznico v jeseniški občini, kjer je učiteljeval štiri leta.
Plod Mokorelovega naprednega učenja je dozorel pet let po njegovem odhodu iz Gorenj-
ske. S ponosom lahko zapišem, da so skoraj vsi nekdanji Moko-relovi učenci sodelovali v narodnoosvobodilnem bojuj na območju, kjer je nekoč učil, domobranci nikdar niso mogli postaviti postojanke niti pridobiti ljudi.
Napredno Mokorelovo delovanje ni ostalo neopaženo. V stari Jugoslaviji so napredne učitelje, ki so preveč širili svobodoljubne misli, kazensko pre-meščali v Prekmurje. Tja so poslali tudi Mokorela in njegovo ženo Marijo. Premeščena sta bila na osnovno šolo v Domanj-ševce v Prekmurju in nato na osnovno šolo v Zgornji Leskovec pri Ptuju, kjer sta ostala vse do okupacije. Viktor M okorel je bil aktivist OF od leta 1941. Od 1. 1942 do zime 1943 je bil sekretar rajonskega komiteja Kočevska Reka. Bil je tudi vršilec dolžnosti politkomisarja kočevskega bataljona in odposlanec na zboru v Kočevju oktobra 1943. Potem je bil premeščen za sekretarja rajonskega komiteja Sodražica, kjer je padel 15. maja 1944.
Glede na. to, da sem bil štiri leta Mokorelov učenec, sem v knjigi Zločin pri Lenartu obširno opisal njegovo življenje in okoliščine smrti. Tako bo ostal ohranjen svetel lik ljudskega učitelja Mokorela.
JOŽE VIDIC
Pripis:	Šolam sporo-
čamo, da lahko pri Zavodu ,,Borec" naročijo knjigo Zločin pri Lenartu, kjer je obširno opisano življenje učitelja Mokorela.
INŽ. MARKO BULC OBISKAL VZGOJNI ZAVOD V GORENJEM LOGATCU
Ko je član predsedstva SFRJ, inž. Marko Bulc v začetku maja letos obiskal nekatere gospodarske organizacije v Logatcu, je obiskal tudi vzgojni zavod v Gorenjem L ogatcu, kjer se je pogovarjal z vzgojitelji, mojstri in gojenci o delu in življenju te posebne vzgojno-izobraževalne ustanove.
V vzgojnem zavodu v Gorenjem Logatcu obravnavamo 45 vedenjsko in osebnostno motenih otrok, v starosti od 15 do 19 let. Tu imajo možnosti, da dokončajo popolno osemletko, obenem pa se priučujejo in iz-Učujejo za kovinarje, varilce, galvanizerje, elektromehanike in mizarje. Nekateri obiskujejo in uspešno končajo še tečaje za voznike viličarjev in šolo za poklicne voznike motornih vozil. Zavod si je v zadnjih nekaj letih ustvarili možnosti za številne interesne dejavnosti mladostnikov, kot so košarka, atletika, nogomet, tenis, drsanje in smučanje, glasbeno uveljavljanje itd. Posebna privlačnost in novost za interesno uveljavljanje sta trim kabinet in trim park. Posebnost logaškega trima je v tem, da je prilagojen psihofizičnim sposobnostim in lastnostim vedenjsko in osebnostno motenih mladostnikov in da ima poleg sprostitvene tudi terapevtsko vrednost.
Čeprav se mladostniki osebnostno razvijajo že prek vzgojnih dejavnosti, posvečamo njihovi osebnostni problematiki posebno pozornost. V ta namen smo v letih 1967-1971, ko smo sodelovali z inštitutom za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani, razvili vrsto posebnih oblik dela, kot so: analitsko orientiran intervju, skupinsko delo z upoštevanjem skupinske dinamike, skupinsko delo z izbranimi skupinami, kjer imajo posamezniki več ali manj identične probleme, teamske obravnave, na katerih sodelujejo tudi mladostniki, pa sestanke terapevtske skupnosti, ki jih imamo trikrat tedensko in na katerih sodelujejo vsi mladostniki in strokovno osebje.
Zavod je tako podoben samoupravnemu kolektivu, kjer se enakovredno upošteva mišljenje vsakega člana in kjer se deli in zahteva odgovornost od vseh.
Tov. Bulc se je po tem kratkem poročilu zanimal za razne probleme ustanove, med drugim ga je najbolj zanimalo socialno poreklo obravnavancev, uspehi dela itd. Socialno poreklo v zadnjem času nima več tako pomembne vloge, po-membnješi so družinski odnosi, ki so lahko slabi tudi v materialno dobro situiranih družinah. Zavod je v sodelovanju z inštitutom za kriminologijo opravil tudi katamnestično raziskavo odpuščenih mladostnikov. Okrog 74 % se jih je povsem uredilo, okrog 16 % jih sicer ne stori ponovnih kaznivih dejanj, menjavajo pa službe ali socialno okolje. Približno 10% jih ponovno zabrede v kriminal.
Zavod je v 300 let starem Windischgreatzovem dvorcu, ki ga tudi z velikimi adaptacijami ne bi mogli usposobiti za sodobnejši koncept dela. Gradnjo novega poslopja načrtujejo že skoraj 10 let. Poleg tega praznuje zavod letos 100-letnico svojega obstoja, ki jo bomo počastili s prireditvami v maju in juniju in kjer bodo sodelovali vsi slovenski vzgojni zavodi.
I VAN ŠKOFLEK
TUDI LETOS NA MORJE
Inž. Marko Bulc se je v vzgojnem zavodu v Gorenjem Logatcu pogovarjal z vzgojitelji, mojstri in gojenci o njihovem delu in življenju
Tudi letos organizira občinska Zveza prijateljev mladine Radlje letovanje otrok na morju.
Že prve dni julija bo v Ba-njole pri Pulju odpotovala prva od predvidenih štirih skupin otrok, ki bodo preživeh 10 dni počitnic na obmorskem soncu.
Občinska skupščina Radlje bo tudi letos prispevala 20 tisoč dinarjev za letovanje socialno in
zdravstveno ogroženih otrok, svoj delež pa' bodo prispevale še delovne organizacije, ki so tudi doslej vedno imele razumevanje za tovrstno rekreacijo otrok. Desetdnevno letovanje bo stalo 320 dinarjev. Občinski konferenci mladine so predlagali, da zbere prijave mladincev, ki bodo v radeljskem taboru lahko letovali po zmerni ceni 28 dinarjev dnevno.
kw
60 LET VIDE HERMANOVE
Pred nedavn ;m je praznovala šestdesetletnico pedagoška s ve m valka za predšolsko vzgojo v Mariboru Vida Hermanova. Vsa k1' delovanja je posvetila naprednim idejam na področju predšolsK vzgoje. Vzgojiteljicam, ki delajo v predšolskih zavodih, je od osv) boditve dalje mentorica. Njeno delo v zadnjih dvajsetih letih ]
posebno pomembno zlasti zaradi razvijanja sodobne vsebine vz$i nega dela. V strokovnih knjižnicah vzgojno-varstvenih zavodovi]
knjižnicah vzgojno-varstvenih zavodov nemalo njenih priročnikov in prevodov iz tuje literature. Sodeluje'
pedagoškem tisku, na seminarjih in drugih vzgojno-izobraževalni , oblikah.	j ^
Njen življenjski moto je: Napredno vzgajati najmlajši rod.
Pedagoški aktiv vzgojitelj* Maribor
ANICI DOLANČEVI
Pr
M
lai
nj
V spoštljivem in prijatelf skem ozračju vam želimo povedati, kaj nam pomenite, kako se je vaše delo neizbrisno povezalo z našim, še več, kako bogate sadove je obrodilo vaše delo.
Zgodovinski čas graditve socializma po osvoboditvi je imel tudi to srečno okolnost, da je kot prvoborca za organizirano družbeno predšolsko vzgojo izpostavil premočrtno, neomajno, dosledno, vztrajno in hrabro osebnost:	tovarišico
Anico Dolančevo. Delo tovarišice Dolančeve smo spoštovali. Priznavali smo jo kot najvišjo avtoriteto na področju predšolske vzgoje. A vedno bolj se nam zdi, da šele sedaj razumemo in dojemamo vso težo opravljenega dela, vso neustavljivo moč pogostokrat osamljene bojevnice za uveljavitev našega družbenega področja. Vedno pogosteje se sprašujemo, od kod tov. Dolančevi moč, da je dolga leta sama, samcata, tako neustrašno krčila to našo predšolsko ledino? In v tej luči postane njeno opravljeno delo velikarisko in njena osebnost enkratna! Komaj dojamemo, da je bilo potrebno pričeti bitko od začetka, od pojma do pojma, od načela do načela, da je bila pot do uspehov dolga; bilo je le delo.
ki mu nisi videl konca. Zdaj W 'n morale govoriti o skrbi tov. D' ^ lančeve za predšolskega otroki- ^ o njeni skrbi za kakovostno rcA *a vzgojnega dela, o izgrajevanj^ mreže vzgojno-varstvenih zavo\ dov, o utrudljivih potovanjih m Sloveniji, o njenem študijskem delu, publicistiki, mali šoli, f njeni družbeni povezanosti uspehov in uveljavljanj je brel števila.
Mislim, da se je pomembni ustaviti ob dveh lastnostih An* ce Dolančeve: to je bilo dragf ceno mentorstvo in pa avtoti teta v tistem plemenitem sni* slu, ki je hkrati dajala vrednost vzgojiteljičinemu delu.
Bojimo se, da ni v naši moč' izraziti predragi tovarišici Arm te Dolančevi globoko hvaležnosti j. ki jo čutimo do nje vsi, ki sm ^ bili tako srečni, da smo jo po znali in bili deležni sadov njo nega življenjskega dela.
Čeprav želimo, da bi se tov o, S riška že lahko odpočila od\ & dela, tli v nas tiho upanje. d> k nam bo svojo življenjsko mo drost še kdaj pa kdaj naklonila
Tov. Anica Dolančeva, prej mite našo toplo, iskreno zO hvalo!
- LJUBLJANSKI g VZGOJITELJICI] k
:
Delovna skupnost
OSNOVNE SOLE OSKAR KOVAČIČ, ŠKOFIJE

razpisuje naslednja prosta delovna mesta za šolsko leto 1973/74:
-	učitelja za angleščino, PRU ali P
-	učitelja za matematiko in fiziko, P, PRU ali abs. PA
-	učitelja za likovni in tehnični pouk - PRU ali abs. PA (možno tudi fizika - tehnični pouk)
-	učitelja za telesno vzgojo - PRU ali strok, učitelj
-	učitelja za biologijo in kemijo - PRU, P ali abs. PA
-	vzgojiteljice, VZG
Samske sobe po dogovoru, za učitelja matematike in fizike možnost družinskega stanovanja. V letu 1974 je predvidena izgradnja stanovanjskega bloka.
! K
:
-<	i
OSNOVNA ŠOLA JOSIP BROZ TITO DOMŽALE ponovno razpisuj e naslednja prosta delovna mesta:	j
-	učitelja za razredni pouk, U ali PRU
-	učitelja za oddelek podaljšanega bivanja, U
-	dveh učiteljev za matematiko in fiziko, PRU ali U
-	učitelja za likovni pouk, PRU ali P
Ponudbe pošljite na osnovno šolo Josip Broz Tito Domžale, j Kettejeva 13. Šola nima stanovanj. Razpis velja 15 dni po ■ objavi.
■■■■■•■■■■■■■■■a
■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a :
■■■■■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaM*'
aBaaBaaaaaaBaaaBBvaaaaaaaBaBhBaBaaa*^
Svet šole OSNOVNE ŠOLE DR. JOŽE POTRČ, Ljubljana, | Potrčeva 1
f
razpisuje prosto delovno mesto - učitelja matematike in fizike za šolsko leto 1973/74. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
aBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBaBBBBaBBflaBBBBBBaBBBKBBBBBBBBBBBBBBBI
BBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBI
: OSNOVNA ŠOLA CERKLJE OB KRKI
| preklicuje razpis za delovno mesto
učitelja za likovni - glasbeni pouk.
1■■<■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaBaaBaaa
Svet OSNOVNE ŠOLE DUŠANA JEREBA SLOV. KONJICE

razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
-	učitelja matematike za nedoločen čas, PRU ali P
-	učitelja razrednega pouka za šolsko leto 1973/74, U. Na voljo je družinsko stanovanje. Nastop dela 1. 9. 1973.
BBBBBBflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBSBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI
■■BBBBBBBBBBBB
BBBBBBBBBBBBBBBBBB
■■■■■■■■■■■•■■•■■■BBBaaaaaaaaaaBaaaaaBaaBBBai
■■■■■■BBaaBaaaaaaaBBBaaaaBBaaaaaBi
aaM**'
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD MLADI ROD DRAVOGRAD
i ! s
i
razpisuje prosto delovno mesto
- vzgojiteljice za malo šolo - v Libeličah, Čmečah, Šent- j janžu, in Trbonjah.
Pogoj: srednja vzgojiteljska šola.	i
Stanovanja ni.
Zdravljenje po obrokih
m Nadaljevanje s 1. strani)
j: nikov
Jltrl-
in drugih pripomočkov
J Med bivanjem v tujini je : ®hok poleg rednega šolanja lah-deležen dveh oblik šolanja: 0 Popravljalnega in dopolnilnega. j. \ "Medtem ko s pripravljalnim šo-^njem izpolni otrok oziroma njegovi starši pravne obvez-n°sti, ki jih nalagajo tuji predpisi o obveznem šolanju, pa se t etrolc nauči tudi tega,- kar mu 10 ta)t državljanu naše države ne bi U, J|lo potrebno — tudi mnogo jsl Jakega, kar mu bo škodovalo, m ko se bo moral vživeti v naše vj^mžbene razmere. Zato naj bi po Nila pozornost naše države •it\ Nsmerjena v dopolnilno šolanje. Smoter: otroku naj bodo zago-l°vljeni vsi pogoji, da se ne od-Inji od naše družbene ureditve. * njegove življenjske razmere v tlJjini pa je treba vgraditi te-ni Nielje, na katerih se bo razvijala 7(, ^cialistična osebnost.
’fi Največjo pripravljenost, da nj\ Vdelujejo pri financiranju tega _)jij Pouka sta pokazali ZNR in ^vedska. V Franciji in Švici pa s° se starši naših otrok odločili, ^ bodo prispevali k stroškom
tega pouka. Takšno pobudo so ' , dali za naslednje šolsko leto 'udi v Avstriji. .
L Podatki zavoda za proučeva-’ "je šolskih vprašanj povedo, da Ni niti ene izmed 500 občin v SFRj; iz katere ne bi bilo delav-^ ^ev, začasno zaposlenih v tujini. ^ "led temije največ kmetovalcev ' 304.131 ah 45,3%, slede Nidarji — teh je 188.239 ali 28% in delavci iz industrije. Nekatera izmed območij so že Precej izpraznjena (npr. Za-, Eora). Odpirajo se nova žarišča, 'N N jih „obseda“ proces efnigra-
Nije.
RAJE DENAR KOT OTROKE
Vzroki odhajanja v tujino se menjavajo; želji po boljšem za-služku se pridružujejo nesoglasja v družini, spori na delovnem mestu, neurejene delovne razmere itn.
90% otrok naših zdomcev ostaja doma in se šola pri nas. Stroški šolanja za teh 300 tisoč učencev in študentov so znašali v letu 1971 kar 630 milijonov din ali 37 milijonov dolarejv. Naši delavci, zaposleni v tujini, plačujejo v tujini prispevke za šolanje in davke, iz katerih se alimentira brezplačno šolanje njihovih otrok v državi, kjer so zaposleni. Plačujejo torej storitve, ki pa jih izkoristi samo vsak deseti delavec. Njihovi otroci so v domovini in se šolajo na stroške naše skupnosti.
Načelno o teh vprašanjih sicer že dolgo razpravljamo in ugotavljamo, kako krivično je, da plačuje naš delavec, ki je ostal'doma, za one, ki služijo v tujini boljši kos kruha. Edino pravično bi bilo, da bi se naša vlada sporazumela z vladami tujih držav, v katerih so zaposleni naši delavci, da bi le-te nadomeščale del sredstev' tudi za šolanje otrok, ki ostajajo doma. Tako bi dobili denar, ki ga zbirajo tuje države na podlagi davkov in samoprispevkov in ga v tujini prispevajo naši delavci.
Pomoči so torej potrebni otroci na tujem in tisti, ki so jih starši zanemarili m pustili doma. Za te, ki ostajajo, bi morali uresničiti vrsto že predlaganih ukrepov: okrepiti bi morali zakonsko obveznost glede njihovega vzdrževanja. Delavec, ki pusti otroke doma, bi moral pismeno zagotoviti pristojnemu zavodu za socialno zavarovanje, da bo otroke vzdrževal in še
najti ustrezno zanje skrbela.
pred odhodom družino, ki bo Občine bi morale imeti natančnejši pregled nad našimi delavci v tujini, in tudi sodno izterjati denar za vzdrževanje njihovih otrok, če je to potrebno.
Prav je, da se zavzemamo za razreševanje omenjene problematike — so menili na seji — toda zdi se, da je to zdravljenje zamujenega. Ljudje odhajajo tudi iz krajev, kjer je mogoče dobiti delo, pa delovne razmere niso urejene (podatki kažejo, da
jih največ odide s kmetijskih območij). Rešitve je treba po-iskati z boljšim gospodarjenjem, boljšo organiziranostjo, s prizadevanjem, da bomo obdržali ljudi doma, saj se izseljevanje vse preveč razrašča. Družba bi morala ob pravem času ukrepati: poskrbeti za tiste, ki ne dobe dela in odločneje zavreti odhod onih, ki jim je denar prva, otroci, njihovo življenje in vzgoja pa zadnja skrb. Skrb za šolanje in vzgojo otrok zdomcev v tujini in doma je še vedno le gašenje požara, posamezni posegi pa parcialno zdravljenje bolezni, ki smo jo vse predolgo zanemarjali.
MARJANA KUNEJ
PONOVNO 0 SPORAZUMIH OSNOVNE ŠOLE
Dne 6. junija je DELO prineslo povzetke iz razprave Emila ROJCA, predsednika komisije CK ZKS za družbenopolitična in idejna vprašanja znanosti, prosvete in idejnopolitično usposabljanje komunistov, z naslovom „Z ukrepi zagotoviti stalen dotok učiteljskega kadra“. V poglavju „Kako izboljšati sedanje stanje“ piše pod 2. točko: „Očitno je, da terjajo sedanji samoupravni sporazumi o delitvi OD, vsled izkazanih vrzeli v vrednotenju posameznih profilov pedagoških kadrov, korenite popravke. Nevzdržno je še dalje ohranjati stanje, ko bi bilo učiteljevo delo, npr. v osnovni šoli in še nekaterih drugih profilih pedagoških delavcev, vrednoteno z dohodkom, ki je pod povprečjem OD v republiki/1
Pripomba: Osnovne šole so že decembra lani podpisale nov samoupravni sporazum. Tudi sindikat je dal svoje soglasje. Prosvetni delavci zdaj že pol leta čakajo - sporazum pa še ni verificiran.
KJE JE PRAVA POT?
Še naprej se vrstijo javni protesti prosvetnih delavcev in vloge na pristojne republiške organe: poskrbite za izboljšanje osebnih dohodkov v šolstvu, ker so že nezdržno nizki. Vidnih sadov pa še ni, če ne štejemo sprejete „odmrznitve“ do 95 % višine.
V petek, 1. junija, je bila seja predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Vprašanje odmrznitve osebnih dohodkov ni bilo na dnevnem redu — vendarle pa so vsi udeleženci seje razpravljali o tem in soglasno ugotovili, da pomeni individualna odmrznitev osmih delovnih organizacij (Zavod za avtomatizacijo Ljubljana, Slovenija-vino, Iskra-comerce, ČGP Delo, PTT Ljubljana, PTT Koper, Jeklotehna Maribor in Kočna
Kamnik) ter možnost povečanja osebnih dohodkov za največ 12% v primerjavi z delno odmrznitvijo (95 %) za mnoge družbene dejavnosti nenačelno in nesistemsko reševanje. Gre za to, da so se s sklenitvijo samoupravnih sporazumov delovne organizacije in grupacije med seboj dogovorile o določenih razmerjih osebnih dohodkov in prav ti dogovori se zdaj razveljavljajo.
Udeleženci sestanka pričakujejo hitrejše uveljavljanje samoupravnega sporazumevanja in manj parcialnih ter nepro-učenih administrativnih ukrepov. Individualno odmrzovanje posameznih organizacij je veliko vprašanje: Kaj se bo zgodilo, če bi podobne vloge začele deževati na izvršni svet?
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■<

i
Svet OSNOVNE ŠOLE FR. ROZMAN-STANE ŠMARTNO PRI LITIJI
razpisuje
— dve prosti delovni mesti učiteljev na podružnični šoli V. Kostrevnica, za nedol. čas s 1. 9. 1973 (družinsko stanovanje)
Alije že spet kaj narobe? Foto: Rajko Ranfl
! obisk v Beogradu
V KORAK Z ŽIVLJENJEM
j Pod vodstvom dr. Ane I Kranjc smo bili študentje filo-'Nfske fakultete, oddelka za pe-
^Sogiko, v Beogradu, kjer smo 51 ogledali vojaško akademijo, JNjaško gimnazijo in filozofsko akulteto — oddelek za pedago-Žflco.
. Že takoj ob prihodu je bilo Cutiti dobro vojaško organiza-c'j°, saj so nas sprejeli predstav-akademije. Avtobus nas je Pfipeljal na akademijo, kjer smo Nvali med obiskom.
Akademija je sama po sebi Ce!o mesto, sestavljeno iz šole, 'Niernata, športnih objektov, katerimi so čudovit plaval-: JN bazen, poligona in ambulan-3- Vse je urejeno zelo lično. ,Veliko pozornost posvečajo 5s'etski ureditvi in opremljanju Nostorov. Smoter šole je izobli-^°vati prihodnjega vojaškega 5'arešino. Stremijo za tem, da je jNjenec šole aktiven dejavnik in Na razvija svojo osebnost. Velik j P°udarek je na dejavnostih v j Pastem času, ki načrtno do-P°lnjujejo pouk. Pozornost po-! Pečajo vojaškim predmetom, Pn tudi matematiki, fiziki, ke-NNji, humanističnim predme-0llt, kot so: pedagogika, andra-j 8°gika, psihologija. w 0 načinu šolanja je general "latnula dejal: „Ni važno, ali je P°uk srednješolski ali visoko-i 0'ski, važno je, da je sodoben, endar selektiven."
Na akademiji smo se zbrali v | jPjNi dvorani, kjer so nas spre-j leb načelnik akademije, general ! Podpolkovnik Mamula Bogdan, ls°ki oficirji in njihovi profe-®iji. Prikazah so nam delo na ^ademiji in organiziranost j P°uka. V pogovom so nam od-j ^vaijali na vprašanja, ki so nas
zanimala. Kot zanimivost naj omenin, da kadra za to zvrst šolanja še vedno primanjkuje, kljub ugodnim pogojem.
Pogoji za sprejem na akademijo so:
— Primarno je fizično zdravje, ki ga preverijo vsestransko.
— Srednješolski uspeh mora biti najmanj „dober“.
— Ob vpisu opravi kandidat različne teste.
— Prva selekcija je že v številu prijavljenih iz posameznih republik. Iz vsake republike in avtonomnih pokrajin sprejmejo določeno število. Pri vpisu so skoraj vsi slovenski kandidati sprejeti, saj se jih le malo prijavi.
POUK
Najbolj stvarno sliko pouka so nam dale hospitacije. Na vseh oddelkih je uveden kabinetni pouk, z najsodobnejšimi pripomočki:	grafoskopi, re-
spondeiji in več različnimi vrstami trenažeijev. Kandidat spremlja npr. pouk jezikov s posebnimi magnetofoni. Gradivo je posneto na magnetofonski trak, kandidat ga samostojno reproducira, snema sebe, se posluša, ob nejasnostih se vrača nazaj. Profesor spremlja delo s pomočjo aparature. Vklaplja se v kandidatovo celico in s tem preverja uspešnost.
Morda se bo kdo vprašal, kako lahko to veliko količino snovi gojenci absorbirajo, saj imajo v štiriletni akademiji 4500 učnih ur, kar bi bil šestletni program običajne visoke šole. Menim, da je to rezultat dobre organizacije in velikega števila strokovnjakov, ki si vse dejavnosti porazdele. Oglejmo
si npr. delitev pri športu:
poseben strokovnjak za judo, strokovnjak za strelstvo in strokovnjak za plavanje.
Drugi primer je „vozilo“. Videli smo avto v prerezu; ob demonstraciji je vidno delovanje, tako da lahko gojenec vojaške akademije vse spremlja; rezultat je boljša zapomnitev in razumevanje ter hitrejše učenje.
Seminarsko delo, ki je na naših fakultetah še vedno „ra-kava rana", se na akademiji že močno uveljavlja. Na univerzah se dogaja, da profesorji še vedno podajajo znanje iz svojih zapiskov, študentje na predavanjih le pišejo. Na izpitih se znanje tombolsko in mehanično reproducira. Vprašam se, kdaj bodo šole začele delovati tako, da se bodo približale življenju v
liko „civilnih“ strokovnjakov, kot je npr. prof. dr. Borivoj Samolovčev. Predavatelji visokih šol so pogosto tudi njihovi predavatelji. Višji oficirji, ki predavajo, pa so vsi končali tudi redne univerze z doktoratom iz raznih ved, kot so: psihologija, politične vede, ekonomija itd. Gojenci lahko po končanem pouku (za razliko od preteklega načina šolanja) brez dovolilnic zapuste vojašnico in po želji načrtujejo prosti čas. Pogoj za to pa je pozitiven uspeh v šoli.
VOJAŠKA GIMNAZIJA
Ima status srednje šole; njena naloga je, da pripravlja kader za akademijo. Letos je bilolSOO prijav, gojencev pa so sprejeli le 140. Kriteriji za sprejem so isti
Sodoben, vendar selektiven pouk — Foto: S. Krševan
20. stoletju in opustile samo tradicijo, ki se vleče od 18. stoletja? Kdaj bodo pričele graditi osebnost, kot jo pričakuje naša družba? Rezultati kažejo, da se je na vojaških šolah naredilo veliko več kot na civilnih visokih šolah.
Presenetila nas je tudi odprtost. Med kadri imajo vt-
kat na akademiji. Tudi tu je pouk sodoben, kabineten, z vsemi pripomočki, katere bi si želel vsak predavatelj. Pouk je dvoizmeničen. V gimnaziji menijo, daje tak način bolj ekonoi mičen za izrabo vseh objektov, kijih imajo na voljo.
Na gimnaziji deluje 12 športnih sekcij, poleg tega pa še šte-
vilne tehnične in kulturne. Delo je programirano po sposobnostih:	za poprečnega, podpo-
prečnega in nadpoprečnega gojenca. Podpoprečni se udeležujejo inštrukcij in dodatnega dela, nadpoprečni pa delajo programe, ki niso v učnem načrtu, tako da lahko razvijejo svoje interese nad poprečno zahtevnostjo šole. V gimnaziji še ne pride do delitve po godovih vojske". Le ta nastopi ob koncu drugega letnika akademije, ko je posamezniku že jasno, za kaj ima nagnjenje. Predpostavljeni svetujejo usmeritev na osnovi dotedanjega dela. Mnogi predavatelji so „civilni“, podobno kot na akademiji. Tako na gimnaziji kot na akademiji je študij popolnoma brezplačen — v pravem pomenu besede: od zvezkov, pisal, knjig in obleke.
Na vojnem inštitutu za psihološka, sociološka in andragoška raziskovanja, spremljajo med drugim tudi gojence vseh vojaških šol in pripravljajo selekcijo.
Raziskovalno delo na inštitutu intenzivno spremlja razvojno delo na področju izobraževanja. Problematika nekaterih njihovih raziskovalnih projektov:
izobraževanje odraslih,
problemi družbenega izobraževanja,
raziskava o izkoriščanju prostega časa, psihološki pojavi strahu itd.
Vodja inštituta prof. dr. Ilija Mrmak nam je razložil celotno dejavnost inštituta,kije bil dolgo časa edinstven inštitut pri nas za andragoška raziskovanja. Zanimivi so bili rezultati nekaterih njihovih raziskav, npr. o mednacionalnih odnosih, o problemih prilagajanja v vojski, o psiholoških pojavih strahu in o problemih nepismenosti, saj je

vsaka rekrutna populacija zelo različna po predizobcazbi in subkulturi, ki jo prinaša s seboj. Če upoštevamo, da stane državo šolanje enega gojenca letno od 40.000 do 60.000 din, je razumljivo, zakaj je potrebna tolikšna skrb.
FILOZOFSKA FAKULTETA
Zadnji dan obiska smo bili na oddelku za pedagogiko, kjer so nas sprejeli prof. dr. Tešič,prof. dr. Potkonjak in drugi. Tu smo se pogovarjali s študenti o študiju, izpitih, možnostih zaposlovanja, podiplomskem študiju itd. Za nas študente je bilo zanimivo, kako se razlikuje filozofska fakulteta v Beogradu od filozofske fakultete v Ljubljani. Npr.: v Ljubljani lahko opravljaš en izpit le 3—4-krat, v Beogradu pa je možnost za opravljanje izpita neomejena. Na nekatere fakultete se lahko vpiše študent s končano višjo pedagoško šolo ah akademijo, na drugih mora opravljati sprejemne izpite, ali pa ne more nadaljevati študija. Študij pedagogike je enopredmeten, medtem ko je pri nas dvopredmeten (razen za diplomante PA, ki se vpišejo na drugo stopnjo pedagogike) itd. Obiskane vojaške šole kažejo velik napredek v programiranju dela, sodobnosti učil, resnosti pristopa k izobhkovanju osebnosti, ki bo sposobna psiholo-ško-pedagoško presojati v različnih situacijah. Gojenci vojaške akademije so deležni vsestranske pozornosti, kar daje 95 % končni uspeh. To pa je podatek, nad katerim se visoke civilne šole lahko zamislijo. Sodelovanje visokih šol v državi bi bilo nujno in zaželeno. S tem se krepijo prijateljski stiki, izkušnje, obhkujejo se enotna merila in izmenjujejo mnenja.
Aljoša Redžepovič
MOJI NADZORNIKI
NISO VSE POTI ENAKE
Medtem ko sem se mučila v dolini z angleškim učbenikom, se je tudi pri Svetem Andreju marsikaj spremenilo.
Do vasi so napravili cesto.
Seveda je bila to ozka cesta, komaj kaj širša kot stari kolovoz, bila pa je skoraj gladka, brez globokih kolotečin in blatnih kotanj in lesenih pragov, prava cesta, po kateri se je mogoče tudi brez konjske ali volovske vprege pripeljati do vasi.
Marljivost hribovskih ljudi je presenetljiva. Da ne bi zaostali v tem norem življenju, da bi odprli vas svetu, so se kakor mravlje zagrizli v breg in s krampi in lopatami in telegami na dveh kolesih kopali in ravnali in navažali, dokler vijugava cesta ni dosegla zadnje kmetije na vrhu.
Mimogrede se je dotaknila tudi šole in jo približala nadzornikom, da jim ni bilo treba debelo uro gristi kolen v hrib. Najprej so se vozili z motornimi kolesi. Saj se še spominjate lepih časov, ko
so bile v modi vespe in še marsikateri obrtnik ni sanjal o avtomobilu, kako naj bi potlej nadzornik? Na motornih kolesih so bili še zmeraj izpostavljeni dežju in blatu in vetru, zato so prihajali na šolo zlovoljni, kakor bi bila učiteljica kriva, da je Sveti Andrej tako visoko in daleč.
Tovariš Gramc se je prvi pripeljal s fičkom.
Dobri stari ubogljivi fički še danes pridno požirajo kotanjasto cesto in pretulijo v prvi prestavi najhujše strmine pod Svetim Andrejem. Le Gramčev je obtičal v klancu, prav pod šolo, v ozkem useku, kjer ga tudi pustiti ni bilo mogoče.
Zgodbo mi je pripovedovala Anka, ki je bila takrat učiteljica pri Svetem Andreju; pripovedoval mi jo je Hodnikov Jošt, ki je stresel predme cel pehar novic, ko se mi je neko nedeljo stožilo po Svetem Andreju in sem obiskala stare kraje; in pripovedoval jo je nadzornik Gramc v veseli druščini na seminarju. Seveda so jo obračali vsak po svoje, ampak če je resnica nekje na sredi, je bila zgodba takale.
Ni bila cesta edina, ki je povezala Svetega Andreja z velikim svetom. Tudi telefonske žice so potegnili v tistih letih do šole, do edinega javnega poslopja v vasi Če ne štejemo cerkve, seveda, in cerkve nismo šteli. Učiteljica se je lahko pogovarjala z dolino... ali pa dolina z njo, zato se poslej ni mogla izgovarjati, da se je vabilo bržkone izgubilo, če se ji v deževnem vremenu ni dalo zaradi sestanka na blatno pot. Toliko je bilo s telefonom neprijetnosti. Bilo pa je tudi nekaj prednosti, posebno za časa nadzornika Gramca, ki je bil človek reda in je ljubil ustaljene navade. Če je bil v ponedeljek na Golem brdu, je v sredo zanesljivo prišel k Svetemu Andreju, in če so ga v sredo videli pri Svetem Andreju, so ga v petek z gotovostjo lahko pričakovali v Šmartnem. In če se je šola pri Svetem Andreju lahko pogovarjala z dolino, se je lahko pomenila tudi s šolama v Šmartnem in na Golem brdu.
Kadar vnaprej veš za nesrečo, ki se ji ni mogoče izogniti, sicer trepečeš pred njo, ne more te pa presenetiti.
Anka pri Svetem Andreju se je na nadzornika lahko skrbno pri-
pravila. Uradne knjige so bile urejene, priprave za tisti dan obsežne, na mizi je stalo cvetje, brisača pri umivalniku je bila sveža in otroci so bili na vprašanja pripravljeni.
Kaj je hujšega, kot če učenci pred nadzornikom jecljajo in ta zaman vleče odgovore iz njih?
„Za Hodnikovega Jošta sem se že tako bala, da me bo spravil v sramoto," mi je pripovedovala Anka. „Saj se jih še spominjaš, Hod-nikovih? “
Seveda sem se jih spominjala, bilo jih je, kakor bi Cigana počesal, bili so si podobni kakor jajce jajcu in prav nič niso sodili k Svetemu Andreju. V mestu bi bili deležni drugačne usode.
,,Samo neumnosti mu gredo po glavi," se je pritoževala Anka. „Da bi si zapomnil, kar ima zapisano v knjigi ali v zvezku, ne, to pa ne. Kar vprašaj ga, kdaj je Jurčič napisal Desetega brata ali koliko meri Brazilija, pa bo bleknil kaj tako neumnega, da ti bodo šli lasje pokonci“
Seveda tudi midve z Anko nisva na pamet vedeli, koliko meri Brazilija in kdaj je bil napisan Deseti brat, toda pravica učitelja je, da ima knjigo odprto, kadar sprašuje, in dolžnost učenca, da zvezek zapre, ko odgovarja.
„Prav lahko se ti pa zgodi, “ se je še naprej pritoževala Anka, „da med poukom prileze izpod Joštove klopi čudno vozilo iz tuljav za sukanec ali iz stare budilke, kakor nanese. Prvikrat sem se na smrt prestrašila, ko mi je prišumelo pod noge. “
Hodnikovi so res zmeraj kaj rezljali in žagali in vrtali. Kupljenih igi'ač še poznali niso, če bi jim katera prišla v roke, bi jo pa zanesljivo razdrli in po svoje predelali.
„Sedaj si pa predstavljaj, da bi ga nadzornik poklical pred tablo, “ se je zgrozila Anka. „Največji je in najbolj na očeh."
Nič čudnega, če se je hotela Hodnikovega znebiti, ko je pričakovala tovariša Gramca.
Nadzornik je medtem tičal na kolovozu in brez moči strmel v splet cevi in žic in vzvodov pri motorju. Zmotil ga je dečko s torbo.
„Ne gre? “ ga je vprašal.
„Ne gre,“je moral priznati tovariš Gramc.
,,Ste pregledali platine? "je vprašal dečko.
Kdove zakaj so mu prišle na misel prav platine. Tovariš Gramc še tega ni vedel, kje so in čemu služijo. Toda kadar človek tone, se oprime sleherne slamne bilke, zato je tudi tovariš Gramc z nekaj nejevere in z nekaj upanja vprašal:
,,Misliš? “
,,Poskusiva!“ je rekel dečko.
In je vrgel torbo na tla in že šaril po motorju.
„Se mi je kar zdelo, “je rekel. „Premalo so razmaknjene. “
Nič drugega ni potreboval kot svoj žepni nožič in nič več kot pet minut, pa je motor veselo zapel.
Tovariš Gramc si je oddahnil, bil pa je nadzornik, zato si ni mogel kaj, da ne bi vprašal:
,,Kaj nimaš šole? “
„Imam,“ je rekel dečko, ki je bil Hodnikov Jošt, „ampak danes pride nadzornik. “
„Se ga bojiš? “ se je tovarišu Gramcu povesil nos. '
je rekel Hodnikov. „Slovnica pa take reči. da bi ji ne napravil sramote, pa me je poslf
„Ne gre ?ni,‘ varišica se boji, domov. “
„A, tako!" je rekel tovariš Gramc.
Pomislil je in ga povabil:
„Bi se peljal z menoj? “
Taki skušnjavi se Hodnikov ni mogel upirati, da bi utegnil $ možak z motorjem nadzornik, pa še pomislil ni. Zato se je zgod* končala, kakor se je. Tovariš Gramc je pripeljal fanta v šolo in rek Anki:
„Na cesti sem ga pobral. Bister dečko.
Anke seveda ni prepričal. Tovarišu Gramcu sicer ni ugovarja meni pa je rekla, ko mi je opisovala svojo nesrečo:
„Pomisli, bister! Kako naj bo bister, ko pa še zaimkov od
slovov ne loči. “~
Če gledaš na življenje od Svetega Andreja, je videti drugačč kakor pa če ga presojaš iz doline. Usoda hribovskih otrok se pisj okornimi črkami. Ne poznajo ravnih poti. Do konca se mor^iič, pehati v nekakšno strmino.	MIHAELA SRŠENU
(/M
'so,
%
%
Ve,
>br,
s
KAKO PRIDEŠ OB KRUH
Prijatelj - slikar, ustvarja novega junaka za svojo televiziji risanko. Pa tudi naklado svoje časopisa Dirka bi rad dvignil. H mora glavnega junaka cepiti: na takega kot je on sam in M domov plačo in onega drugega, ki živi v čistih prostorih brez kov.
„Računam na tri generacije in pet slojev bralcev. Prva generač je doživela dve vojni, druga eno vojno in delovno eksplozijo, trd beat glasbo, op-art avtomobilizem in Argo juho. Narisal bom I ( bota, dinamično medplanetarno bitje. Prvi generaciji bo kazal sč ^ in Ideale, drugi izumiteljiski duh poštenost, delovni zanos in mA na poslednji raj na zadnji zvezdi v vesolju. No, tretji, najmm delno prebujeni-svetovljanstvo, dirke, svobodni seks, malce testa, svet brez vojn in rekrutov, možnost za izume in osebij' svobodo. Ti najmlajši bodo nosilci znanstveno - tehnične resolm. cije na ramenih očetov. Junak bo imel še poteze kratkosti, Pof,,l nosti in ljudomilosti. Za najbolj preproste bralce ga lahko po/Ut-^ do nepopolne osemletke.
„In kaj bo ta tvoj junak počejna svetu, kot je naš? “	fH
,,V prvi zgodbi ga bo preizkusil kot človeka. Postavil ga borrif poveljanika Zemeljske armade, ki se bojuje z neznanimi bitji1’
VESELA ŠOLA
Pionirski list že šesto leto objavlja VESELO ŠOLO, zabavno-poučno gradivo za učence 3., 4., 5., 6., 7. in 8. razredov osnovne šole. VESELA ŠOLA temelji na spoznanjih sodobne pedagogike, didaktike in metodike in je tesno naslonjena na učni načrt osnovne šole. Številni pedagogi so potrdili njeno vrednost s tem, da so jo aktivno vključili v pouk na najrazličnejše načine^
Ker je osnovni metodološki prijem VESELE ŠOLE naloga objektivnega tipa, se je kmalu porodila misel, da bi v reševanju teh nalog tudi tekmovali. Tako je nastalo TEKMO VANJE V ZNANJU IZ VESELE ŠOLE, ki ga je Pionirski list prvič priredil v šolskem letu 1969/ 70. Tedaj je zajelo 10.000 otrok na sto šolah v Sloveniji. Od takrat je število tekmovalcev nenehno naraščalo, tako da se je v letošnje tekmovanje vključilo kar 43.000 šolarjev s 380 slovenskih šol.
Sklepna prireditev vesele šole je bila 2. junija v Ljubljani. 60 pionirjev - prvakov iz vseh območij Slovenije je pozdravil predsednik republiške izobraževalne skupnosti dr. Avguštin Lah. Tisti, ki so pri tekmovanju dosegli najboljši uspeh (Mirko Medvešček iz osnovne šole Zvonka Runka v Ljubljani, Aleš Hudalin, gojenec zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, Franc Maksi iz osnovne šole Kostanjevica, Vojko Lavrenčič iz osnovne šole Dutovlje, Marko Majer iz IV. osnovne šole v Celju in Boštjan Debeljak iz osnovne šole v Ribnici) - so dobili za nagrado kasetne magnetofone.
POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO
JE BILA TO LAŽ?
Martin je zelo živahen sedmošolec. Ne, ne morem reči, da je hudoben, vsekakor pa je zelo živ, nagajiv- in trmast. Od šolskih predmetov mu najbolj ustrezata fizika in matematikaj tudi vse, kar sodi pod spoznavanje narave, zelo dobro obvlada. Toda jeziki in tem sorodni predmeti so mu tuji Zdi se mi, da mu misli kar zbežijo iz glave, kadar razlagam literaturo, kajti njegov pogled je bedast,. kot bi ne vedel za svoje ime.
Tako je seveda prišlo do težav z ocenami. Martin bi rad izdelal. Martin hoče izdelati razred! Z velikim naporom je potuhtal nekakšno podobnost med slovnico in matematiko. Ko sem ga vprašala, je znal in na njegovo in moje veliko začudenje dobil prav dobro. Razred se je majal od navdušenja - radi imajo Martina.
Bila je pomlad, lepa, cvetoča pomlad - in tista štirica iz slovnice je bila po Martinovem mnenju najlepši cvet te pomladi. Bila mu je upanje, skoraj zagotovilo, da bo pri slovenščini zvozil in da lahko svoje moči usmeri v druge neljube predmete. Trudil se je in izpopolnjeval svojo formulo, po kateri bi vse znanje spravil v obrazec, medsebojno povezavo in odvisnost kot pri matematiki.
„Jutri pišemo slovensko šolsko nalogo," sem rekla.
,,Bo prosti spis? “ je vprašalo nekaj upajočih glasov. So nekateri - tako med šolarji kot med odraslimi, ki od vsega najlaže opišejo svoje misli in čustva.
„Najbrž bo prosti spis," sem se nasmehnila. „Kar malce razmislite doma o lepih pomladnih dneh. “ Šolarji so se veselo razbe-
žali - ne razmišljat, amvak doživljat lepe pomladne dni. Postala sem na šolskem pragu in začudila me je Martinova upognjena postava, ki je počasi krevsala za sošolci. - Hodi kot starec - mi je primerjala misel. Čudno, kako matematika zasužnji človeka, pa če je še tako mlad... Ne, mogoče pa je kaj bolan, saj druge krati je prvi pri vragolijah.
Potem se je pripeljal poštar in pozabila sem na Martina; do drugega dne, ko sem v šoli pisala na tablo naslov šolske naloge „Eden izmed pomladnih dni. “ Ozrla sem se po razredu; vsi so prizadevno pisali, Martinovo mesto pa je bilo prazno.
,,Peter, ti si njegov sosed — kaj je z Martinom? “ sem vprašala.
Peter je vstajal, kot bi bil revmatičen, po nerodnosti je še zvezek zbil na tla in sveže napisani naslov se mu je spacal. Včasih je treba čisto malo, pa se nam že sprevrže vedro razpoloženje. Tako se je zgodilo meni. Nisem vedela'vzroka in vendar je v meni rasla nejevolja, skoraj jeza na Petra in še posebej na Martina.
„ Vprašala sem te, kje je Martin! Saj menda ne boš rekel, da ne veš, ko hodiš vsako jutro v kuhinjo ponj, da gresta skupaj v šolo."
Peter je požiral slino in opazila sem, da se mu. tresejo roke. A tresle so se vedno manj, nazadnje so mimo obvisele ob telesu, fant me je pogledal naravnost v oči in čisto mirno rekel: „Moj prijatelj Martin je danes moral k zobozdravniku. Strašno ga boli zob, menda ga je včeraj veter preveč prepihal!" Pomolčal je in potem mimo vprašal: „Smem zdaj sesti in pisati spis? “
„Da, “ sem odgovorila, sedla za kateder in vso uro uporno gledala v drevo pred oknom. Razred je bil miren kot redkokdaj. Ko so končali, so tiho pobrali zvezke - in odšla sem iz razreda. Do dmgega dne. Tedaj se bo treba spet srečati in nekaj razčistiti. Toda, kako razčistiti, kako, da bo prav in pošteno? Za razred, Martina, Petra in zame.
Kadar ni treba, čas zelo hitro teče - in spet smo si sedeli nasproti. Čutila sem, kako drug dmgemu povečujemo strah - in pripravljenost na spopad.
vesolja!'
„Kako bo pa poveljeval in kakšen čin bo imel? “
.JNjegov oklep bo žarčil posebne žarke, ki bodo usmrtili '■ ■ kogar, ki bo imel drugačen mehanizem, kot ga bo imel on sam bo izredno^ pomembno zato, ker Zemeljska armada ne bo S uniform. Če se bo srečal s preoblečenim nasprotnikom, bo upe< j njegov vojak žarke vanj - potem pa se bo že pokazalo, kdofM kdo...‘‘	i	Jti
„Bo zmaga dokončna, totalna? “	. [
„Neee! Bitja iz vesolja bomo tako zelo iztrebili, da se boi' lahko ohranila in prihodnjim rodovom med planeti pripovedovala]^ tem, kaj smo mi, Zemljani.
Za drugo generacijo bom ustvaril junaka - množico. Vsi boA vse! Vsak bo last vsakega. Vsem bo vse dano. Vsak bo imel meter in vse bo meril po vseh. Vsi bodo vsem dali vse. Gradili boa svet, poln pravičnosti, brez diktatorjev, z žitnimi polji arncsio vojaškimi letališči, z ljudmi namesto z bogovi, z znanstveniki H’ mesto z živimi spomeniki. Z visoko dušo v vse nižji civilizaciji! ‘‘ in tam bom komu pripel medalje za posebne zasluge. Čim »V ljudi bo pomoril, tem večjo medaljo bo dobil.	J
Moja množica bo živela v hišicah, ki bodo grajene kot morsn koralne zadruge. Tako bo v vseh domovih vladal en glas. Vč". bodo zmeraj odprta. Ti Zemljam bodo na pol roboti , seveda U; normalnimi človeškimi strastmi. Enemu bom odvil ljubezen/ vijak in bo za ljubezen nesposoben. Drugemu bom odvil kontrol vijak in ta bo govoril na vseh sestankih. Ustvaril bom tudi norčka' klovna, ki bo za smešni ventil utrujenim vojščakom. Ta bo ska^, po naših kontinentih in spal pod poveljnikovo posteljo oboroži Svoji ženi - robotki bo dokazal nezvestobo z navadnim nosok gom. Njegov Ojdipov kompleks bo strah v.ečjo rjo v plamenu Vd ,, n ih zmagovalcev. Ženske bo osvajal z možganskimi valovi. Imel v’ privatno tovarno kobalta Jn... na oddih ob koncu tedna se H vozil na zvezdnih utrinkih . . .	ta
Tretji generaciji pa bom dal novo zvezdo v vesolju, kjer ^ v mogoče le tisto življenje, ki ga še ni živel nihče pred njimi... jva ,„,Fantastično!““ „Kje si pa v službi!? “ .Nikjer!! Te ideje me spravile ob kruh. Zdaj grem v redakcijo časopisa ..Dojenček- ti ji „Začel bom spet pri zibki. ”	IVAN CIMERJlM ^
9\k
:
„Danes se bomo pogovorili o partizanski prozi. Da pa boste razumeli, najprej nekaj o tistih dneh, ko je bil boj z okupatotrM prva zapoved in je bilo tovarištvo najmočnejše orožje. Otrocis!’1' | bili tedaj, hodili smo v nemško šolo. Franček, najbolj živahen M l j nami, je služil partizanom tudi za kurirja in včasih za vodnika, k i je poznal vse gozdne steze daleč naokrog. Nekega jutra ga ni bik/ šolo in učitelj je vprašal njegovega soseda Vanča, kje je fantin-
Včeraj, ko sva pasla krave, sva se igrala pri potoku, pa je vodo. Strašno se je prehladil. Komaj še diha, je v eni sapi zdrrFi P
Vanč. Učitelj je verjel. Kako smo si oddahnili! Vedeli smo, da ^ Franček ponoči spet vodnik in se do jutra še ni vrnil.." Pomoka sem - in razred je molčal.	i P.
„Peter, je bila to laž, kar je rekel Vanč? “	> J ■
„Laž je bila," je potiho odgovoril Peter in ni sedel, kot aa morava samo midva pogovoriti.
,Da, bila je laž. Vendar je bila laž iz tovarištva; rešila je Fran
in njegovi družini življenje. Nikomur ni škodovala. V mirnem - . se redko primeri, da gre za tovariševo življenje. In vendar se zg°a' f da za ceno svoje stiske tudi z neresnico včasih pomagamo tovahA * ki je v zagati. Radi ga imamo, vemo, da je pošten in dober. D strašno je izdati prijatelja - tudi v mirnem času. “	'i?
Tedaj je Martin planil kvišku in hitel govoriti: ..Tovarišica--'^' ..Martin, molči! Danes se pogovarjamo o partizanski prozi j tovarištvu in o tem, da ne smemo nikomur škodovati. Naj ti ne j
| It
M i
čas11 V;
žal, če‘včeraj nisi pisal šolske naloge. Še ena je pred koncem
m ji
tm
Tedaj bosta dva naslova: eden bo prosti spis, druga pa bo tenta/N razčlenitev berita iz vojnih let. Mislim, da bo tako za vse prav." Čutila sem, kako hitim, kako se mi misli utrinjajo - a ral* je bil z mano, ves razred. Razumeli so tudi tisto, česar nisem
vedala. In potem smo brali iz berila, kakor je kdo znal. Zdelo se., je, da berejo zelo lepo. Bila je zgodba o dveh partizanih - tovah ",
ki sta za ceno svojega življenja reševala drug drugega in ostala
LENKA ZALESN
»LEPOTA V USTVARJANJU RADOST V ODKRIVANJU«
1000-letnici ..Loškega gospostva" - Mala Groharieva slikarska ^Sija v Škofji Loki
j Tisočletni obraz starke, zguban v neštetih obokih, slikovitih dvojih, portalih in strehah, ljubosumno čuva stare freske. Ujet je v W^ovito srečanje starega in novega časa. Škofja Loka se je za svoj rf dietni jubilej odela v zastave in cvetje, da bi sprejela pod svoje rhlje pionirje likovnike iz vse Jugoslavije na VI. Mali Groharjevi farski koloniji. Prihiteli so iz vseh krajev Jugoslavije na to sreča-ki je že postalo tradicija. Ujeli so na papir njen tisočletni iey[az, ga doživeli vsak po svoje s čopičem, svinčnikom, barvo in Sto in stokratni odsevi starega obraza so postali nove in zrcalne podobe otroške iskrenosti - trdjen spomin v galeriji cit škofjeloškem gradu. Tri dni so gostovali mladi umetniki. Usuli Se na ulice, trge, posedli po tratah kot pisani metulji in spet 'f hiteli.
•te Odnesli so s seboj slutnjo noVih prijateljstev, z okusom vetra in /ji sonca v svojih mladih srcih . ..
i ^1. Mala Groharjeva slikarska Mv0 °niia, letos na temo ..Lepota lv ustvarjanju - radost v odkri-s	je najpomembnejša pio-
:/Llrska prireditev ob praznovali tisočletnice mesta. Pripra-
lJ'1 vili
30 jo: odbor Male Grohar-
0 kolonije Škofja Loka, Lo-h muzej. Zveza prijateljev mla-' 1116 Slovenije, Zveza likovnih
,	„ 0jv Jugoslavije in odbor
J p? Praznovanje 1000-letnice .,ij.°Qe Loke. Pokrovitelj prire-je bil predsednik občinske ? 1 kupščine Škofja Loka Tone °Nnar.
J n. kolonije se je udeležilo 430 ^i to'r-iev _ likovnikov in 143 j:j i entoijev iz vse Jugoslavije. , et°s so prišli tudi gostje iz po-].la|enih mest: iz Medicine (Ita-S( la) in Smederevske Palanke.
llet^°Ste 50 — ta^° k°t vsako til či 0 ~ tudi letos sprejeli doma-jU v j.1, gostitelji. Pionirji so prebili1 Dr/ V mest'1 od 1. do 3. junija, % ^Pravili so 451 likovnih del. - a dela so razstavljena na
^jjdoškem gradu do 23. ju-iotori
r1!4- Ne manjka tudi domiselne
dni.
reportaže teh slikarskih
junij
Mladi likovniki so se zbrali
Da na sprejemu ob prisrčnih
pozdravnih besedah predsednika kolonije Lojzeta Malovrha. V šolski avli so jih za dobrodošlico pozdravile razstavljene metuljnice, ustna tiče in zlatič-nice, ki sojih pripravile osnovne šole vseh slovenskih pokrajin. Zvečer so se v hotelu Trans-turist srečali mentorji — likovni pedagogi iz vse Jugoslavije. 2. junija so mladi umetniki ustvarjali od zgodnjega jutra do popoldneva, nakar so se zbrali pri pestri prireditvi ..Mladi mladim" na gradu. Sledil je piknik na letnem prizorišču. Slikarska kolonija je sklenilo delo v nedeljo, 3. junija ob odprtju in ogledu razstave likovnih del v galeriji na škotjeloškem gradu. Za sodelovanje na koloniji so udeleženci prejeli lična pismena priznanja.
Ob tisočletnici mesta in najpomembnejši prireditvi — slikarski koloniji, ki je doživela izjemen uspeh po zaslugi požrtvovalnih prizadevanj domačinov in vseh udeležencev, se številnim čestitkam pridružujejo še naše iskrene besede priznanja in zahvale!
TEA DOMINKO
Razširjajte svoj list!
SPODBUDA ZA RAZMIŠLJANJE
/
Društvo pedagoških delavcev Ljubljana je povabilo Janka Messnetja, profesorja slovenske gimnazije v Celovcu, naj pove svoje misli o težavah slovenske šole v Avstriji. Pogovora, kije bil v osnovni šoli Prežihov Voranc v Ljubljani, so se udeležili učitelji, ravnatelji šol, predstavniki zavoda za šolstvo, pedagoškega instituta, pedagoške akademije, slovenskega šol&ega muzeja, pa tudi študentje in učenci višjih razredov osnovne šole Prežiliov Voranc iz Ljubljane.
Profesor Janko Messner je v zgoščenem uvodu najprej prikazal zgodovino slovenskega naroda na Koroškem, ki je razmeroma zgodaj izgubil samostojnost. Govoril je slovenski narodnostni skupnosti v Avstriji, o narodu, ki ni imel pravzaprav nikoli svoje narodnostne, politične in kulturne svobode.
„Živimo v demokraciji, pa ne uživamo demokratičnih pravic, kajti tudi v demokraciji je pravica v rokah močnejšega,“ je poudaril prof. Janko Messner v tem pogovoru.
Kakšna je vloga slovenske gimnazije v življenju koroških Slovencev? Kaj pomenijo maturanti kot predstavniki slovenske inteligence v kulturnem življenju? Kako je rasla celovška gimnazija? Ta in še mnoga druga vprašanja so zanimala udeležence pogovora,'ki je bil 9. maja v Ljubljani.
Janko Messner je pojasnjeval: „Slovenska gimnazija v Celovcu je edina svetla točka v našem kulturnem življenju. Edino v tem primeru je Avstrija izpolnila vse obveznosti iz 7. člena mirovne pogodbe. Zanimivo: vpis v gimnazijo je velik kljub temu, da je v avstrijskih osnovnih šolah število otrok, ki se uče slovenščine, dokaj majhno. Letos je v gimnaziji 433 dijakov, medtem ko jih ni bilo v šolskem letu 1962/63 niti 300.
Nato je Janko Messner govoril o delu v tej šoli, ustanovljeni leta 1957 - tedaj je bilo vpisanih komaj 80 dijakov - in spomnil na besede, ki jih je ob njeni ustanovitvi izrekel takratni prosvetni minister na Dunaju: „To je šola moje dobre ali slabe volje. “ (Menda ni z nič kaj prijetnimi občutki podpisal dekreta za njeno ustanovitev.)
Dolgoletni ravnatelj in predsednik ZSO dr. Joško Tischler je uspešno vodil to gimnazijo skozi vse zgode in nezgode, ki so pretile v zadnjih letih slovenskemu življu na Koroškem. Njegovo delo nadaljuje prof. Franci Zwitter, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev.
Maturanti odhajajo večji del na avstrijske univerze, največ na Dunaj; drugi odidejo v Innsbruck, Salzburg, Gradec in Ljubljano. Študentje izdajajo študentski politični list Kladivo, ki skrbi za prebujanje koroških Slovencev, za odpor proti ponemčevalnim nagibom na Koroškem. Janko Messner je izrazil prepričanje, da bodo sedanji dijaki celovške gimnazije in njeni absolventi prav gotovo odigrali pomembno družbeno vlogo v življenju koroških Slovencev.
Ko je govoril o dvojezičnem šolstvu na Koroškem, je dejal, da je to beseda, ki „se zelo lepo sliši“, v resnici pa se uče slovenski otroci tega jezika fakultativno; njihov jezik ni upoštevan kot materin. Slovenski učitelji na Koroškem - teh je okrog sto — delajo v zelo težkih razmerah.
Ob koncu pogovora je prof. Janko Messner poudaril, kako pomembni so stiki in srečanja naših dijakov z dijaki celovške gimnazije. Bežigrajska gimnazija iz Ljubljane že tretje leto sodeluje s koroškimi dijaki; prav tako dejavne so tudi jeseniška, kranjska in postojnska gimnazija. Tako se ustvarjajo prijateljske vezi med mladino, solidarnost, ki pomeni močno oporo mladim v prizadevanjih za obstoj naše narodnostne skupnosti v Avstriji.
MARJANA KUNEJ
KNJIŽNE RAZSTAVE PARTIZANSKE KNJIGE
S knjigarno znanstvenega tiska, s številnimi literamo-glas-benimi večeri in razstavami sije pridobila Partizanska knjiga veliko ljubiteljev. S potujočo knjigarno je v marsikateri vasi pustila trajno željo po kulturnem življenju.
V knjigami znanstvenega tiska, na Vegovi 2, je 15. 5. 1973 odprla razstavo knjig s tematiko NOB. Priredila jo je v počastitev IV. redne skupščine, zato so bila na njej razstavljena dela, ki so izšla v razdobju med Iti. in IV. redno skupščino, od 1969 do maja 1973. leta. Na njej do sodelovale vse slovenske založbe.
Ob tej priliki so si obiskovalci lahko ogledali vojno beletristiko, spomine, zgodovinska in dokumentarna dela, biografije, nadalje glasbena in likovna dela s tematiko NOB, dramska dela in poezijo. Večji poudarek zasluži knjižnica NOV in POS, kije leta 1972 dobila nagrado 4. julij, posamezne knjige iz te
dokumentarne knjižnice pa tudi veliko priznanj.
Podobne kulturne akcije ima Partizanska knjiga tudi drugje. V počastitev letošnjih nagrajencev OF (Ivo Zorman — Zavod Borec, Lado Ambrožič-Novljan — Partizanska knjiga, Karel Gra-beljšek - Partizanska knjiga) je razstava knjig tudi v Polhovem Gradcu. Tu je poudarek na tematiki NOB in na delih o kmečkih uporih. V sodelovanju z mestnim ZKPO, z domovi in garnizijami JLA ima knjižne razstave tudi v Tolminu, Bovcu in Kobaridu. V Velikih Laščah je bila pred dnevi odprta razstava knjig, na kateri so prebivalci tega kraja spoznali letošnje nagrajence OF in seveda vse novitete slovenskih založb. Na literarno-glasbenem večeru je o vlogi knjige govoril književnik Jože Javoršek.
V načrtu je še veliko podob-nih akcij: v Brežicah, po krajih Koroške, Primorske in povsod, kamor pride Partizanska knjiga s potujočo knjigarno.
ŠKOFJA LOKA IN LOŠKO GOSPOSTVO
Muzejsko društvo v Škofji Loki je ob tisočletnici izdalo knjigo dr. Pavleta Blaznika ,,Škofja Loka in loško gospostvo". V njej je zbrano vse dosedaj znano gradivo o loškem ozemlju, prikazan je gospodarski in družbeni razvoj, dodani so seznami loških oskrbnikov in glavarjev, gradiščanov, kaščarjev, mestnih sodnikov infrei-sinskih škofov. Knjiga predstavlja natačno obdelan izsek naše preteklosti in bo dragocena pri pouku zgodovine. Naročite jo lahko pri Muzejskem društvu v Škofji Loki.
LESCE
NAJMLAJŠI SO RAZSTAVLJALI
V osnovni šoli F. S. Finžgarja se je pred dnevi končala mala šola, ki jo je obiskovala večja skupina otrok. Otroci so bili razdeljeni v dva oddelka. Ob koncu leta so malčki ob pomoči učiteljic, ki sta malo šolo vodili, pripravili v šolski avli zanimivo razstavo svojih del, staršem pa namenili kratek kulturni program
Osnovna šola heroja Bračiča v Tržiču je letos razstavljala od 22. maja do 2. junija likovna dela svojih učencev pod naslovom: OTROKOV LIKOVNI IZRAZ O BOJU ZA PRAVICO IN SVOBODO v počastitev 400-letnice upora hrvaških in slovenskih kmetov.
Aktualno
o današnji umetnosti
PARADOKS
Maketa za sejmišče in razstave v San Paolu daje prijeten videz pestrega aranžmaja in smotrne urejenosti. Dejstvo, da je brazilski umetnik razstavil to maketo, pove, da jo uvršča med najuspelejše primere svojih arhitekturnih zasnov. Ko poizkušamo doumeti njegov osnutek, si zamišljamo stvarne dimenzije realiziranega projekta. Ta postopek zamišljanja se nam zdi normalen že zato, ker vemo, da zmoremo danes na primer celoto gotske katedrale zaobjeti šele iz tlorisnega načrta. Okoli srednjeveških katedral so sodobniki pozidali množico hiš zaradi takratnega velikega povpraševanja po zemljišču. Nastale so hiše z več nadstropji, stisnjene druga k drugi, tako da ni ostalo prostora za prost pogled na veličastno arhitekturo. Z današnjimi histeričnimi prezidavanji, adaptacijami in dviganji nadstropij na starih stavbah ne jemljemo samo prostora starejšim palačam in pomembnim stavbam - zanje je prazen prostor kot okvir - temveč s tem tudi stilno kazimo celotno podobo naselja. Ta pa celo smeši mnoge arhitekturne umetnine. Utilitarnost je vse preveč zastrla in celo zatrla težnje po umetniški uveljavitvi.
Veseli smo, ko vidimo smotrno urejen arhitekturni kompleks, ki mu navedene okoliščine niso pristrigle peruti. Zdi pa se nam paradoksalno, da strogo utilitarni kompleks prostorske ureditve dosega vrhunske umetniške kvalitete današnje arhitekture. Paradoks? -Da! Toda vsak kvadratni meter sejmišča bo ob vsakokratni razstavi poplačan z milijonu Ti pa - predvideni in zagotovljeni vnaprej -omogočajo organizatorju, da zaupa konstrukcijo najboljšim arhitektom današnjih dnu Spoznamo torej, da je ista utilitarnost, ki zatira umetniško prezentacijo preteklega, v izpremenjenih okoliščinah uveljavila umetništvo v neumetniške namene. Izkoriščanje umetnosti za „višje cilje" je bilo, kot vidimo, v vseh časih očitno. Mnogokrat pa so se umetniki podredili samo zato, da so lahko uveljavili oziroma uresničili del svojih „čistih" programov.
Paradoks pa se nam zdi tudi situacija na pragu XXI. stoletja, ko narašča prebivalstvo sveta v nove milijarde. Vse bolj se odmikajo možnosti, da bi tudi posameznik doživljal urejen arhitekturni kompleks. Čeprav je njegov okus iz dneva v dan bolj prefinjen, pa možnosti od ure do ure plahnijo. Kljub temu da spomeniki arhitekture ne zmorejo ustreči trenutku, pa upajmo, da bodo protislovja vsaj do neke mere premagana.	IGOR PLEŠKO
ROBERT BURLE MARX (Rio de Janeiro)
Pejsažna rešitev in ureditev vrtov za Internacionalni medameriški center razstav in sejma v San Paolu (1970)
Izberite med novimi knjigami • Izberite med novimi knjigami
EDGAR A LIAN POE
MASKA RDEČE SMRTI
Pomislek vzbuja Poejeva kratka proza v zbirki Sinjega galeba ali vsaj celoten izbor, kot ga ponuja knjižica ,Maska rdeče smrti". Pomislek izvira iz dojemljivosti mladega človeka, ki mu je namenjena ta knjiga, ponuja pa se tudi vprašanje, ali je povsem zmožen dojeti to, kar podaja Poe v svojih kratkih zgodbah. Po drugi strani pa je nekaj napetih zgodb take narave, da ustvarjajo s svojo domiselnostjo in fantastiko oprijemljiva izhodišča za mikavno branje. Zdi se, da bi bil širši izbor Poea dobrodošel v Kondorjevi knjižnici - upoštevaje tudi pesmi - pri sedanjem izboru ,'Maske rdeče smrti" pa bi bilo nujno treba navesti manj razumljive besede, razlage k nekaterim pojmom, prevesti tudi verze, tako da bi bilo olajšano branje. Tudi spremna beseda, ki sicer s kratko odmerjenostjo in jasnostjo pove o svojstvenem delu Edgarja A liana Poea, bi morala biti uravnana k temeljitejši razlagi tega, kar podaja posamezna zgodba. Za dognan prevod Poevih 'kratkih zgodb je poskrbel Jože Udovič. Ilustracije Karla Zelenka so to pot dokaj različno ubrane. Na splošno bi bilo koristno, ko bi naslovno stran v prihodnje opremili bolj mikavno za bralce, ki jim je Sinji galeb namenjen.
I. G.
BENO ZUPANČIČ
GOLOBNJAK
FERDO GODINA:
JEZDEC BREZ KONJA
Med pripovedne spise, ki obravnavajo doživljajski svet iz mjveč-jega razdobja v slovenski zgodovini - iz let narodnoosvobodilnih bojev - se je letos uvrstilo novo delo Ferda Godine „Jezdec brez } onja" (252 str. 80, Zavod Borec v Ljubljani). Pisatelj, poleg Miška Kranjca najizrazitejši slovstveni glasnik Prekmurja, je v svojem novem spisu izpovedal svoje doživetje partizanskih akcij na ozemlju Krima, Notranjske in Dolenjske, vendar njegov „Jezdec brez konja" nima avtobiografskega značaja, saj se vse dejanje te sicer v prvi osebi pisane povesti suče okrog ljubljanskega gimnazijca. Le-ta se pridruži partizanom, si nadene ime Boris, tovariši pa ga šaljivo imenujejo Jezdec brez konja", naziv, ki tega dijaka spremlja na vsej njegovi izredno razgibani partizanski poti med zmagami in umiki, med življenjem in smrtjo. Mirno lahko zapišem, da je Ferdo Godina ustvaril kar izredno pričevanje o doživljajskem svetu mladega partizana. Snov tega spisa neubranljivo potegne za seboj slehernega braka. Na tej poti skozi neštete, ponekod kar pretresljive dogodke spoznava bralec vrsto značilnih oseb, kakor so Komar s svojo kobilico, partizanski kulturnik Štefan, kuhar Miha in številni drugi; med njimi je posebno izrazita figura vodnik Strela, poosebljenje preprostega človeka, ki nosi v sebi manjvrednostni kompleks, prikrit z na zunaj bojevito stremljivostjo, omahujočo med diktatom in tovarištvom. Vzlic vsem izkušnjam pa dijak - partizan ne žaluje za minuulim. „Samo bedaki tarnajo za izgubljenim. Pametni gledajo predvsem v bodočnost." V tej izpovedi je kos Borisove življenjske filozofije, ki se povsem naravno oblikuje v psihi mladeniča, doživljajočega zgodovinske zapletljaje ter človeške vrline in slabosti v oblikah, ki jih prejšnji rodovi niso poznali. Ta Godinov „Jezdec brez konja" je tudi psihološki oris mladega življenja, ki je padlo v vrtinec zgodovinskega dogajanja. Posebno mikavno je tudi Borisovo zaželeno srečanje z bratom Janezom, ki je že pred njim stopil med partizane in z njegovo ljubico Katjo. Poglavitm pripovedna linija tega Godinovega spisa je po vsem tem polna dinamike in je mogla nastati samo iz memoarskega in fantazijskega oživljanja pisateljevega lastnega doživljanja v partizanskih bojih. Namara je ta linija tu in tam preveč obremenjena z nadrobnostmi, vendar se , Jezdec brez konja" vzlic posameznim pripovednim sencam uvršča med najsvetlejša pričevanja o naših ljudeh, vrženih v vrtince velikega zgodovinskega dogajanja.
BOŽIDAR BORKO
cybin itd.), amfetamini (kokain, amphetamin itd.) in uspavala. Nadalje nam knjiga pojasni, zakaj ljudje, in zlasti še mladina, sploh segajo po drogah, kako jih le-te osebnostno spremene, kakšen je odnos prava do drog in kakšni sta preventivna in kurativna dejavnost, ki sta potrebni za preprečevanje toksikomanije in zdravljenje toksikomanov.
Delo DROGE MED NAMI je po besedah dr. M. Jakopič-Gerbaj-sove, ki ga je tudi prevedla, preprost in neolepšan toda znanstveno dognan skupek najpotrebnejših informacij o drogah in njihovi pogubni nevarnosti, posebno za razvijajočo se mladino. Zato naj najde knjižica pot v vse tiste prostore, kjer se zbira mladina: v šole, mladinske klube, ljudske knjižnice ipd.
V. T. ARHAR
Informacija o najnovejšem romanu Bena Zupančiča „Golbb-njak" - izšel je pri Cankarjevi založbi, z opremo Melite Vovk-Stihove — ne želi vzporejati te novitete s poprejšnjimi pisateljevimi deli, marveč se zgolj omejiti na najnujnejše komponente tega romana. Nefabulativni tridelni roman je svojski odsev sedanjosti v malone kaotičnem mozaiku mestnega golobnjaka. V prvem delu sledi pisatelj v prvi osebi Albertu, nenadoma izginuli osebi. Njegovo podobo sestavlja-iz drobcev, ki obetajo, da bo ta postala popolnejša, ob tem pa zasledimo vrsto „s'transkih" namigov, dogajanj, ki dajejo „pripovedi" poleg razsežnosti prostora, tudi časovni značaj. Iz tega, kar je v prvem delu pretežno le osredotočeno na glavno osebo, preide pisatelj v drugem delu na druge, hoteč podati mozaik mesta skozi prerez značilnih obrisnih spoznanj o ljudeh. Tako odpira povsem nov spekter fragmentarnega opazovanja, ki z Albertom kar ni več trdno povezan. Tretji del je epilogno kratek, kot da gre za potrditev o nedokončni, relativni spoznavnosti ljudi, mesta, usod, ki jih kratko in malo ni mogoče uklenitiv neko dokončnost. Zato tudi Albert nenadoma splahni v pisateljevem spoznanju, da mozaika njegove osebe sploh ni mogoče sestaviti. Tako ostane sklenjena pozicija hote odprta.
IZŠEL JE MLADI KITARIST
5 precejšnjo zamudo smo dobili Slovenci jeseni leta 1972 sodoben učbenik za začetni pouk kitare „Mladi kitarist" Tomaža Šegule. Zakaj z zamudo? Zato ker je to prvi učbenik pri nas, ki na strokoven in zelo izčrpen način pojasnjuje bistvene, osnovne sestavine kitarske igre (in s tem v zvezi tudi kitarskega pouka). Z zamudo tudi zato, ker so omenjena osnovna vprašanja (preprosto in konkretno povedano: kako se na kak inštrument igra) pri večini inštrumentov že davno uspešno rešili, celo pri nas (!); s tem v zvezi seveda tudi učno metodo, primerne učbenike ipd. Z zamudo predvsem zato, ker so v svetu tudi osnovna vprašanja kitaristike jasna že vsaj dobrih 60 let (Tarrega, Llobet, Albert).
Kitara je večglasen inštrument; pogoj za uspešno igranje pa je pravilno delovanje rok, ki se mu pač da najlaže privaditi ob enoglasju. Prav v tem je bistvena pomanjkljivost starejših in še danes zelo razširjenih kitarskih azčetnic (Carulli, Carcassi idr.). Njihov poudarek je na akordični igri. S tem se razvija (in še to enostransko) desna roka, leva pa je zapostavljena. To pomanjkljivost se sicer avtorji „post festum" trudijo zakrpati, vendar je to zidanje hiše od strehe proti temelju. Kot že omenjeno, je ,,moderna" kitaristika stara približno pol stoletja, vendar se šele v zadnjem času pojavljajo začetnice, ki grade po najbolj normalni in naravni poti, to je začenjajo pri osnovi - pravilnem oblikovanju tona (Scheit, Henze).
, Mladi kitarist" je krenil po pravi poti. Avtor gradi pri temelju: pravilni drži in delovanju rok. Glavni začetni problem mu je udarna tehnika prstov desne roke - pogoj za lep in diferenciran ton. Ko ta problem utrdi z enoglasnimi vajami, preide na večglasje, kjer sta linearni in akordični princip enakovredno zastopam. Didaktični material sestavljajo ljudske in otroške pesmi, na koncu pa lažje origimlne kitarske skladbe. Ves notni del je pazljivo opremljen s prstnimi redi, vendar pa namenoma ne vsebuje dinamičnih in ago-gičnih oznak in fraziranja (se pravi: avtor zahteva od začetnika zavestno obvladovanje intenzivne legata igre, ostalo pa prepušča pedagogovemu preudarku - kar je posebej poudarjeno v uvodu). Če dodam še, da vsebuje „Mladi kitarist" učencu in učitelju v pomoč sistem tehničnih vaj ter kopico podrobnih didaktičnih in tehničnih napotkov (izvrstno ilustriranih!), je m dlani, da je treba to delo toplo priporočiti vsem kitarskim pedagogom pri nas.
PRIMOŽ SOBAN
RICHARD ARMSTRONG
POTA MORJA
K
toajp
,naši
god
‘udi
fov.
I®
Pri knjižnici Sinjega galeba je izšla mladinska povest R /cMjeV(
Armstronga .Jota morja", ki je pred leti dobila posebno priznih^, kot eno najuspešnejših del mladinske literature. Kot pov^Mp naslov, gre za pomorske doživljaje, ki so polni napetosti in z na S ohJ; barvitosti Doživljata jih dva dečka na popotovanju iz Anglij1!^ Karibsko morje. Lahko bi dejali, da Smo podobne zgodbe že na» ljatt mladinskem slovstvu, pa vendar spet ne povsem take. Fz|MSl0, momenti so vtkani v povest povsem nevsiljivo, zgodba nima razenje ///ve fantazijske osnove, pač pa se giblje v območju stvarno11 j Pisatelj se je izkazal kot temeljit poznavalec ladje in morja, oboj njje znal z ljubeznijo posredovati v fabulativno zanimivi zgodbi. T) tej, konča z dozorevanjem obeh fantov, ki jima je življenjska iz kuj tl, pomagala prerasti iz otroštva. „Pota morja" je prevedla ' Škrinjar-Taufer, knjigo pa je opremil Tomaž Kržišnik.	jn^,
'uče
SIGRID UNDSET:	Pi

KRISTINA, LAVRANSOVA HČI H
Ponoven natis trilogije ,,Kristina, Lavransova hči" norveške
teljice in Nobelove nagrajenke Sigrid Undset govori sam po se*
v'- •
k)\
priljubljenosti tega klasičnega dela norveške literature. Zanimivo se bilo pomuditi pri vprašanju, kako to, da imajo taka in podob klasična dela tolikšen odmev med bralci, ki so malo dovzetni'1^ izrazito sodobno leposlovje. Pisateljica, ki je pod nacistično pačijo morala zbežati iz domovine, je po svetu najbolj znana prti jj" trilogijo .Jšristina, Lavransova hči", čeprav je dogajanje potni '.a1
njeno v XIV. stoletje. Roman so celo dramatizirali. Zgodovini1 J
i •a«
barvitost življenja na Norveškem oživlja pisateljica z dinarrm . fabulativnostjo, v ospredje pa postavlja etična vprašanja in polo) /e
J' i y
ženske. V „Vencu" - prvem delu trilogije - govori o KristM-
ktr
mladosti in njeni poroki, v „Zeni" o zakonskem življenju in.pt>.. tičnih prepletanjih, ki zadenejo njenega moža, v „Križu"pa o kt zakona, o moževi smrti in Kristinini skrbi za otroke, o trpljenju^ vdanosti v to, kar prinaša življenje. Trilogijo je natisnila za/ozTe( Lipa, prevedel pa Josip Prezelj. Ustrezno opremo je izdelal BrOT^ slav Fajon.	P1
NOVE STROKOVNE KNJIGE |
Otrok in delo. Ob 20-letnici delovanja Vzgojne posvetovaW‘!vt( Maribor. Maribor, Založba Obzorja 1973.	j in
Dr. Vladimir Mužič — dr. Bariča Marentič-Požamik: Razumi kar berem. Priročnik za učitelje. V Ljubljani, Državna zal<4in Slovenije 1973.	jna
Karel Podhostnik: Didaktika. Ljubljana, Pedagoška akad e n1? ap
1973........... _	tli)
Krešimir Bezič: Metodika nastave prirode i društva. Zagf^in ŠkoIška knjiga 1973.	luč
Rut Graut: Nastava zdravstvenog obrazovanja u školama. B^Se grad, Beogradski izdavačko-grafički zavod 1972.	8.
»k
MATEJ BOR
KRITIKE IN ESEJI
Za šestdesetletnico književnika Mateja Bora je izdala CANKA^
JEVA ZALOŽBA I. knjigo njegovega izbranega dela z naslo^. KRITIKE IN ESEJI.	L'
Mateja Bora poznamo Slovenci najbolj po pesmih - saj je rM,
kot udarni pesnik revolucije spodbujal s svojimi pesmimi sko>\
slehernega tedaj živečega naprednega Slovenca. Poznamo ga ,tl'
iiiiai
■i5«
kot pisatelja. Zakaj pa so v prvi knjigi izšle kritike in eseji, t pove njegovo življenje in povedal je sam na tiskovni konferenci1?, p. izidu knjige. „Narodnoosvobodilna vojna je bil čas dejanj - n J J kritiziranja dejanj. Tedaj sem bil soočen z usodo - svojo, narode'1' in svetovno in moje edino orožje je bila beseda. Tedaj sem ? ^ kritike gledališča prešel v lastno dramo." (Citirano po spomMJ Že pred vojno je pisal pesmi in drame - načrtno pa se je posvK . gledališki kritiki. Če Matej Bor - tedaj še Vladimir Pavšič - nj' bil to, kar je - zaveden Slovenec in predan boju za vse pošteno^, ^ napredno - bi ga najbrž poznali predvsem kot dobrega in osti J ^ kritika ter esejista. Tako pa je kritik Vladimir Pavšič prepustil pV mesto pesniku Mateju Boru. V zbirki njegovih izbranih del je kuj); kritik in esejev sicer prva - sledile pa ji bodo druge, ki narti M Ijenja in literature ne bodo razčlenjevale in presojale - pač r poustvarjale in bogatile.	J
Ob šestdesetletnici, po štiridesetih letih književnega delovanj1111} vsestranskega prizadevanja za ohranitev in napredek naroda, * Matej Bor pripovedoval o svojih delovnih načrtih: konec minuJ leta je dokončal komedijo, zdaj prevaja etruščansko poezijo (' pripravlja antologijo; hkrati skupno z osveščenimi in ne po J Ijivimi ljudmi sveta se bojuje za ohranitev človekovega naravnf okolja, proti nepremišljenemu uničenju, ki ga nosi s sabo inali . strializacija. Kot vselej je tudi zdaj borben in napreden.	\,e
UPORABA PROGRAMIRANEGA POUKA
DROGE MED NAMI
V tretje gre rado, pravi pregovor. In res: dvema zlema - kajenju in pijančevanju - se je pridružilo še tretje, najhujše, tj. uživanje drog, čeprav sodita tudi prva dva v neko vrsto narkomanije. Le-ta pa je v zahodnem svetu zavzela tolikšen obseg, da segajo po mamilih celo šoloobvezni otroci, vse več pojavov tega pogubnega družbenega zla pa imamo žal tudi že pri nas.
Narkomanija (letheomania) pomeni čezmerno in redno uživanje drog, kar vodi v nevarno zasvojenost osebe, ki se ji predaja, saj povzroči težke okvare telesnega in duševnega zdravja tej razvadi vdanega človeka.
Ker trka ta nevarnost vse bolj tudi na naša vrata, se je Cankarjeva založba odločila, dacprevede iz nemščine informativno delo DROGE MED NAMI (v originalu: Drogen unter uns). Delo je nastalo v švicarskem mestu Baslu, kjer je. eno izmed najmočnejših evropskih središč za proučevanje narkomanije. 110 strani obsegajoča knjižica je kolektivno delo. Napisali so ga: D. Ladewig, V. Hobi, H. Dubacher in V. Faust.
Knjižica nas po krajšem informativnem uvodu seznanja z definicijami pojmov: Droge, Zloraba drog in Zasvojenost. Nato nam pojasni vzroke, ki privedejo do toksikomanije in govori o pogubnosti delovanja drog. To so zlasti: opiati (opij, morfij in kodein), kanabis (hašiš in marihuana), halucinogeni (LSD, meskalin, psilo-
Kot skoraj vsaka novost na področju izobraževanja ima tudi programirani pouk svoje navdušene pristaše in nič manj ognjevite nasprotnike. Tisti, ki ga napadajo, trde največkrat tole: programirani pouk pomeni dehumanizacijo učnega procesa, ga preveč šablo-nizira in avtomatizira; takšen način poučevanja in učenja povsem eliminira doslej tako pomembno učno-vzgojno vlogo učitelja; učenec, ki se uči po sistemu programiranega učenja, je socialno preveč izoliran itd. Eno izmed najnovejših del, ki zanika takšne trditve in skuša kar najbolj nazorno pojasniti, v čem je pravzaprav bistvo programiranega pouka oziroma učenja, je knjiga mag. Maje Španove PR IM J EN A PROGRAMIRANE NASTAVE U PRAKSI. Izšlo je letos pri zagrebški založbi Školska knjiga.
Knjiga (120 str. - latinica!) obravnava tale vprašanja: kaj je pravzaprav programirani pouk, zakaj moramo učence na delo s programiranimi učbeniki prej pripraviti in kako jih pripravimo na delo s temi učbeniki, kako in kdaj uporabljamo programirane učbenike ter kakšna sta pri programiranem pouku učiteljeva vloga in pomen. V dodatku te zelo poljudno pisane knjižice najde bralec še ustrezen krajši seznam strokovne literature v srbskem in hrvat-skem jeziku; seznam zajema 13 programiranih učbenikov, 7 knjig in 9 člankov. Namen te knjige je seznaniti učitelje z enim izmed sodobnih didaktičnih rešitev pri racionalizaciji učnovzgojnega procesa. Prikazane so tudi možnosti, kako lahko tovrstne učbenike praktično uporabljamo. Priporočamo!	v. T. A.
Za Bojano Poljšak, nadaijeno učenko glasbene šole Vič-Rudnik / ( srečanje z glasbo vedno nova radost - kot srečanje z dobro prt3' teljico — Foto: France Modic
Tekmovanje ob 500-letnici kmečkih uporov
H kmečki upori so poleg NOB ^^Pomembnejše dogajanje v , aši zgodovini. Tako kot dru-r® po Evropi pomenijo upori j “i pri nas razredni boj kme-'Jv;tlačanov proti fevdalcem; v ^ deželah, kjer je bil v času evdalizma tako rekoč edini slo-ue živelj kmečki, pa pome-£'O0 hkrati tudi boj za samo-Aanitev slovenskega naroda.
Hill
nO-
!fljj |.ato je razumljivo, da proslav-,(r(j njihove obletnice po vsej
O J olo
žMnj0Veniji *n 50 se v Pros^avUa'
Zavod za šolstvo SR Slove-
nievključih tudi šolarji.
ji f!e J6 °h obletnici razpisal na-uJ'i ecaj za najboljše šolske naloge
Z*1 do
^ Naslovom Od kmečkih puntov 0 NOB in Kmečki punti v j^em leposlovju, ki so jih pisali ?enci vseh slovenskih osnov-p1 in srednjih šol. Med najbolj-L^i nalogami, ki so jih poslale ve, je komisija pri zavodu za p/f?°lstvo izbrala za nagrade po tri ?bi !z osnovnih šol, iz srednjih stro-vo p n ih šol in iz gimnazij. Nalo-kažejo zavzetost učencev za ,)(.|penjeno problematiko; brez
mma pa bi bile še boljše, če bi
učenci pisali že ob strokov-
mi p posvetih zgodovinarjev, /;jf provanjih, razstavah in po /čtpjdii novejše literature na ome-lol pno tematiko. Učenci so po-r/iipali, da razumejo pomen po peč kih uporov za našo zgodo-kri p0 in da znajo poiskati konti-/■yiptet° med njimi in našim naj-ožl pjim revolucionarnim giba-rtrtrJem - NOB. Zaradi tega in pa ^radi množične udeležbe čenče v v natečaju lahko reče-da so se naloge posrečile,
Irji^Nh nekaterim spodrsljajem v rednotenju posameznih dejstev ^hterarnih del.
Najboljše haloge so napisali
zato prejeli knjižne nagrade
ji 3 zborovanju v Tolminu 27. 11 infk 1973 tile učenci osnov-Jj. 'k šol, srednjih strokovnih šol * P, gimrtazij: Zvonka Arnoš, ^č etika 8. razreda osnovne šole
^ečovije; Mojca Zorko, učenka
razreda _ osnovne šole 29'. ■pob er v Šmarje ti pri Novem ^astu in učenci 7. d razredna plovne šole A. T. Linhart v Radovljici; Majda Bernjak, /lirpnka 4. b razreda zdravstvene
Mole
v Maribom, Ernest Knez,
ačenec 3. a razreda šolskega
pr)! ptra poklicne in kovinarske p j°*e Ravne na Koroškem in Bo-Maraž, učenec 3. razreda M pkega lesnega. centra Jože ' p^mič v Novi Gorici; Jožica ;/> 'deršek, učenka 2. a razreda oj pnazije Dušan Kveder v ^ ;uiu, Karlo Bračun, učenec razreda gimnazije v Celju in
v sodelovanju z zavodom za šolstvo razpisala tekmovanje krožkov pionirjev-zgodovinarjev na temo Le vkup, le vkup, uboga gamjna; metodologijo zanjo je izdelal profesor pedagoške akademije v Ljubljani Tomaž We-ber. V končni izbor je prišlo 12 elaboratov in 14 šolskih glasil, ki jih je nato pregledala žirija god predsedstvom prof. Webra. Žirija je razporedila naloge glede na tematiko in pretežni način obdelave v štiri skupine: 1. naloge, ki obravnavajo kmečke upore in kmetovo življenje z lokalno-zgodovinskega vidika in se opirajo pretežno na zgodovinske vire, 2. naloge, ki se ukvarjajo pretežno s kmetovim življenjem in se naslanjajo na etnografske vire, 3. naloge, ki predstavljajo izvlečke iz sodobne znanstvene literature in drugih poročil o kmečkih uporih in 4. šolska glasila, v katerih so zgodovinski likovni in literarni prispevki, ki obravnavajo tematiko kmečkih uporov. Žirija je nagradila naloge naslednjih krožkov pionirjev-zgodovinarjev: iz prve skupine naloge: p. o. osnovne šole Miha Pirrtar-Toledo iz Velenja, p. o. osnovne šole Stranje, p. o. osnovne šole Spomenik NOB Cerkno; iz druge skupine nalogi p. o. osnovne šole Žužemberk in p. o. osnovne šole Murska Sobota; iz tretje skupine nalogo p. o. osnovne šole Peter Kavčič iz Školje Loke in iz četrte skupine šolska glasila p. o. osnovnih šol France Bevk iz Tolmina, Raka, Ormož in Dušan Munih iz Mosta na Soči.
Elaborati zgodovinskih krožkov kažejo, da so pisali učenci naloge resno in prizadevno. Čeprav je bila v primerjavi s prejšnjimi nalogami sedanja tema težja, so učenci pod vodstvom mentorjev že pokazali večjo kritičnost kot doslej, tako pri vrednotenju zgodovinskih virov kot pri oblikovanju sklepov, pa tudi večjo natančnost pri navajanju virov in literature; to je verjetno že uspeh seminarja za mentorje zgodovinskih krožkov. Zavedati pa se moramo, da pri delu krožkov ne gre le za to, da si učenci širijo znanje zgodovine in da se postopoma seznanjajo z metodami raziskovalnega dela, marveč tudi za to, da se ob podrobnejšem proučevanju zgodovine naprednih gibanj idejno vzgajajo.
osnovne, šole Dobrova pri Ljubljani; Zdravko Bizjan, učenec 5. razreda osnovne šole Hinko Smrekar v Ljubljani, Jožica Štrubelj, učenka 7. razreda osvnovne šole Kette in Mum v Ljubljani in David Terčon, učenec 6. razreda osnovne šole v Sežani. Posebno nagrado pa so prejeli učenci osnovne šole Kobarid za izredno kakovostna kiparska dela.
Desetino gradiva: šolskih glasil, likovnih izdelkov in zgodovinskih elaboratov je izbrala komisija za razstavo, ki je bila odprta 26. aprila 1973 v Tolminu. Likovni izdelki na razstavi so pokazali domiselnost, ustvarjalnost in izvirnost učencev, pa tudi poznavanje barvnih vrednot in kompozicije. Po odprtju razstave je bilo posvetovanje mentorjev zgodovinskih
krožkov, ki se ga je udeležeilo 23 učiteljev. Na posvetovanju je ravnatelj goriškega muzeja prof. Branko Marušič predaval o tolminskem upom. Po predavanju se je razvila živahna razprava o virih za zgodovino tolminskih uporov, o poteku upora leta 1713 in o pomenu kmečkih uporov za slovensko zgodovino.
Podelitvi nagrad se je razen predsednika občine Tolmin, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij iz Tolmina, Zveze prijateljev mladine in zavoda zšolstvo udeležil tudi podpredsednik odbora za proslavo 500-letnice kmečkih vstaj in 400-letnice slovensko-hrvaškega upora pri republiški konferenci Sociahstične zveze Slovenije tov. Janez Zemljerič, ki je v imenu odbora pozdravil udele-
VIDA WEDAM
lOO-LETNI JUBILEJI OSNOVNIH ŠOL
Z zasilnim poukom v GORENJI TRIBUŠI (Tolmin) so pričeli leta 1873. Redna enoraz-rednica je bila ustanovljena leta 1885 s podružnico v Krtovčah. Pouk so imeh v najeti podstreš-nici, ki je bila preurejena v učilnico. Poučevali so v slovenščini, in sicer vse do leta 1928, ko so odpustili vse slovenske učitelje in namestili italijanske. Po kapitulaciji Italije so pričeli pripravljati ustanovitev partizanske šole. Ustanovili so jo marca leta 1944. Kljub prekinitvam zaradi sovražnikovih napadov je delovala do konca vojne. Leta 1947 so šolo razširih v dvorazrednico. Tu je bil leta 1944 pedagoški tečaj za učitelje na Primorskem.
Zasilna osnovna šola v JAVORJU pri Litiji je pričela delovati leta 1873. Poučevali so župniki v mežnariji. Šele z odlokom kr. banske uprave v Ljubljani leta 1930 je bila ustanovljena redna enorazrednica. Naslednje leto so zgradih šolsko stavbo z dvema učilnicama. Med NOB so imeli pouk samo pol leta, nato so ostali otroci do decembra 1944 brez pouka; nemški učitelji se namreč niso upali živeti v kraju. Decembra 1944 so poslopje zasedli Nemci in ga spremenili v bunker. Močno poškodovano šolsko stavbo so leta 1946 obnovili.
..a,rja Gornik, učenka 4. a raz-
da gimnazije v Novem mestu. 7 t., rah z razpisom zavoda za $ ftvoja najboljše šolske na-
je Zveza prijateljev mladine
V natečaju za najboljše likovne izdelke na temo kmečkih uporov, ki ga je prav tako razpisal zavod za šolstvo, so dosegli prva mesta in prejeli nagrade naslednji učenci: Dušan Kardoš, učenec 7. razreda
Do leta 1973 na KOBILJU (Lendava) ni bilo šole. Otroci so obiskovali šolo v Dobrovniku. Leta 1873 pa so v kraju zgradili leseno šolsko poslopje in pričeli z poukom. Na šoli so učitelji poučevali nekdj let v prekmurščini in nato v madžarščini. Leta 1893 so staro leseno šolsko stavbo podrli in na istem
mestu zgradili novo šolo. Šola je bila od ustanovitve do leta 1927 dvorazredpa, to leto pa so jo razširili v trirazrednico. V Kobilju je dvojezična šola, kije leta 1965 dobila novo sodobno šolsko stavbo.
Osnovno šolo v KOSTANJEVICI na Krasu (Nova Gorica) so ustanovih pred sto leti. Pouk so imeli v privatni hiši vse do leta 1913, ko so zgradili šolsko stavbo, čeprav so šolo že leta 1897 razširili v trirazrednico. Med prvo svetovno vojno je bilo šolsko poslopje popolnoma uničeno. Pouk so imeli nato ponovno v raznih privatnih hišah vse do leta 1929, ko so zgradili novo šolsko stavbo z dvema učilnicama in šolo razširili v trirazrednico. Od ustanovitve šole do leta 1923 je bil pouk samo v slovenščini, nato se je po Genti-lijevi šolski reformi postopoma uvajala italijanščina. Novembra leta 1943 so pričeli v kraju s partizansko šolo, ki je bila zaradi bojev večkrat prekinjena.
Leta 1873 so ustanovili v LUČAH (Mozirje) enorazred-nico. Pouk so imeli v kaplaniji. Čez tri leta je krajevni šolski svet kupil hišo z večjo sobo in jo preuredil v šolske namene. Število učencev je iz leta v leto naraščalo in šolska oblast je zahtevala, da kupi krajevni šolski svet primerno zemljišče za gradnjo šole. Ker krajevni šolski svet ni mogel sam preskrbeti zemljišča, je prevzel skrb za gradnjo šole okrajni šolski svet. Na novo zgrajeno šolo so odprli leta 1905 in jo razširili v dvorazrednico. Leta 1933 so šolo adaptirali; postala je trirazrednica. Šola se sedaj imenuje po skladatelju Blažu Arniču.
SLAVICA PAVLIČ
NAS PRAVNIK SVETUJE
RAZPIS
>3 DELOVNEGA mesta
^PRAŠAJVJE: Osnovna šola
torej ni ravnala v skladu z zakonom o osnovni šoli, ker delovnega mesta za razredni pouk ni razpisala.
^izpisala delovno mesto za
'Mišano bivanje na nižji stop-^ jT' Na razpis sem se prijavila, Ž n,,r nisem dobila pismenega ^Sovora. Šola je odprla tudi to°i. dalovno mesto za razredni vendar tega mesta ni raz-
j..	>	icgu rucziu ni iul-
i ah, temveč ga je zapolnila s
Jarišico, ki je kandidirala na Velo-
°vno mesto za podaljšano
Ali je šola ravnala v bdu s predpisi, ker ni delov-rnesta za razredni pouk
niti
razpisala niti dala pisme-
odgovora 'tvo? ... 1 tL
na mojo pri-
ODGOVOR:	Zakon o
J^ovni šoli izrecno navaja, da delovna mesta učiteljev, ki Prijaj0 vzgojno-izobraževal-delP°^n vsaJ polovični p'0vn> čas, zasedajo po raz-j-T1; Osnovne šole so dolžne Pisati tista delovna mesta za iRitnezne učne predmete ali kat 1110 učn*l1 predmetov, za obera ni ob upoštevanju učne ' 2flVeZnost* zasedenih najmanj Ur tedensko. Omenjena šola
27. aprila je začel veljati zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki določa, da mora biti vsak prijavljeni kandidat pismeno obveščen o izbiri kandidata. S tem dnem pa so prenehala veljati določila TZDR, ki so obvezovala delovno organizacijo, da mora delavca pismeno obvestiti o sklepu, s katerim ga je delovna skupnost sprejela na delo, niso pa pismenega obvestila predpisovala za zavrnjene kandidate. Torej mora biti po novem vsak prijavljeni kandidat pismeno obveščen o rezultatih razpisa.
ODGOVOR: Po samoupravnem sporazumu se na podlagi 8. čl. učitelj s srednjo izobrazbo razporedi v osmo skupino delovnih mest, ki ji pripada 220 točk. Tako izračunani osebni dohodek se lahko poveča zaradi izpolnjevanja v sporazumu določenih pogojev, kot so npr.: zasedanje vodilnega delovnega mesta, dodatki za pogoje dela in podobno.
ODGOVOR: Magisterij se ne more enačiti z izobrazbo, ki ste jo pridobili s tem, da ste končali študij na dveh oddelkih filozofske fakultete, zato vam tudi ne pripada osebni dohodek, ki gre učiteljem, ki so opravili magisterij. Samoupravni sporazum tudi ne predvideva kakih posebnih dodatkov za take primere.
T.Š.
BREZ
POSEBNIH DOHODKOV
Glede pogojev, ki so potrebni za dosego doktorata, pa se boste morali pozanimati na ustrezni fakulteti.
TANJA ŠAREC
TANJA ŠAREC
OSEBNI DOHODEK
VPRAŠANJE: Kako se po samoupravnem sporazumu določa osebni dohodek učiteljem, ki imajo končano srednjo šolo in poučujejo na predmetni stopnji? - N. N.
VPRAŠANJE: Končala sem študij germanistike in izredni študij na oddelku za pedagogiko. Zanima me, če mi pripada - glede na mojo višjo izobrazbo, kot jo ima večina prosvetnih delavcev — tudi višji osebni dohodek in ali lahko zahtevam osebni dohodek, ki gre delavcem, ki so opravili magisterij? Poleg tega prosim, da bi mi pojasnili, kakšni so pogoji za pridobitev doktorata v prosvetni službi? - M. L.

Vztrajno se je spoprijel z motivom ... S slikarske kolonije v Škofji Loki
Vzgoja in varstvo
LEPO OTROŠTVO ZA VSE
Zamisel o ustanovitvi oddelka za duševno prizadete se je porajala pri sistematskih pregledih predšolskih otrok pri centru za psihohigieno v Mariboru. Pred dvema letoma so ustanovili prvi oddelek pri vzgojno-varstvenem zavodu BORIS PEČE. Oddelek je strokovno vezan na posebno osnovno šolo in na psihohigienski center. Otroka obravnavajo najprej v centru in ga začasno kategorizirajo , nato pa napotijo v oddelek za duševno prizadete otroke v vzgojno-varstvenem zavodu. V prvem letu je bilo v ta oddelek vključenih 14 otrok starih od 4 do 7 let. Njihova mentalna starost pa je dosegla povprečno 3 leta ali še manj.
V	tem šolskem letu je vključenih v oddelek za duševno prizadete otroke pri vzgojno-varstvenem zavodu Boris Peče 16 otrok, ki so razdeljeni v dve skupini. Otrok biva v vzgojno-varstvenem zavodu od 6.30 do 15. ure. Delo si delita ortopeda-gog in vzgojitelj. Poudarek je na socializaciji otrok, kar je mogoče doseči z individualnimi treningi in skupno usmerjenimi zaposlitvami. Obseg, oblika in metodična izvedba so prilagojeni zmogljivosti otrok. Program usposabljanja je sestavljen za vsako trimesečje posebej in temu programu se tudi prilagajajo individualni programi.
V	oddelku za duševne prizadete otroke so otroci obravnavani ortopedagoško, psihološko in logopedsko. Po dvomesečnem opazovanju otroka sestavita ortopedagog in psiholog individualni program usposabljanja, z natančno določenimi smotri. V ta program so vključeni tudi starši, ki doma nadaljujejo z individualno obravnavo otroka. Po teamski obravnavi in dosežkih specialnega pristopa so otroci usmerjeni v normalno okolje ali v oddelek za delovno usposabljanje. Najtežje prizadete otroke so vrnili v domačo oskrbo; nadalje jih obravnava ortopedagog na domu.
Sodelovanje s starši je vsakodnevno, ob prihodu in odhodu
otrok. Starši lahko opazujejo delo otrok pri raznih dejavnostih . Prirejajo skupne pogovore. Enkrat tedensko imajo govorilno uro. Starši radi prihajajo na pogovore, se za otroke vedno bojj zanimajo in jih potem tudi mnogo bolje razumejo. V pogo voru sodelujeta tudi psiholog in logoped. Na teamskih sestankih obravnavamo posameznega otroka kritično glede na individualni program, glede na njegove uspehe oziroma neuspehe in skupaj načrtujemo otrokov nadaljnji razvoj. Ugotavljamo, da je bil tak način dela doslej uspešen. Z ustrezno individual-n o-načrtno obravnavo so bili doseženi lepi uspehi tudi z otroki, ki imajo nižji inteligenčni količnik in večjo socialno zane-maijenpst. Tudi najtežji otroci so se vživeli v novo okolje in dosegli izboljšanje socializacije, ki je posebno očitna v korektivni obravnavi.
Nekako po dveh mesecih rednega dela opazimo, da se otrok umiri, začne se zanimati za igrače in okolje, vzpostavi socialne stike z vrstniki v zavodu in vzgojiteljem.
V Mariboru bi bilo treba organizirati več takih skupin za predšolske duševno prizadete otroke. Center za psihohigieno vodi razvid prizadetih otrok. Trenutno bi bilo treba vključiti vsaj še dvajset otrok. Žal je odziv odgovornih dejavnikov slabši in tako ostajajo otroci doma. Lahko si zamislimo družino, ki ima duševno prizadetega hiperaktivnega otroka in išče pomoč. Vzgojno-varstveni zavodi takega malčka odklanjajo, ker moti in onemogoča delo. Navadno ostane mati doma, ker mora posvečati vso skrb prizadetemu otroku, trpijo pa tudi drugi člani družine, posebno šoloobvezni otroci. Jasno je torej, kako nujno je vključevanje duševno prizadetih otrok v posebne skupine pri rednih vzgoj-no-varstvenih zavodih. Tudi prizadetim predšolskim otrokom naj končne posije sonce.
ZVONKA PETAN
OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO
ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za slovenski jezik — P ali PRU, za nedoločen čas na centralni osnovni šoli Laško
—	učitelja za matematiko — P ali PRU za nedoločen čas na centralni šoli Laško
—	dveh učiteljev za razredni pouk — U ah PRU, za nedoločen čas na podružnični šoli Breze
—	učitelja za razredni pouk — U ali PRU za nedoločen čas na podružnični šoli Vrh
—	učitelja za razredni pouk — U ali PRU, za nedoločen čas na podružnični šoli Rečica.
I OSNOVNA ŠOLA TRNOVO, LJUBLJANA, KARUNOVA ! 14/a
■ razpisuje naslednja delovna mesta za šol. leto * 1973/74:
: - učitelja matematike, PRU ali P za nedoločen čas j - učitelja za tehnični pouk, PRU za nedoločen čas : — učitelja za tehnični pouk, PRU ali absolvent PA za določen čas od 1.9. 1973 do 20. 1.1974.
} Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave.
:	DOM CENTRA STROKOVNIH ŠOL,	;
:	LJUBLJANA - TITOVA 78	j
[razpisuje	[
"	— dve prosti delovni mesti vzgojiteljic za nedoločen čas
j Pogoj: pripravnici - višja izobrazba pedagoške smeri.
^ Nastop dela 1. septembra 1973. Stanovanja ni.	■
■	Komisija za volitve in imenovanja
j SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA
[ razpisuje na osnovi 3. odstavka 89. člena zakona o [ osnovni šoU (Ur. list SRS, štev. 9/68 in 14/69) delovno
■	mesto
RAVNATELJA osnovne šole v Kobilju
Razpisni pogoji: učitelj osnovne šole z dokončano srednjo, : višjo ali visoko šolo, vsaj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse j ter opravljen strokovni izpit.
j Poleg formalnih pogojev morajo kandidati imeti tudi moral-
■	ne-politične kvalitete.
: Vloge z dokazili o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogo-: jev sprejema komisija za volitve in imenovanja skupščine : občine Lendava. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
Delovna skupnost
OSNOVNE ŠOLE LJUBNO OB SAVINJI	[
razpisuje prosto delovno mesto
učitelja za glasbeni in likovni pouk, PRU ali P za nedolo- j čen čas.
Rok prijave 14 dni. Nastop službe 1. septembra 1973. •
SVET ŠOLE II. GIMNAZIJE V LJUBLJANI, ŠUBIČEVA 1, j
preklicuje razpisa za učitelja latinskega jezika in za učitelja ! angleškega jezika, ki sta bila objavljena v 7. številki „Prosvet- j nega delavca14 za leto 1973. Hkrati razpisuje eno prosto de- ■ lovno mesto za učitelja latinskega in angleškega jezika — j oboje pod A — za nedoločen čas, P.	[
Nastop službe 1. septembra 1973.	j
Delovna skupnost
GIMNAZIJE VENO PILON AJDOVŠČINA
ponovno razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za sloveniti jezik — P,
—	učitelja za zgodovino in umetnostno vzgojo — P,
—	učitelja za zgodovino in geografijo — P,
—	učitelja za sociologijo, psihologijo, družbeno ureditev in filozofijo — P — nepolni delovni čas,
—	učitelja za glasbeno vzgojo — P,
—	učitelja za matematiko — P,
—	učitelja za telesno vzgojo — moški — P,
—	učitelja za telesno vzgojo — ženska — P,
—	učitelja za likovni pouk in tehnično vzgojo — nepolni delovni čas,
—	knjižničarja — nepolni delovni čas,
—	laboranta za fiziko in kemijo — nepolni delovni čas.
SVET OSNOVNE ŠOLE DOBROVO
razpisuje prosta delovna mesta:
—	dveh vzgojiteljic za predšolski oddelek, VZG — Dobrovo
—	učitelja za telesno vzgojo — žensko, PRU ali P — Dobrovo
—	dveh učiteljev za angleščino in angleščino-knjižničarstvo, PRU ali P — Dobrovo
—	učitelja za glasbeni pouk, PRU ali P — Dobrovo
—	učitelja za razredni pouk, U ali PRU (PA)
—. socialnega delavca (moški ali ženska)
Vsa navedena delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas. Rok za prijavo je 15 dni po razpisu.
OSNOVNA ŠOLA KOBILJE PRAZNUJE
V naši mali obmejni vasi Kobilje opravlja že 100 let svoje kulturno in vzgojno-izobraževalno poslanstvo osnovna šola.
Ta visoki jubilej bodo vaščani, učenci in delovni kolektiv osnovne šole proslavili z raznimi kulturnimi in športnimi prireditvami. Sklepna proslava bo 1. julija 1973. Nanjo vabimo vse učitelje, ki so službovali na naši šoli, nekdanje učence ter prebivalstvo bližnje in daljne okolice.
Posebej še vabimo predvojne učitelje. Žal jih ne moremo osebno povabiti, ker nismo mogli dobiti njihovih naslovov.
List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRŠ — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer, namestnica urednice Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva:	Ljubljana, Poljanska 6/1, Telefon
315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VlI.
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge ustanove 40 din — Št. tek, računa: 50101-678-47093.
Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643
SEMINAR ZA PRIDOBITEV PEDAGOŠKE IZOBRAZBE
Oddelek za pedagogiko in oddelek za psihologijo na filozofski fakulteti nameravata prirediti od 11. do 15. sept. 1973 pedagoško psihološki seminar na vzgojitelje v srednješolskih domovih in učitelje srednjih šol z visoko izobrazbo. Namen seminarja je olajšati pripravo na izpit za pridobitev pedagoške izobrazbe za učitelje srednjih šol in vzgojitelje v domovih za učence teh šol (Uradni list SRS, št. 40-311/68, Objave XX, št. 14/69).
Udeleženci naj bi se že pred seminarjem seznanili vsaj z glavnimi izpitnimi temami, zato da bi lahko potekal seminar čim bolj v obliki razprave. Interesenti za udeležbo naj se (s svojim naslovom) prijavijo tajništvu filozofske fakultete, Ljubljana Aškerčeva 12, do 30. junija 1973. Seminar se bo pričel v torek 11. septembra od 9. uri na filozofski fakulteti v sobi št. 416.
TAJNIŠVO FILOZOFSKE FAKULTETE
OBVESTILO
„Če-jevke“ ljubljanskega učiteljišča letnik 53/54! Srečanje ob 20. obletnici mature bo v soboto, 16. junija. Zbrali se bomo ob 19. uri v kavami Evropa — Ljubljana. Posebno vabljena tudi razrednika Janko Sotošek in Franja Veselko.
MAJDA MENCINGER-VUOVIČ Vzgojiteljska šola Ljubljana
OBLETNICA MATURE
Maturanti učiteljišča v CELJU — letnik 1953 — se bodo srečali ob 20-letnici mature, v petek, 22. junija 1973, ob 20. uri v gostišču HUM — LAŠKO. Prijave pošljite do 19. junija 1973 na naslov: Milko Vahčič, Osnovna šola A. Aškerc, Rimske Toplice — 63272
20-LETNICA MATURE
Maturanti novomeškega učiteljišča — letnik 1953 — se bomo srečalf v soboto, 30. junija 1973, ob 19. uri na Bregu v Novem mestu.
Pismene prijave sprejema: Peric Dragica, Ragov log 1, 68000 Novo mesto
20-LETNICA MATURE
Maturanti 4.b letnika učiteljišča v Ljubljani — letnik 1953, se bomo srečali ob 20-letnici mature 23. junija 1973 ob 19. uri v motelu Medno.
Za iniciativni odbor: Franc Malovrh, o. š. Dobrova pri Ljubljani
ČETRTI TELEVIZOR V PLISKOVICI NA KRASU
Pri 4. žrebanju ,,Tudi vaš razred na brezplačen izlet44 je štiriletni Hinko Cerar izžrebal tele pošUjatelje vrečk pudinga ROVAL. TV sprejemnik Iskra Panorama dobita prvi in drugi razred osnovne šole Dutovlje, podružnica Pliskovica, izlete pa: 3. a razred osnovne šole Železniki; 4. razred osnovne šole Belokranjskega odreda Semič; 3. b razred osnovne šole Antona Šibelja-Stjenka Komen; 2. razred osnovne šole Dobrovo v Brdih; 3. razred osnovne šole Kozje; 2. razred osnovne šole Kočevska Reka; 3. razred osnovne šole Stara Cerkev; L a razred osnovne šole dr. France Prešeren, Žiri; 2. a razred osnovne šole padlih prvoborcev Žiri; 2., 4. in 7. razred osnovne šole Gornja Trebuša, p. Čepo-van.
Tudi tokrat smo želeli obiskati prvonagrajence in o njih kaj zapisati. Toda to se nam kmalu ne bi posrečilo, saj smo prišli tja šele ob koncu pouka, ko so mladi Kraševci že zapustili hram učenosti. Le -tovarišico učiteljico smo še dobili pri delu. Za nekaj časa je pustila kontrolne naloge na kupu in prisedla.
„Naša šola je podružnica osnovne šole Dutovlje. Tukaj imamo navadno štiri razrede, vendar sta sedaj zaradi odsotnosti kolegice samo prvi in drugi. Tretji in četrti razred pa sta morala v Dutovlje, kar ni težko, ker jih tja vozi šolski avtobus. Prvi in drugi razred obiskuje 15 učencev, tretjega in četrtega pa 21; skupaj torej 36. Pa še ti niso vsi iz Pliskovice, ampak tudi iz okoliških zaselkov:	Kosovel,
Veliki dol, Tubelj, Škofi in Krajne vasi. Tudi te vozimo s šolskim avtobusom, pa čeprav so ti kraji oddaljeni poprečno le dva kilometra, le Škofi so 4 km od tod. Poleg Pliskovice sta du-toveljskipodružnični šoli še Tomaj in Štanjel. Delo z otroki poteka normalno, za kar skrbi tudi psiholog, ki ocenjuje sposobnosti učencev. Tiste, ki ne zmorejo normalne obremenitve, pošljemo v posebno šolo Strunjan. Ker je ta le preveč oddaljena, bodo menda odprli takšno šolo v Divači.
Učenci so še kar pridni, tudi učni uspeh je dober; k temu pa prispeva tudi to, da otrokom ni treba doma toliko delati, kot so včasih. Za učenje imajo dovolj časa.
Nekateri gredo po končani osnovni šoli v gimnazijo v Postojno, Koper ali Novo Gorico. Za vojaške kadetske šole in pedagoško gimnazijo ni zanimanja, vsaj za sedaj še ne. Nasprotno pa se veliko učencev odloči za trgovski poklic. Na našo stran prihajajo nakupovat mnogi Italijani. Zato je tukaj povsod dosti trgovin in trgovcev. Razvoj kraja je pripomogel k razrešitvi nekdanjih socialnih problemov. Mnogo naših ljudi je zaposlenih v bližnjih mestih, nekateri pa hodijo delat tudi v Italijo. Tisti, ki se še držijo zemlje, gojijo znameniti teran.
Kljub očitnemu napredku pa še vedno nimamo telefona v vasi. Le redko pride k nam kakšna pošta iz Ljubljane. Smo pač daleč. Vendar pa smo tudi na našo šolo dobili povabilo za sodelovanje pri akciji Kolinske.
Do sedaj smo se trikrat odzvali in že v tretjem poizkusu se nam je nasmehnila sreča. Televizor nam bo veliko pomenil, saj ga na šoli še nimamo. Morda vas zanima, kako smo zbirah? Preprosto, naročila sem otrokom naj prinašajo prazne vrečke kar* meni, ker so za takšno organiziranje še premajhni. Vsak dan smo jih preštevali in računali, koliko nam jih še manjka do celotne pošiljke. Moram reči, da otroci zelo radi jedo puding. Jedli so ga že prej, vendar ga sedaj še več. Tudi odrasli ga imajo radi. Kljub temu da smo že bili izžrebani, ga bomo še naprej kupovali, saj je puding ROV AL zares dober. Vsem, ki do sedaj še niso imeli sreče, jo želim kar največ pri zadnjem žrebanju.44
Temu voščilu se pridružuje tudi kolektiv KOLINSKE, ki vas vabi, da pošljete za zadnje žrebanje kar največ pošiljk.
Naslednjič in hkrati zadnjič se bo ROVALOV boben zavrtel v začetku julija. Na svidenje in vso srečo!
JANEZ TOPOVSEK
Z VSEH VETROV
SODELOVANJE FAKULTETE IN BANKE
Ekonomska fakulteta in beograjska banka sta podpisali sporazum o dolgoročnem sodelovanju. Sporazum določa, da bo ekonomska fakulteta organizirala tečaje za obnavljanje znanja ter posebne magistrske in specialistične tečaje za diplomirane ekonomiste, ki • so zaposleni v beograjski banki. Sporazum tudi predvideva, da bosta pri izbiri tem za doktorske disertacije, magistrske specialistične teze in diplomska dela sodelovala oba partnerja. Sodelovala bosta tudi pri organizaciji počitniške strokovne prakse rednih študentov ekonomske fakultete v beograjski banki in skupaj vodila politiko štipendiranja študentov rednega in podiplomskega študija. Poleg tega bo organizirala ekonomska fakulteta še poseben zgoščen pouk za izredne študente, kijih bo poslala na študij beograjska banka.
To je prvi tovrstni sporazum, ki je bil dosežen v Beogradu. Predstavlja začetek reforme univerzitetnega študija (povezovanje znanosti z gospodarstvom, šolanje kadrov, kijih potrebuje gospodarstvo itn.)
Predstavniki beograjske banke zatrjujejo, da se jim bo vloženih 200 tisoč din (kolikor jih bodo porabOi v tem šolskem letu za izpopolnjevanje svojih ekonomistov) zagotovo dobro obrestovalo. Denar, vložen v strokovno izpopolnjevanje, je prav gotovo dobro naložen.
vrstnih šolah ni preprosto i1 odvisno od mnogih dejavni* Skoraj povsod govore učen prostem času svoj materi!1 zik, drugega pa uporabljaj0 pouku. To pa pomeni, da osvoje bolj teoretično kot p1 tično. V Parizu dobe zajezi* ni pouk učitelje iz držav, K rih jezik poučujejo. Oba j°! pa seveda najbolje obvla( tisti otroci, ki ju vsak dan11 rahljajo (npr. otroci iz Alz3 in nekaterih območij Welsa)
ŠTIPENDIJE UNESCA
V obdobju od leta 19481 so bile podeljene prve štipen1 UNESCA) pa do sestanka, I1 bil pred nedavnim organizira Parizu — na njem so rodni strokovnjaki in preds1 niki OZN obravnavali želj0 potrebe držav — članic v zvfj štipendiranjem — je prejelo pendije več kot 30 tisoč štipendistov iz vsega sveta.
Največ teh štipendij (več*
43 %) so izkoristili prosVJ delavci. Več kot 80% štipej1 stov je iz držav v razvoju: 2® iz afriških držav, 9 % iz a!1 skih, 27% iz Azije, 28$
‘držav Latinske Amerike in 1* i iz Evrope in ZDA. Štipendist držav Latinske Amerike izk< stijo štipendije v državah s jega kontinenta, medtem ko štipendisti iz držav drugih k< tinentov odločijo predvsem bivanje v Veliki Britaniji. ^ slede: štipendisti iz Francij6 ZDA, na četrtem mestu pa; Mehika.
V
DVOJEZIČNE ŠOLE
V mnogih deželah zahodne Evrope imajo dvojezične šole, npr.: v Franciji, Angliji, Irski, Zahodni Nemčiji in drugod. V Parizu je na primer šest šol, v katerih je drugi učni jezik angleščina; v nekaterih šolah vzhodne Francije imajo nemščino. Razumljivo je, da delo v to-
KNJIŽEVNO BOGASTVO) TURKEMENUE
V Ašhabadu je zgrajena večja turkmenska knjižnic2' njej bo shranjenih 3 milijf knjig. V tej srednjeazijski ml bliki je okrog 250 knjižnic-njih je več kot 25 milijo! zvezkov. Knjige izposojajo bi plačno.
Kinematografi prikazujejo
©®o

OqO
e
e
®
nenadnih preobratov. Cezat David imata rada Rozalijo, K zalija pa ima rada življff sonce, morje itd. V tem p3 tudi zaplet filma. - n. d.
PRIZNANJE POLICIJSKE-
SEKSUALNO SPOZNAN
je delo znanega režiserja Mik; Nicholsa (Kdo se boji Virgii1? Woolf? Diplomiranec, Čaj* 22). V glavni vlogi nastopal
GA KOMISARJA je italijanski lec Jack Nicholson (poznal film — družbeno angažirana kri- ga po filmu Pet lahkih ko!1' minalka. Obravnava dramo poli- dov). Seksualno spoznanje* cijskega komisarja, ki skuša raz- film, ki pripoveduje o dveh P krinkati kriminalno dejavnost jateljih, ki si vsak po svoje ^ nekaterih gospodarskih organi- rata pot v življenje, ker sta. zacij in posameznikov. Pri tem zelo različna po značaju. je nemočen, ker so vpleteni tudi politični funkcionarji.
Odloči se, da bo krivce kaznoval. S tem žrtvuje svojo kariero in svobodo. Zaradi zahtevne teme, ki jo obravnava, ni primeren za šolarje. — tr
cii'
BELE ROŽE ZA ČRNO SESTRO Tema filma je rasno razlikovanje. Prikazuje človeka, ki je brez rasnih predsodkov, dokler se ne vpletejo v njegovo osebno življenje ljudje drugih ras. Toda ta problem je prikazan na najbolj sentimentalen način. Film je tipična melodrama. — tr
SKRIJ SE je film znanega italijanskega ustvarjalca wester-nov Sergia Leoneja, ki pa se je v tem filmu oddaljil od tematike westerna. Prizadeto obravnava revolucijo, vendar na nekoliko nenavaden način. Film odlikujejo izredna igra, duhoviti dialogi in dinamika, le pirotehnike je nekoliko preveč. — tr
CEZAR EM ROZALIJA je film režiserja Clauda Sauteta. Pri nas smo že gledali njegov film Maks in lopovi. Režiserju se je posrečilo napraviti svež, velikokrat smešen in tudi občutljiv film, ki analizira čustva in občutke v obliki pustolovščin, ki so polna presenečenj in
je poln ostrih ironij na ra' zakonolom štev. — n. d.
GETAWAY (Pobeg) je fi* Sama Peckinpaha, režiserja dijanskega rodu, ki je mog01' eden naj zanimivejših amer# režiserjev srednje generacf Film je posnet po romanu M Thompsona. Zgodba na vi« podobna tisti o Bonnie J Clydu, zgodba o dveh prest0) trikih. Sproža asociacije in ■; mišljanje. Če Arthur Pennlj vija misel o utemeljenosti J kršnegakoli nasilja, pa doži™ Sam Peckinpah dekade^ družbe, v kateri vladata p°*“r in nasOje. Oblikovno je fih11 redno impresiven. Preplah lj groza, trepet in odpor se ^ ' lita v dokaj surovem in n3*', nem ritmu filma. Režiserju s6*, z njegovim načinom filinskali, izražanja posrečilo napoit11! ^ kupo zla, nam pa je prepf^L možnost lastne opredelitve ] takega stanja. Film ni prime11
za mlajše gledalce. — mb , r
KLAN fe
MARSEILLSKI ro./vi’«-; ^
čisto avtorski film. Scenarij*^ po svojem romanu napisal J0, v. Giovanni, ki je film tudi reži^L. Jean-Paul Belmondo in Cia0 te
Cardinale sta zagotovila ^ ^
dosti gledalcev. Skratka, ki skuša nekaj povedati, a se ^ j to ne posreči. — mb