Listek.
317
Pesnikove misli se večinoma vrte" okolo jednega glavnega predmeta; to je njegova hrvaška domovina in sodbina naroda hrvaškega. Priporoča zlogo med južnimi Sloveni, katera, žal, vedno bolj gineva. Pesniška dikcija je živa in vzvišena. Najmenj nam ugajajo pre vedene pesmi.   —
Mirko Bogovic.  Pjesnička djela.  Sveža k prvi. Drame:  Matija Gube c.
—   Stjepan,   poslednji   kralj   bosanski   Zagreb. Naklada   ,,Matice hrvatske".
—   ,,Matica hrvatska" je usvojila pohvalno misel, izdajati izbrana ali tudi zbrana dela pisateljev, katera so ali že razpečaua, tako da jih ni več dobiti, ali pa so v raznih knjigah raztrkana, tako da se jih je mučno dočepati. Tako je sklenila izdajati pesniška dela Mirka Bogoviča, ki je nedavno umrl. Pokojnik je bil izmed onih pesnikov, ki so v temni dobi narodne zaspanosti vzbujali narodno zavest s svojimi deli. Letos je izdala ,,Matica hrv." dve drami pokojnikovi: ,,Matijo Gubca" in ,,Stjepana, poslednjega kralja bosanskega".
Prva imenovanih dram razpravlja znane dogodke iz kmetske vojske leta 1572-c^° l573- Dejanje je prav vešče zapleteno in razpleteno, vender ni vtisek celovit, ker se nobena oseba tako ne iztiče, da bi jo mogli imenovati nosilca dejanja, nego prizori polni dramatskega življenja so nanizani v večjo celoto. Za prikazanje na odru ima igra dosti težkoč. Jezik je gladek in ves prepleten z narodnimi reki, ki so časih — žal — tudi trivijalni.
Vsebina druge drame je propast bosenskega kraljevstva leta 1463. Ta drama je mnogo dovršenejša od prve. Stjepan, naravni sin Tome Krističa Ostojiča, kralja bosenskega, ki se je zaradi svojega prijateljstva s Turki zameril papežu, s preganjanjem bo-gomilov velikemu delu plemstva in s svojim ravnanjem proti zakoniti ženi njenim mogočnim sorodnikom, pridobil si je veliko pristašev. Podpihovali od kralja ogerskega, ogorčen na očeta zaradi svojega kopilstva, od narave silno slavohlepen, ne straši se nobenega pomočka, da bi zakraljeval Bosni, katero hoče zopet osloboditi vseh tujih vplivov. Zatorej ubije potajno očeta in pride na prestol. A koj tedaj jame ugašati njegova zvezda. Očividno je, da ga Bog zaradi njegovega nedela zapušča, a tudi v nesreči ostane nepo-kolebiv junak in tak tudi pogine. Drama, na odru prikazana, mora napraviti velikanski vtisek. Jezik je vznosit in mnogo bolj dostojanstven nego v ,,Matiji Gubci". Za natančnejšo analizo dram nam ne dostaje  prostora.    (Dalje prihodnjič.)                   R. Pertišek.
Iz hrvaške književnosti. Stjepan Korenič, katehet v zagrebškem ženskem liceji, napisal je pedagoško studijo ,,Gdje je isti na'?, v kateri razpravlja neugodne uspehe sedanjega ljudskega šolstva na Hrvaškem ter mimo drugega priporoča, da bi se korenito preustrojile nedostatne čitanke in razbremenila ljudska šola. Zanimljivo pisana knjižica stane 20 kr.  in se dobiva v knjigarni ,,Dioničke   tiskare"  v Zagrebu.
Društvo sv. Jeronima v Zagrebu je izdalo za leto 1893. vsega skupaj 79.000 izvodov svojih društvenih knjig, za 8.500 več nego leta 1892. Do konca leta 1893. je bilo vpisanih 11.416 članov; društvena imovina znaša okolo 150.000 gld. Za prihodnje leto izda društvo mimo drugega ,,Gospodarsko kemijo", katero je po rajnem slovenskem župniku Vrtovci predelal učitelj Lovro Matagič.
Hrvaško stenografsko društvo v Zagrebu je imelo meseca sušca svoj obči zbor. Društvena knjižnica se je pomnožila za 50 knjig, dohodkov je bilo 696 gld. Društvo je izdajalo svoje glasilo »Stenograf«. Predsednika prof. Fr, Magdiča je pozvala vlada, naj spiše učno knjigo o stenografiji.
Album za gasilce. Prejeli smo vabilo na ,,Vatrogasni album", katerega namerja izdati uredništvo ,,Vatrogasca" v Zagrebu. V tej knjigi bodo življenjepisi s slikami ne samo zapovednikov posamičnih gasilnih društev, nego tudi zaslužnih gasilcev, dobrotnikov
318                                                                 Listek.
in prijateljev gasilstva v obče. Album bode izhajal v zvezkih velike osmerke po 25—30 slik z življenjepisi na lepem popirji, slike pa na kartonu, in se bode oziral na hrvaško-slovenska društva. Cena lepo vezanemu zvezku bode okolo I gld. 20 kr. — Isto uredništvo namerja izdati tudi ,,Vatrogasm žepni koledar za godinu 1895", ki bode poleg kalen-darija in drugega berila obsezal statistiške podatke tudi vseh slovenskih gasilnih društev. Cena 80 kr.
Jagičev ,,Archiv". Nedavno sta izšla prvi in drugi zvezek XVI. letnika Jagiče-vega zbornika ,,Archiv fiir slav, Philologie". Kakor prejšnji, prinašata tudi ta dva mnogo zaiiimljivega in raznovrstnega gradiva iz obširnega področja slovanske filologije v najširšem zmislu. Tudi nekaj doneskov "za zgodovino slovenščine se nahaja tukaj. Na prvem mestu pa omenimo Vondrakovo razpravo ,,Althochdeutsche Beichtformeln im Altkirchenslavischen und in den Freisinger Denkmalern". Voudrakova zasluga je, da je zasledil original jedne izpovedne molitve staroslovenskega („pannonskega") eucholog. sinait. v starovisokonemščini, in sicer v rokopisu iz IX. in XI. stoletja. Mi smo sicer vedeli po kijevskih odlomkih, da je že na velikomoravskih tleh, tedaj že v panuonski dobi, vplivala latinščina na staro-slovenščino, da se je tudi iz nje prevajalo v staroslovenščino. Za homeletiko in katehezo se pa v teh ravnokar za krščanstvo pridobljenih pokrajinah ni dala latinščina uporabiti v korist staroslovenščine; morala je tedaj staronemščina, katera je bila tukaj v cerkvi ozko spojena z latinščino, priskočiti na pomoč To se nam sedaj dozdeva popolnoma naravno, in vender ni imel nihče poguma brez nobene podlage izreči take trditve. Sedaj imamo temu v Vondrdkovi razpravi neovržue dokaze. Zanimljivo je vender, da se je že prej izreklo mnenje, da je baš v nekaterih molitvah euchol. sinait. najti vpliv latinskega in ne grškega izvirnika Z isto izpovedno molitvijo euchol. sin., katera je prestavljena iz staronemščine strinja se v marsičem nedvojbeno zadnja izpovedna molitev brizinskih spomenikov, kakor nam to dobro razlaga Vondrak. Po njegovem mnenji je nekje v slovaških pokrajinah ali na slovaškoslovenski meji prestavil duhovnik nemške izpovedne molitve v staroslovenski jezik s primesjo slovaškega narečja. Ta prevod se je potem predelal v čisto staroslovenskega, kakor se nahaja v euch. sinait., in z marsikaterimi izpremembami v slovenščino, kakor ga vidimo v brizinskih spomenikih. V tem oziru nam še marsikaj ni jasnega in marsikaj je še dvojbeuega. Tudi slovaške sledove v brizinskih spomenikih bode treba podpreti s tehtnejšimi dokazi ali pa jih opustiti. —- Med ostalimi razpravami še opozarjamo na obširno studijo danskega učenjaka Sorensena ,,Beitrag zur Geschichte der Enlvvickelung der serb. Heldendichtung '. Razven tega so tu še razprave Verhrackega, Katužniackega, P, Gjorgjeviča,  Abichta in Oblaka.
Med korenitimi ocenami je največ Jagičevih. Tudi o novi glagolski izdaji misala poroča. ,,Wir haben es nicht mit einer Erruugenschaft neuester Zeiten zu thun, wie ein ,liberaler' osterreichischer Vervvaltungsbeamter vor mehreren Jahren den Glagolismus Istriens als eiue Neuerung des Jahres 1848 braudmarken vvollte. Nein, er hat sich nur um die Kleinigkeit von 600 Jahren verrechnet; das Recht datiert namlich nicht vom Jahre 1848, sondern 1248" — piše Jagic v tej oceni. — Mnogo zanimljivih opazek in novih mislij je v obsežni oceni Murkovi o Sobestjanskega ruski knjigi ,,Učenija o nacional. osobennost. karaktera i juridičesk.  byta drevnihfo Slavjanfc".
V bibliografskem oddelku poročajo Jagič, Briickner, Oblak in Polivka kratko in jedernato o mnogih novih knjigah; navzlic vsi kratkosti nam povedo vender dovolj o vrednosti dotičnih razprav.
Glagolita Clozuv. Vydal dr. Vdclav Vondrak. Se tremi svčtlotiskovjmi pfi lohami. V Praze 1893, 40, 126. — Kopitarjeva za ono dobo epohalna izdaja glagol. cloz. je že iz davna  pošla.    Zato nam je Vondrak jako   ustregel z novo izdajo tega   važ-