POSTNI GLASNIK
Stanovsko in strokovno slasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik V.	V Ljubljani, dne 1. novembra 1925.	21. številka
Jo ja:
Novice iz Beograda.
Kakor smo že poročali v zadnji številki »Poštnega glasinika«, je odpotoval 18. oktobra it. 1. predsednik Zveze poštnih organizacij tov. Joško Jakše, skupno s predsednikom bratske zagrebške organizacije tov. Lj. La-ličem v Beograd, da se informira odnosno intervenira pri imiinistrstvu za ugodno rešitev inajvažnejših vprašanj, ki zadevajo naše članstvo. O uspehu intervencij je predsednik Osebno poročal na sestanku v Ljubljani 28. oktobra )f. 1., isto bo storil tudi za člane v Mariboru, ako bo večina njih 'to želela. Za ostalo članstvo pa objavimo tukaj najvažnejše stvari. Zaradi pomanjkanja prostora in pa, ker nekatere stvari niso za javnost, priobčujemo tukaj samo izvleček poročila.
1.	Nova pragmatika oziroma revizija zakona. O tem se govori in straši največ pri nas, dočim v Beogradu nihče na to ne misli. Kes je, da ima pripravljeno železniško ministrstvo osnutek nove pragmatike, kakor tudi to, da dela ministrstvo pravde na nekalterih izpremombah uradniškega zakona, vendar je vse to še daleč do uresničenja. Vlada ima toliko drugih skrbi, kopico predlogov za nove nujnejše zakone, politične neprilike itd., da niti malo ne misli, niti nima časa misliti na to, da bi že zdaj izmenjala zakone, ki so komaj ustvarjeni. Po dosedanjih izkušnjah sodeč mislimo, da je najboljše, da teh izpre-memb organizacije ne forsirajo preveč.
2.	Pripravniški izpiti. To vprašanje jc vzelo delegatoma polovico časa v Beogradu. S pomočjo izredne naklonjenosti pomočnika generalnega direktorja g. dr. Horvata se nam je posrečilo zainteresirati merodajne funkcionarje, to je člane strokovnega sveita ki bo sklical te dni še eno sejo, da se vprašanje pripravniških izpitov končno veljavno reši. Z dokazovanjem vseh točk, ki govore za ukinitev pripravniških izpitov, se nam je posrečilo nekatere merodajne faktorje prepričati v toliko, da bodo zastopali na seji strokovnega sveta stališče, da se oproste pripravniškega izpita a) oni pripravniki, kateri 1. septembra 1923 sicer še niso imeli 3 let službe, a so imeli uradniški čin (poštar VI. ozir. V. razr.), b) oni ipriipravniki, katere je zakon dne 1. septembra 1923 sicer zatekel v začasnem svojstvu (privr. poštar), a so že imeli več ko 3 leta službe. Zahteva organizacije je šla in gre seveda za tem, da se oproste izpita vsi pripravniki, kateri so bili že pred 1. söpt. 1923 v poštlni službi in ki so pred tem dnem' položili strokovni izpit. Ako se nam1 posreči, da se izvrše naše gornje minimalne zahteve, potem ne bo težko, izposlovati v doglednem! ča>su splošno oprostitev od teh izpitov za vse pripravnike, ki so položili strokovni izpit že pred uveljavljenjem novega zakona. Zveza poštnih organizacij je kljub ustmeni intervenciji predsednika pri ministrstvu poslala te dni vsem članom, strokovnega sveta in gospodu ministru še obširno
in itehtno utemeljeno spomenico za odpravo teh izpitov, katera spomenica naj služi kot poudarek naših ustmenih prošenj na vse člane strokovnega sveta pri seji, ki se vrši te dni.
Predsednik Zveze je zainteresiral glede vprašanja pripravniških izpitov poleg predsednika in članov strokovnega sveta tudi samega gospoda ministra, tako da imamo polno upanja, da se to najbolj pereče vprašanje vsaj deloma ugodno reši. Za gotovo pa smo dosegli tole:	1. Rezultat seje strokovnega
sveta bo točno objavljen v Vesniku in v di-rekcijskih okrožnicah, tako da bodo prizadeti pripravniki vsaj enkrat tudi z uradne strani obveščeni o njihovem stanju; 2. Program izpitov se bo temeljito izpremenil, namreč zelo znatno zmanjšal. Ministrstvo samo je namreč uvidelo, da je učni načrt, kakršen je predpisan za polaganje pripravniških izpitov v Vesniku štev. 14 iz 1. 1924, docela neizvedljiv; 3. Ministrsltvo ozir. strokovni svet bo točno navedel določbe, člene, paragrafe itd. iz vsakega posameznega zakona ali pravilnika, ki je predpisan, da ga mora pripravnik poznati. To se pravi, da ne bo stalo v učnem načrtu enostavno — zakon o taksah ustava itd., ampak točno — člen lHa in ta iz tega in tega zakona itd. Vsakdo mora priznati, da znači to že veliko izboljšanje od sedanjega stanja.
3.	Poslovači. Pravilnik o poslovačih je že par mesecev izdelan, leži pa še vedno pri Glavni kontroli zaradi odobrenja. Na urgenco jc razpravljala Glavna kontrola o tem pravilniku te dni na eni svojih sej, tako da je najbrže ta trenotek pravilnik že odobren. Čim Glavna kontrola ta pravilnik odobri, bo stopil takoj v veljavo, ker je za realizacijo tega pravilnika potrebni kredit na razpolago. Ako bi pa Glavna kontrola ta pravilnik zavrnila, potem bo vložilo ministrstvo priziv na Državni svet. V tem slučaju se bo seveda vprašanje zvišanja odpravniških prejemkov zopet zavleklo.
Glavne določbe tega pravilnika so tele: Vse pošto čez 15.000 delovnih enot na leto postanejo erame pošte, pošte do 15.000 enot pa bodo kontraktualne pošte, ki jih bodo opravljali poštni poslovači. Te pošte bodo razdeljene na pat razredov, razredi pa na stopnje (po tiri) za vsakih 1000 enot. Najmanjša letna plača (do 2000 letnih enot) je 3000 Din), najvišja (14—15.000 enot) pa 10.800 Din. Za čas izrednih razmer (draginja) se zviša ta temeljna plača za 50%. Pošte z brzojavom dobe še posebej 240 Din letne doklade, kjer je pa brzojav in telefon, pa 360 Din. Poleg teh prejemkov bodo dobivali poslovači še posebne nagrade za odpravo in prenos pošiljk, za drage lokale in za kontrolo pomožnih pošt. Tako bi znašali celokupni prejemki najmanjše pošte (sedanje 111/6 in 111/5) kakih 6000 Din na leto, srednje odprav-niške pošte (sedanje 111/4 in III/3) kakih 8 do 10.000 Dih na leto, sedanje III/2 in 111/1 pa okrog 12.000 Din. Največje kontraktualne
pošte (sedanje razredne pošte 11/2 do 15.000 enot) pa bi prišle na 16.000 Din na leto. Tudi poslovni čas sc bo izpremenil. Najmanjše pošto (do 3000 enot) bodo imele samo 3 uradne ure na dan, srednje pošte po 4, večje po 6 in največje kontraktualne pošte po 8 uradnih ur na dan.
4.	Poštna šola. Kljub obljubi g. ministra ni izgleda, da bi se ustanovila poštna šola tudi v Ljubljani. Vzrok temu je po zatrdilu miinisMlrskih funkcionarjev finančna stran te ustanove, kajti proračun za eno poštno šolo znaša 800.000 Din na leto. Ker se ustanovi poleg že obstoječe poštne šole v Beogradu enaka šola tudi v Zagrebu, bi finančni minister ne pristal na to, da se obremeni državni proračun še z enako postovko za ljubljansko poštno šolo. Noglašali smo, da bi po tej praksi v doglednem času Slovenci sploh izginili iz poštne stroke, kajti naši ljudje ne morejo obiskovati poštne šole v Zagrebu prav tako ne, kakor je ne obiskujejo one v Beogradu. Temu odklonilnemu stališču od strani ministrshVa je gotovo precej krivo tudi to, da ima letos beograjska poštna šola 111 gojencev, dočim jih je imela lani samo 42. Ljubljanska direkcija je stavila v proračun neko svoto (neprimerno nižjo od 800 tisoč Din) za ustanovitev poštne šole v Ljubljani. Ker je upalti, da se razmere v doglednem času izboljšajo, ne bomo s tem vprašanjem še likvidirali.
5.	Službena obleka za nižje uslužbence.
Ministrstvo je pravočasno odposlalo nabave za službeno obleko in čevlje zvaničnikov in služiteljev, toda te nabave se tudi letos ne bodo izvršile v redu, kakor bi se morale, kakor se sploh nikoli ne. Blago za plašče in hlače v množini 20.000 metrov je dobavila neka tvornica iz -Leskovca. Ta odela (hlače in plašči) bodo dobili nižji uslužbenci po zatrdilu g. načelnika Rizniča v poldrugem mesecu. Bluze in čepice bi pa morala dobaviiti neka tovarna v Šibeniku, kateri pa se je baje pokvaril stroj. Odrejena je preiskava, da se ugotovi, če gre ta zakesnitev na odgovornost tovarne. Takoj bo dobavila tovarna samo 1500 m blaga za bluze in čepice, kdaj pride ostalo, ne more danes nihče povedati Pač pa je že razpisana licitacija za čevlje katere bodo dobili uslužbenci v najkrajšem času. Napram naši dolgoletni zahtevi, da naj bi se izdelovala obleka in čevlji v posameznih direkcijah, zavzemajo današnji odločujoči organi ministrstva povsem- odklonilno stališče. Trdijo, da obleka po meri sploh ni izvedljiva in da bi bila na ta način obleka v vsaki direkciji drugačna. V splošno pa je vzrok vednim zakesnitvam teh nabav dejstvo, da ne pridemo nikoli do rednega proračuna. Ministrstvo je navezano na kredit treh ali štirih dvanajstin, vsled česar ne more zaradi prenizke postavke nabaviti obleko ozir. obutev tako, kakor predpisuje pravilnik.
6.	Nočnine pri pošti in pri ambulanci. Glede zvišanja nočnine pri pošti je naše stališče znano, namreč to, da se izenači noč-
nina pri pošti z nočnino pri brzojavu. Vzrok da se ita naša dolgotrajna zahteva še danes ni izpolnila, leži v načelniku poštnega odele-nja ministrstva, ki nima dosti razumevanja za nujno potrebo tega poviška. Vendar nam je obljubil, da vstavi v ta namen v prihodnji proračun 400.000 Din za vsako direkcijo tako da se bodo mogle tudi nočnine pri pošti znatno zvišati. —- Ambulančne nočnine pa so se zvišale, kakor znano, samo za ambu-lance iz Beograda 2. Na naš ugovoT, da se s tem razlikujejo beograjske ambulance od ostalih ambulanc, je g. načelnik Milan Popovič odvrnil, da se je to zgodilo 1. za to, ker ima samo beograjska direkcija za to potreben kredit in 2., ker vozijo beograjske-ambulance sami nekvalificirani uslužbenci, on pa hoče z visokimi nočninami privabiti v to službo najboljše osobje, tako da bi vozili te ambulance samo uradniki II. kategorije. Priznal pa je, to je to precedenčni slučaj, ki se bo polagoma raztegnil na vse ostale ambulance v državi.
7.	Napredovanje v višjo skupino. To napredovanje bi se bilo izvršilo že koncem oktobra, toda beograjska direkcija še ni predložila predloga, ministrstvo pa hoče napraviti skupno imenovanje za vso državo. Predlog se je od beograjske direkcije nujno urgiral, Itako da je upati, da bodo ukazi ozir. dekreti podpisani v sredi novembra t. 1.
8.	Izplačilo razlike. V tej zadevi, ki se vleče kakor morska kača, smo se informirali pri načelniku budžetnega odelenja finančnega ministrstva g. Gjuričiču,, ki je izjavil, da je Vnešena v novi proračun za izplačilo razlike vsota 30 milijonov dinarjev, katera vsota bi se porabila v prvi vrsti za izplačilo razlike nižjim uslužbencem, osltalim pa bi se ta razlika stopnjema izplačevala. Tu omenimo tudi to, da bodo dvanajstine s 1. decembrom t. 1. zopet podaljšane, tako da pridemo do rednega proračuna v najboljšem slučaju šele s 1. aprilom 1926. Proračun poštnega ministrstva, ki je znašal prvotno 700 milijonov dinarjev, je črtal finančni minister za 128 milijohov dinarjev.
To bi bile glavne in najvažnejše točke, ki so potrebne, da jih razglasimo članstvu in javnosti. Vsekakor priporočamo, da gre v najkrajšem času rešitev teh zadev požurit še zastopnik uradniške organizacije, kakor tudi zastopnik organizacije nižjih uslužbencev.
Končno še omenimo, da sta se udeležila predsednika zagrebške in ljubljanske organizacije krstne slave Poštnega doma, ki se je vršila 19. oktobra t. 1. v Beogradu. Krstna slava se je praznovala z veliko svečanostjo. Navzočih je bilo mnogo članov in članic Saveza, kakor^tudi organov ministrsitva in zastopnika g. ministra. Nazaj grede je spremljal predsednik naše Zveze na prošnjo predsednika zagrebške Zveze tega v Osijek, kjer se je vršil sestanek tamkajšnje organizacije zaradi priključitve osiješke organizacije k zagrebški oblastni organizaciji.
Napadi na poštno upravo v Sloveniji.
Z ozirom na članek pod gornjim, naslovom v »Poštnem glasniku« Štev. 18 od 15 septembra t. 1. je prejel urednik našega lista iz Maribora sledeče pismo:
Tovariš urednik! Danes Te moram pa malo okrcati, so mi Mariborčan j e izrecno naročili tako. Sicer bi Te pa bil ošvrknil tudi na lastno pest. Veš, prijatelj, čisto lepo je, da imamo svoje sitanovsko glasilo, v katerem govorimo mi, in ravno tako je lepo, da v svojem glasilu zastopamo svoje interese, ni pa posebno dobro, če se priobčijo članki, ki so — saj se razumeva — pisani na brzo
roko. Resnično Ti povem, da se mi »Napadi na poštno upravo v Sloveniji« ne dopadejo in zato mislim, da zaslužiš krco, ker si jih —• menda tudi na brzo roko — natisnil brez zadostne korekture.
V	splošnem nima menda nihče ničesar proti članku, je pa v njem par mest, ki jih moram resnici na ljubo popraviti.
Tretji odstavek je že kar uvodoma nekako čudno zasukan in sicer tako čudno, da utegne vreči tisto svojo čudno luč na ves poštni Maribor. Tista stvar s »centralnim vodstvom)« mi namreč ni čisto jasna'. Clan-kar, — Bog mu bodi milostljiv, — je menda imel v mislih pokrajinsko vodstvo, vsaj med vrsticami stoji tako zapisano. Prijatelj, tukaj pa: zapik! Mi vsi dobro poznamo prejšnje vodstvo in poznamo tudi sedanje ter si prav odločno prepovemo, da bi kdorkoli skuša/ metati na nas senco nelojalnosti napram sedanjemu vodstvu direkcije. Dobro tudi vemo, kdo je zakrivil v največji meri personalno mizerijo pri slovenski pošti, kakor tudi to, da naslednik ne more odgovarjati za podedovane grehe ter jih pri najboljši volj, ne more kar čez noč izbrisati. In, ker vse to vemo, bi bilo dobro, ako bi pisec članka takale namigavanja v prihodnje malo bol, zase ohranil.
Drugo, kar je popravka vredno, je pa dejstvo ,da poživlja pisec navedenega članka slovenske politične liste, da se pridejo informirat, predno kaj pišejo, poleg tega pa,
—	bom kar napisal, saj politični listi tega ne bodo čitali, — sam ni informiran.
Ko bi imela tista pošta, ki se v članku ilustrira in ki ji pri nas pravimo Maribor 1, devetdeseti uradnikov na razpolago, no potem se z Vami sploh ne bi razgovarjali, tako bi bili visoki. Toliko jih pa mariborska glavna pošta ni imela že 50 let! Mi smo mnogo bolj skromni. Maksimalno število uradništva je imela pošta po prevratu in sicer 82 »ko--madov«, toda samo na papirju; bom že povedal, kako je to v resnici. Zaradi prevelike štedljivosti in premale naklonjenosti prejšnjega pokrajinskega šefa, deloma pa seveda tudi zaradi splošne redukcije, so dobivali di-rekcijski inšpektorji pri vsakem svojem pohodu v Maribor nalog (jaz si vsaj tako mislim), da prineso nazaj v Ljubljano par v Mariboru prištedenih uradnikov. In tako se je tisto sistemizirano stanje — prosim lepo: še vedno samo na papirju 82 — počasi krčilo in krčilo ter zlezlo na 60 in tludi to še vedno samo na papirju. Torej s temi šestdesetimi uradniki na papirju je pošta razpolagala v kritičnem trenotku.
V	resnici pa izgleda stvar takole: Prejšnji vodja direkcije je bil prepričan, da smo v Mariboru sami nemčurji in boljševiki (poslednje se mene še sedaj malo drži). Zato je razumljivo, da nas ni posebno rad videl Poleg tega je pa — boš že oprostil, da se pc naše izrazim — Ljubljana tudi bliže koritu ter se tam laže dobi kak ocvirek, tako je bila glede osobja nedvomno na boljšem od Maribora. Verni sicer, da bodo tele ugotovitve povzročile pri ljubljanskih kolegih malo prahu ,pa menda imam pravico, zastopati svoje stališče ter gledati dogodke s svojimi očmi. Znano je tudi to, da so vsi maroderji počasi a sistematično prikapali v Maribor ter so fumgirali tukaj res samo na papirju Poleg vsega navedenega pa mora Maribor
—	kar je povsem naravno — zalagati vso oblast z rezervami; ni pa naravno to, da se ni pri sistemiziranju to prav nič vpoštevalo ter se ni dala Mariboru 1 nikaka rezerva v ta namen. Sistemiziralo se je vedno le navzdol, na minimumi, s katerim naj bi se še lahko vršila služba. »Naj bi se,« sem rekel ker tega minimuma nikdar, ali vsaj redno ni bilo. Minimalno stanje, ki je bilo pošti
sistemizirano, je bilo kompletno v službi po-slednjikrat v marcu t. 1., od tega datumia naprej pa do danes nikdar več. Na sam dan krize pa je razpolagala pošta na papirju sicer s kompletnim stanjem, službo pa je opravljalo samo 45 uradnikov (sistemiziranih 60), torej je manjkala točno ena četrtina. Prijatelj, vzemi ljubljanski glavni pošti eno četrtino uradnikov, pa boš videl, kako se potem dela. Pa še lažje pogreši četrtino pošta z večjim številom osobja, ko pa taka z manjšim. Tako je torej čisto štajersko vino o /tistih devetdesetih osebah, če upoštevamo »komade«, kakor sem že zgoraj omenil. Ce pa pogledamo kvalifikacije, je pa slika še dosti bolj črna. če bo šlo v tem tempu naprej, boš moral kmalu podnevi z lučjo iskati kvalificiranega uradnika. Kako pa naj potem fabrika funkcionira? In vsega tega ni kriva mariborska pošta, kar morami poudariti, če itudi nimam povoda, da bi jo v tem vprašanju zagovarjal. Tukajšnjo pošto zadeva krivda toliko, ker se njen predstavitelj pn tistih zloglasnih sistemiziranjih ni branil znižanja staleža s tako energičnimi sredstvi, kakor so to storili drugi, ki so danes tudi v temi pogledu na boljšem.
Ako bi kdo še kaj rad izvedel o službah pri nas in o službah pri drugih poštah v državi in celo v Sloveniji, šemi pa rade volje na razpolago; sem v stanu postreči z izvirnimi podatki, ker sem si vse večje pošte države letos na lastne oči ogledal. Pribijem samo to, da je Slovenija vsled znanega re-servoirskega sistema, ki je pri mas vladal med v'semi pokrajinami majslabše dotirana,
Kar se tiče ostalih ugotovitev v citiranem članku, jih pa tudi jaz podpišem.
Tako. Blagovolite, gospod urednik, pr< tej priliki itd.
Tvoj stari
V. K—t.
Opomba uredništvu. — To pismo priobčujemo v celoti, kakršno je, prav zaradi tega, da se moremo o stvari nekoliko jasnejše izraziti.
Pred vsemi bodi ugotovljeno, da naš dopisnik, kakor tudi uredništvo ni imelo iz daleka nikakega namena in tudi ne vzroka, da bi kaj namigavalo, kakor da bi se od naših mariborskih tovarišev uprizarjala kaka gonja napram poštni upravi v Sloveniji, oziroma napram njenemu sedanjemu vodstvu. Tega iz omenjenega članka tudi nihče ne more povzeti, najmanj pa oni naši tovariši ne, ki stoje v naši organizaciji kot skala. Kje jc izvor znane kampanje v političnih listih in kakšen je bil njen namen, to pa je že jasno ne samo nam pri listu, ampak tudi drugim tovarišem. Hoteli smo si sicer tudi to malo pobliže ogledati v našem' listu, vendar smo opustili namero iz razloga, da se ta juha sama docela izkuha. In juha že vre... Mariborski tovariši naj se tedaj kar lepo pomire.
Kar se pa tiče števila 90 uradnikov v Mariboru 1, pa primomnimo, da tega nikdar nismo trdili, pač pa smo rekli, da ima predstojnik na razpolago kakih 90 oseb, torej uradnikov, zvaničnikov in služiteljev.
Poštna hranilnica — honorarji — in poštno uradništvo pri prometu.
Poštna hranilnica brez poštnih uradov oziroma brez sodelovanja poštnega prometnega osobja bi pač ne bila to, kar je; imeti bi morala tedaj tudi drugo ime ter bi ne bilo povoda, da stoji pod upravo poštnega ministrstva. Sicer so bili našli za to ustanovo Že drugo ime — »čekovni zavod« — takoj po prevratu. Zdaj pa je ta zavod zopet prekrščen v »poštno hranilnico«. Da ta hranilnica v pravem pomenu besede za enkrat še ne
posluje, je postranskega pomena. Velikega pomena pa je ta institucija v glavnem, za kar je prav za prav ustvarjena — v čekovnem prometu, ki; je tudi v naši novi državi sila narasel, in ki do naša državi ogromne dohodke ter bi jih lahko še več, če bi bilo vse tako, kakor bi moralo biti. Ne bomo navajali statističnih podatkov o postopnem porastu čekovnega prometa zadnjih let in rji dobičkih, ki se stekajo iz tega podjetja v državno blagajno. Jasno je, da so ogromni, ker omogočajo izplačevanje lepih nagrad zlasti vodilnemu, pa tudi ostalemu osobju tega zavoda.
In naš namen je, da se pobavimo nekoliko s temi poglavjem iz čisto načelnega in principialnega stališča.
Najpoprej bodi ugotovljeno to, da vrši pretežni d!el poslov za ppštao hranilnico ravno prometno osobje na vseh poštnih uradih. Ono zbira denar, vrši izplačevanje ter opravlja posredovalsko službo med strankami in poštno hranilnico. Tako da bi lahko rekli, da predstavljajo centrala v Beogradu in podružnice v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu v prvi vrsti administrativne urade poštne hranilnice, potem šele opravljajo tudi ti zavodi posle, ki jih vrše pošte, dočim leži ves ostali promet na ramah poštnih uradov.
Tega pa centralno vodstvo poštne hranilnice noče vedeti. Saj tako bi si človek tolmačil, kajti pri razdeljevanju nagrad se je poštno uradmištvo, ki opravlja težak in odgovoren posel za poštno hranilnico pri poštnih uradih, doslej vedno prezrlo, dočim prejemajo hranilnični uradniki zasluženo ali nezasluženo težke tisočake. In vendar ne nosi poštni uradnik, vsaj pri večjih uradih, nič manjše odgovornosti in rizika za brezhibno poslovanje pri sedanjem čekovnem prometu. Nezmotljiv ni nihče, vsakemu poštnemu uradniku, ki vrši blagajniške pasle, se je že pripetilo, da mu je pri dnevnem zaključku manjkalo denarja. Je imel pač smolo in posledice je nosil sam, seči je treba v žep in plačati primanjkljaj, ali pa se mu odteguje od plače. To se dogaja pri vseh denarnih zavodih.
Pri privatnih denarnih zavodih imajo za to posebne fonde za doklado1, takozvani »Sohwundgeld«. Pri poštni hranilnici dobe vsaj nagrade za svoje delo in, če ima kdo smolo, to je primanjkljaj, ga krije lahko iz te nagrade. Poštni uradnik pri blagajni, ki sprejema in izplačuje mesečno milijone za poštno hranilnico, pa ne dobi niti pare za to.
In to je krivica! Enim dosti, drugim nič. Nikomur.ne zavidamo, če dobi kaj več, ven dar je dokaj takih, ki ne vedo, zakaj so dobili.
To je krivica, ki se mora popraviti. Ne iz nevoščljivosti, ampak iz načelnosti, pravičnosti, doslednosti. Zahtevamo, da velja za vse enaka mera.
Tudi v bivši Avstriji, kjer je bil ustroj tega zavoda menda na višku, so priznavali poštnim uslužbencem nagrade v obliki nekakih tantijem. Ni bilo veliko, toda bilo1 je nekaj, uradništvo je bilo tudi tega veselo. Sicer pa je bilo že samo priznanje velike moralne vrednosti. V Avstriji imajo poštni prometni uradniki še vedno te nagrade in drugod tudi, zakaj bi bili izjema zopet mi?
Znana ugledna tvrdka
Drago Schwab
javlja vsem cenj. poštnim uradnikom (cam),
da prodaja vsa oblačila na mesečne
Obroke. Tozadevna pojasnila in drugo rešuje tvrdka obratno.	63
F. F. član nadzorstva.
O izrednem občnem zboru gospodarske zadruge.
Sredi mavembra bo, kakor javljamo na drugem kraju, izredni' občni .zbor maše gospodarske zadruge. Namen teli vrstic je, pojasniti članstvu, čemu sklicuje zadruga ta izredni občni zbor in kaj bosta obravnavali prvi dve točki dnevnega reda, zlasti, ker se marsikomu čudno ah morda celo nepotrebno zdi, da se sklicuje občni zbor zdaj, ko nas loči le še nekaj mesecev od rednega 'Občnega zbora. Kdor je pa bil na zadnjih dveh rednih občnih zborih (predlani in lani)) ve, da nismo nikdiar prišli preko formalnega dnevnega reda, t. j. preko' poročila zadružnih funkcionarjev in volitev, ker je ižc ta dnevni red vrlo obsežen in se običajno pri vsakem poročilu razvije debata, volitve same pa tudi vzemo veliko časa, zlasti, če se izbor ne zedini za kompromisno kandidatno listo. Zato je vsekako umestneje, če obravnavamo važna gospodarska vprašanja na izrednih občnih zborih, za redne občne zbore pa naj ostanejo samo tiste točke, ki jih zahtevajo pravila. Pa tudi za knjigovodstvo zadruge je boli praktično, če prične z i/spremembami, ki se zde potrebne, že s 1. januarjem, ko se prične novo poslovno leto, in ne šale sredi leta.
Najprej nekaj besed o krojačnici in nje reorganizaciji. Tukaj je treba takoj ugotoviti, da člani krojažnico slabo Izkoriščajo, kar na vse zadnje tudi ni nič čudnega. Prvič samo en mojster, pa če je še tako dober, nikdar ne ustreže vsem; drugič pa so cene v naši krojačnici1 vsekako previsoke. Zato si marsikdo rajši poišče drugega krojača, ki bolje in tudi ceneje dela, v našo krojačnico gredo po navadi samo tisti, ki so primorani, ker ne morejo drugega krojača takoj plačati. Krojačmica je zato skoraj pasivna in nikakor ne gre, da hi se primanjkljajii valili tudi na ramena članov, ki ne dajejo krojačnici delati. Načelstvo In nadzorstvo zadruge je zato sklenilo, da si sme vsak član sam izbrati krojača. Kdor bo hotel imeti dragega krojača, bo nosil drago obleko, kdor pa ne bo hotel nositi dragih oblek, si bo poiskal cenejšega krojača, če bo hotel, tudi na kmetih. Račun krojača bo predložil član potem' zadrugi, ki ga bo takoj poravnala naravnost krojaču, sama pa bo odtrgovala plačani znesek, kakor doslej, v Petih ali šestih 'obrokih od prejemkov člana. Na ta način bodo prenehale vse pritožbe zaradi slabega in dragega dela. Opozarjam, da gre sklep za tem, da se dovoli vsem članom ta ugodnost, torej 'tudi ženskim članom, ki so bili doslej prav pri krojačnici prikrajšani. Res je sicer, da dovoljujejo drugi krojači obroke, vendar je marsikomu nerodno, zanje prosjačiti. Tudi je obleka ina obroke dražja, kakor obleka, ki jo takoj plačaš.
Ta načrt bi sicer izvodilo vodstvo zadruge lahko v lastnem področju, če bi ne bilo za to potrebno denarja. Računati moramo namreč, da bo veliko članov izkorisitilo to ugodnost. Obratni kapital zadruge je pa smešno nizek, ker znaša le kakih 15.000 Din. To je za nabavo premoga, drv, za čevljarnlco in krojačnico bore malo. Zvišati je treba torej d,elclžc na najmanj 100 Din. To dopolnilo naj bi se plačalo v treh mesečnih obrokih po 25.— Din. Omenim naj pri tej priliki, da znaša delež pri železničarski zadrugi 300.— Din. To bo obravnavala druga točka dnevnega reda. Ob enem bo’ stavljen predlog za obračunavanje vseh vlog in dolga na kon toteren tem način. Nikakor namreč me gre, da bi člani, kf plačujejo, recimo, premog od 1. februarja, pa ga dobe šele oktobra ali novembra meseca, plačevali isto ceno, kakor tisti, ki so ga začeli plačevati in so ga 'tudi že dobili meseca februarja. Za krojačnico samo pa je absolutno potrebno 'kontokorcmtiio zaračunavanje.
Toliko za danes. Želim, da se še kdo oglasi pred 'Občnim zborom in da »e 'istega udeležimo v čim večjem številu.
To in ono.
Poziv uprave! — Kljub večkratnemu' opominu je med našimi naročniki še več zaostalcev, ki dolgujejo upravi »Poštnega glasnika« nad 6000 Din na naročnini1. Vsi ti so dobili te dni po pošti pismene pozive za plačilo dolga do 3. novembra t. 1. Prosimo vsakogar, naj blagovoli naš odločen
poziv upoštevati, da se vsi izognemo sitnostim. Trezno misleči tovariši nam naših ukrepov ne morejo zameriti, ker je kriv vsak sam, kdor bi se čutil 'UlžaljeneKa. — Za bodoče pa prosimo' reda in točnega plačevanja v naprej. En reven dinar bo pač vsakdo utrpel za vsako številko, ki nas stane toliko v tiskarni, vse druge st roške moramo kriti iz oglasov in prosjačenja. Ce nam tedaj naročniki ostajajo dolžni na naročnini, je to težka 'izguba. Da bi pa pustili naš list zamreti, bi pač značilo našo popolno 'stanovsko nezavest ■im nezmožnost boja za boljšo bodočnost. Nasprotno, človek bi pričakoval zbirke prostovoljnih prispevkov za podporo »iPoštnemu glasniku«.
— Izredni občni zbor »Gospodarske zadruge poštnih nameščencev« v Ljubljani se bo vršil v soboto, 21. novembra t. 1. ob 19. url v sejni sobi poštne direkcije. Spored: 1. Reorganizacija kro-jačnice. 2. Izprememba pravil. 3. Slučajnosti. Radi velike važnosti sporeda prosimo 'oblle udeležbe. — Načelstvo.
Novo breme na ramena onim, ki pošti itak samo tlako delajo. Tiskana okrožnica naše direkcije štev. XXXIV/1925 je prinesla nov ukaz: »Kako 'morajo pošte dostavljati davčne čekovne vpla-čilniee.« To so mavadmi davčni čeki, ki so se tudi dosediaj odpravljali z navadno pisemsko pošto. Odslej pa se bodo dostavljale te položnice s seznamom vred, tako, da bo moral naslovljenec sprejemi polaznice v seznamu potrditi. Z eno besedo' rečeno: selski pismonoše in vodje nabiral-nic bodo morali zastonj opravljati eksekutarsko službo, dočim sc bo davčni sluga na račun uboge poštne pare lahko po uradu izprehajal ali opravljali kako postransko službo. Nabrralnlčarji in poštni sli morajo opravljati ta posel zastonj in ravno ti 'ljudje so z odpravniki vred tako nesramno slabo plačani.
Kakšne in katere davke plačujejo dnevnlčar-
ji? iPo razpisu generalne direkcije neposrednih' davkov štev. 19.922 od 1. junija t. 1. morajo plačati dnevničarji neposredni davek po čl. 157 finančnega zakona; in sicer plačujejo oni dnevnl-čarjii, čijih letna nagrada me iznaša več ko 36.000 Din, 3% od te nagrade kot neposredni davek. Poleg tega plačujejo na ta neposredni davek odpadajoči invalidski davek in komorsko doklado, torej enako ko vsi državni uslužbenci. V tem mesecu je rač. kontrolni odsek direkcije odtegnil te davke od| nagrade onim dnevničarjem, ki so nazaj plačani, od 1. avgusta t. 1. nazaj, oni dnevničarji pa, ki so naprej plačani, bodo plačali vse te davke od 1. avgusta do 31. decembra v 3 obrokih.
Vršil je službo proti predpisom, a bilo je državi v — prid. Ne samo pri nas, temveč tudi po druoih deželah ih državah imajo na poštah nepovabljene ponočne obiskovalce. Tako so nedavna tega 'Obiskali svedrovci poštni urad v Dub-ujanih blizu Hodonina v Češkoslovaški republiki. ‘Namazali so šipe z blatom im jih razbili, odtrgali žaluzije v vratih ter vdrli v urad, kjer so vse razmetali, prebrskali in opravo poškodovalli in polomili. Ukradli so poštnih znamk za približno 2000 Kč. Zlikovci so stikali zlasti za denarjem, ki je bil pripravljen za Izplačila v znesku 300.000 Kč. Ali ta njih nakana jim ni uspela, zakaj poštar je vzel vso svoto čez noč s seboj na dom, da bi bil erami denar na varnem. Imel je poštni denar v svojem stanovanju, kljub temu, da je to proti predpisom. Lahko bi se tudi pripetilo, da bi bil poštar na domu okraden, na kar bi bil brez milosti obsojen na povrnitev škode, ker je delal proti predpisom. Take in enako sladkosti so delež poštnih uslužbencev.
Neimenovana članica Sekcije ptč. čin. Na anonimne dopise ne odgovarjamo. Ne razumemo, zakaj v tate' vsakdanji zadevi ne bi mogli imenovati svojega imena. — Sekcija.
Za «Zvezo poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani» izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za «Narodno tiskarno»: Fran Jezeršek v Ljubljani.
Manufakturna veletrgovina
Hedžet & Koritnik
Brzojavi: Hedžet. Ljubljana Telefon §t. 75
IVAH JELAČIN, Ljubljana
veletrgovina špecerijske in kolonialne robe.
Solidna in točna postrežba. Ustanovljeno leta 1888
Fm$KAFAH,L]illiljailtl
Rimska cesta 16
Mizarstvo s parno silo. Bogata zaloga modernega pohištva ter amerikanske pisarniške rouleaux-oprave.
Za nakup vseh plsarniikih In šolskih potrebššin priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana,
Šelenburgova ul. 1, Sv. Petra c. 26.
The Rex Co.
Ljubljana	Zagreb
Gradišče 10.	Sajmište 56.
Telefon št. 268 int. — Ustanovljeno 1906.
Specijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. Pisalni stroji na obroke.
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjevec
Ljubljana	Stritarjeva ul. 5
Priporoča se pri nabavi blaga za obleke Cene zmerne.	Postrežba točna in solidna.
Pri nakupu zimskih potrebščin za ženske In moške obleke se priporoča
manufakturna trgovina
Janko Česnik
LJUBLJANA
I. Černe
zaloga pohištva in tapetništva
Ljubljana, Dunajska c. 19-28
St. Vid nad Ljubljano.
Predno te odločiš, da kupiš obleko, plašč ali suknjo, poseti
našo detaljno trgovino na Erjavčevi cesti št. 2 nasproti Dramskega gledališča in sl oglej našo
bogato zalogo!
Dobro blago, prvovrstna ročna izdelava in nedoiegljivo nizke cene te bodo prepričale, kje edino kupiš najbolje in najceneje. — Državnim nameščencem proti primerni garanciji tudi na obroke!
Konfekcijska tovarna
FRAN DERENOA A CIE., LJUBLJANA.
Hotlnl boržunaitl hlobuki,
kakor tudi filci v vseh modnih barvah v veliki izbiri in po nizkih cenah pri
MINKI HORVAT ™
modistka
Ljubljana, Stari trs štev. 21.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Slouenska banka
centrala
Stritarjeva ul. LJUBLJANA Stritarjeva ul.
d)	v lastni palači.
I Delniška glavnica Din 7.500,OOO'— Rezerve	Din 1.500,000 —
Ljubljansko gradbena družbo iu.
UDBLJAim, Rimska testa 13. telefon 327
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe in pohičtvo.
Veletrgovina
R. Stermecki, Celje
pošlje ilustrovani cenik (čez 1000 slik)
zastonj!
Josip Peteline,
Sv. Petra nasip 7.
priporoča najcenejši nakup potrebščin za krojače, čpvljarje in šivilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev .GRITZNER* v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje in krojače.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta čtev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	(22
Tvornica dežnikov
I	L3UBL3ANA,
I	Mestni trs številka 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
Konfekcijska tovarna
FRAN OERENDA & CIE., Liubljana.
Podružnici: Af ilijaclja :
Ljutomer, Doljna Lendava Slavenska banka d. d. Zagreb
Izvršuje vse bančne posle, obrestuje vloge na vložne knjižice po najvišji obrestni meri.
CENTRALA:	Poštno-hran. račun 10563. PRODAJALNA:
Emonska cesta 8.	Brzojavi: Derenda.	Erjavčeva cesta 2.
313	Teleton interurban	249
Lastna novo-zgrajena tvornica moške, deške in otroške konfekcije ter vseh vrst uniform. — Prodaja svoje lastne izdelke po izredno znižanih konkurenčnih cenah tudi na drobno v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 (nasproti Dramskega gledališča). Vsem državnim stalno nameščenim uradnikom in uslužbencem proti primerni garanciji tudi na obroke. — Oglejte sl našo bogato zalogo In prepričajte se o brezhibni prvovrstni ročni Izdelavi in nizkih cenah.
Lingarjeva ul. — Stritarjeva ul.
££ Cene zmerne!
„Z O R A“
družba z o. z.
Ljubljana, Kralja Petra trg št. 2
(nasproti sodnije)
nudi najceneje
prvoratni bencin in petrolej amarikanska atrojna, mazil-na In cilinder-olja, karbolinej atrojne maati, modro flalioo, žveplo itd.
3 .......................................................
j Prometni zavod za premog
j ................. d. d. v Ljubljani
j prodaja premoga iz slovenskih premogovnikov
I vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor t	tudi za industrijska podjetja In razpečava na debelo
j	inozemski premog in koks
Z vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslovaški In angleški koks za 1	livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
I Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani,
i	Miklošičeva cesta štev. 15, prvo nadstropje.
F LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA		
Delniška glavnica: Din 50,000.000 — Skupne rezerve ca Din 10.000.000 — SE PRIPOROČA ZA VSE DAM	Centrala: UUDUANA - DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE: Brežice	Gorica	Metković	Sarajevo Celje	Kren)	Novi Sad	Split Črnomelj	Maribor	Ptuj	Trst ČNE POSLE	Agencija: Logatec	SE PRIPOR	Brzoiavni naslov: Danka Ljubljana Tel. štev.: 261, 413, 502, 503 in 504 OČA ZA VSE DANČNE POSLE