PODLISTEK. Iz minulih dni. (Crtiea iz naše doline. Spisal MiroslaT pri Sy. Marjeti ob Pesniei.) I, List iz spominske knjige. Od državne ceste, ki vodi od juga skozi Maribor, mimo St. Ilja proti Gradcu, se odcepi tam, kjer se lajtersberški hrib izgubivpesniško dolino, od glavne stranska proga, okrajna cesta, ki pel]e po dolini mimo Sv. Marjete naprej proti Sv. Lenartu. Lepi in prijazni kraji se razprostirajo pred očmi potnika, hode&ega tod. Sredi doline se vije v vijugasti črti izvrstnega peska bogati, bistri potok Pesnica. Na obe strani Pesnice se razprostirajo obširni travniki, kjer bujno raste sladko seno. Ob vznožju Jiribov obeh strani, ki omejujejo dolino, kakor tudi sredi doline ob okrajni cesti, so vrstoma raztreseni prijazni kmefiki domovi; ob vznožju Iiribov, kjer se prično le-ti vzdigovati, se nahajajo rodovitne njive, višje gori so pa na senfini strani večinoma gozdovi, na prisolnfini strani pa raste vinska trta . . . Marsikateri tujec, ki tod potuje,, si misli, ogledovaje to lepo okolico: ,,Sre6ni ljudje, ki bivajo tukaj!" A njemu, ki so mu tukajšnje razmere znane, nudi pogled na te kraje tudi marsikateri otožni spo min. On gleda čedne kmetske domove in ve, da v veliko njih ne prebiva ve6 nekdanji ponosni, svobodni kmet, ampak da si ondi pod tujo streho služi svoj trdi kruh uboga raja, ki ob velikem trudu ter majhnem plačilu obdeluje posestvo svojemu gospodu-meščanu. Ob okrajni cesti od Maribora do Sv. Marjete so večinoma vsa najboljSa posestva v rokah meščanov. Sicer pa lahko z radostjo beležimo, da se kmetje tega, kar so si v prošlih desetletjih osvojili, trdno drže; oni, ki imajo še svoje domove, se jih tesneje oklepajo, kakor njihovi lahkomiselni predniki. Kaj pa je bil pravzaprav vzrok, da je privedel toliko kmetov te lepe okolice do tako žalostnega propada? Odgovor starih ljudi na to vprašapje se navadno glasi: ,,Zeleznica". Kako to? Bilo je namreč tukaj doma veliko kmetov-voznikov! Njih največ|a skrb je bila, imetilepekonje, njih najglavnejše orodje bifi in voz, njih najljub§e opravilo potovanje, oziroma vozarjenje. Vozili so raznovrstne potrebščine tedanjega časa, Daleft tja gor na sever so vozili n. pr. vino, ki so ga nekdaj^tako obilo rodile naše gorice; od ondot so pa pripeljali soli, železa itd. Drugokrat je trebalo z vozom daleč tje dol na jug, v Trst, po raznovrstne stvari, ki so jih potrebovali trgovci. Ponosen je bil naš tedanji kmet, ki je bil v tej dolini doma, Kako tudi ne ?! Oglejva si, blagovoljni čitatelj, v duhu tole podobo: Na dv.orišču stoji težek voz, na katerem je naloženih osem polovnjakov vina; pred vozorn je vpreženih 6vetero močnih konj, ki že nestrpno čakajo, bijofii s kopiti ob tla, kedaj že pofii bič. Počasnih korakov se približa kmet v visokih žkornjih, irhastih tilačah, s Širokokrajnim klobuk.om na glavi. Krog voza grede si še enkrat natančiio ogleda, ali je vse v redu; ttP patam Še kaj popravi. Gospodinja prinese blagoslovljeno vodo, pokropi ž njo moža, konje, voz in želi blagoslova na polu in srečne vrnitve. Kmet naročujoč Še družini, kaj ima sloriti za fiasa njegove odsotnosti, napravi z bičem pred konji po tleh tri velike križe ter se priporoSi tako s tem starodavnim znamenjem božjemu varstvu; bič zažvižga, konji potegnejo, in z ,,Bog pomagaj — srečno!" zapusti kmet svoj dom; tožko je domačim, gledajočim Še nekaj časa za vozora, dokler jim za ovinkom ne izgine izpred oči, kajti vedo, da ga dolgo ne bo ter da ga na potu čaka mnogo nevarnosti ... J Ako je šlo po sreSi, se je vrnil voznik po preteku 14 dni, enega ali dveh mesecev, z lepo svoto denarja. Kmet je poplačal svoje potrebščiner uredil svoje domače gospodarske zadeve, k.onji so se odpočili in jel se je pripravljati na novo potovanje. Šicer pa tudi niso bili redki taki slučaji, da se je mesto s Štirimi, vrnil z enim konjem, ali s praznim žepom. Mogoče se mu je pripetila med potjo nesre&a, ali je zažel medvinske bratce-igralce, ki so se po vse] deželi poznali kakor cigani. . . Toda kaj se je pravi voznik zmenil za take postranske malenkosti? Težko je čakal djieva, ko zopet počibič! Tako je šlo od roda do roda. Ded je nekdaj vozaril križem sveta, oče je bil voznik in vnuk isto, Gospodarstvo je opravljala žena s posli in družino, in Ce ni Šlo vse, kakor bi moralo biti, kaj zato, saj prinese gospodar zopet suhih denarcev. — A kakor se na svetuvse spreminja, jele so se tudi za našo dolino napovedovati močne spremerabe. Kmetje so se vrafiali s svojih ,,tur" temnih obrazov, kajti slišale so se med svetom čudne novice, da nameravajo v kratkem času po tej dolini izpeljati — železnico. Mladina se je te novice silno razveselila, češ, to bo veselo življenje; kmetje nevozniki so malomarno zmajevali z ramami, Češ, rneni je vseeno, pride železnica, ali ne pride. A kmetje-vozniki so se je — bali, uvažujoč njene zle posledice, jezili so se in hudovali. Toda njč ni moglo silnega 6asovnega tota novih naprav prepreftiti. Ko je minulo nekaj let, je sopihal in žvižgal po teh krajih parni stroj, vožeč s seboj dolgo vrsto težko oblozenih voz. Kmetje-vozniki so potrtega srca gledali prizor in z žalostjo morali pripoznati, da se s tako silno premoftjo ni mogoče meriti! Večino prejšnjih voženj je sedaj izvrševala železnica, ki je z veliko hitrostjo, toda vkljub temu mnogo ceneje prevažala vse potrebŠ6ine iz daljnih krajev semkaj in nazaj. Kmetski vozovi so odslej rjaveli po kolarnicah, njih najlepše konje so odgnali Nemci; edina njih gmotna rešitev bi bila odslej v umnejšem Rospodarstvu in pridnem delu. Pa ni lahko onernu, ki se v rani mladosti temu ne privadi; le malo jih je nastopilo to rešilno pot. Velika ve6ina njih je Hodila popubno pot. Doma jim je postajalo dolgftas, in so poliajali po gostilnah, kjer so si pri rujnem vincu preganiali žalostne spomine. In da se križi in težave lažje pozabljajo, so 6esto posegli po pisanih kartah. In tako je v doka.j veseli družbi preminil marsikateri dan. marsikatera no6 in marsikateri desetak. Doma vsled takega gospodarjevega ra^Tianja ni moglo biti v najboljšem stan«; žena je tožila in prosila moža in mu razkladala sto nujnih potreb; a kdo bo rad posluSal take puste re6i? Odšel je raje v gostilno nazaj, kjer je bilo vsaj kaj zabave. Ako je zmanjkalo denarcev, ka.j zato? Saj ima krčmar kredo; celo tako blagodušni Ijudje so se naSli med njimi, ki niso lo tirjali za pla6ilo, še izposojevali so denar drage volje. Ko se je drecej nabralo, mu je posekal ujjnik kos najlepšega gozda; ta je pil, oni pa je pisal naprej... In prišlo je, kar jo moralo priti. V nekaj iRtih je zapel boben, nekdanji ponosni kmel je odšel. praznih rok s svojo družino s starodavnega doma svojih pradodov v tuji svet s trebuhom za kruhom, a posestvo je kupil meSftan. Tako in onako se glasi zgodovina propadlih kmetij. Pripetil so je pa semtertje tudi kak izvanreden slu6aj propada, ki se je razlo6eval od drueih popisanili po svoji nenavadnosti in posebnosti. iDalje prih.)