List 31. Tečaj lui. i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 2. avgusta 1895. Politiški oddelek. •i pričakujejo, se motijo. Pač pa Slovenci ne smemo držati križem rok, ker sicer bodo nekaj slovenskih sinov pri vabili na ta način v nemški zavod, da je ponemčijo. Zato bode treba tudi Slovencem podpirati revnejše dijake slovenske narodnosti, da jih ne vjamejo Nemci v svoje mreže. Celjski Nemci in nemškutarji se še niso pomirili. Namen celjskemu dijaškemu zavetišču v Celji bode popol-Bati so se jeli za svojo nemško gimnazijo in pa za svoj noma podoben namenu nemškega „ Schul vereina", ki tudi Boj za Celje. umeten nemški značaj mesta. Gospodje so sedaj v naj- zatrjuje, da le skrbi za nemško odgojo nemških otrok, v večji skrbi, kako bodo polnili razrede svoje gimnazije, resnici pa v svoje zavode le slovensko deco lovi. ako vanje ne bodo več hodili slovenski sinovi. Celjski Pa tudi mej obrtniki hočejo poživiti nemški duh. Nemci nimajo dovolj mladeži za nemško gimnazijo, zunaj Delovalo se bode na to, da bodo nemški mojstri v Celji Celja so pa v celjskem okoliši Nemci tako redki i da jih skoro po dnevi bilo treba iskati z Dijogenovo svetil- nico. Da ni nekaj rudarskih in tovarniških podjetij ki jemali le nemške pomočnike in nemške obrtne učence. tem oziru pa celjski Nemci ne bodo dosti dosegli. Vsak mojster je dosedaj vzel pomočnika ali pa učenca pritiskajo na svoje delavce, in kateri imajo v službi nekaj ki se mu je zdel pripravnejši in tako bode tudi v bodoče. tujcev ) bi ne bilo skoro nobenega Nemca zunaj Celja v Po narodnosti se bode pač málokdo ravnal. Prodajalni okoliši, od koder dijaki hodijo v celjsko gimnazijo. čarji pa Nemcev še jemati ne morejo, ker razmere v Da pa ohranijo celjsko nemštvo. so sklenili osno- Celji so take, da je treba trgovskemu osobju znanja obeh vati v Celji nemški dom in pa nemško dijaško zavetišče. deželnih jezikov. Kdor bi le celjskim Nemcem prodajal j Prvega jim mi iz srca privoščimo, naj si le v njem ogre-vajo svoje umetno nemštvo, naj prirejajo pristno nemške veselice, vse to nam ne more dosti škodovati. Nam niti na misel ne pride jim kratiti kake pra- kmalu přišel na „kant u nemškimi delavci bi se v Celje zasejale socijalistične ideje, za kar pa celjski mojstri niso posebno naudušeni. Posebnega vspeha celjski Nemci od vseh teh svojih vice do njih narodnega razvoja in pristno nemških zabav, namenov nimamo pričakovati. Izdali so neki oklic na vse Mi Slovenci bodemo zase tudi v Celji zahtevali pravice, Nemce, da naj jim pošiljajo doneske za njih namene. Nemcem pa njihove popolnoma privoščimo Dvomimo pa tem oklici so pa naredili veliko napako, za katero se bodo močno, da bi nemški dom zgrajen z nemškim denarjem še kesali. Izrekli so, da vzamejo le pristen nemški denar, mogel celjskim Nemcem dosti koristiti in podaljšati obsta- židovskega pa ne. tem so odbili od sebe vse pristaše nek nemškemu gospodarstvu. zjedinjene levice. V Celji menda ne vedo, koliko se imajo Večje važnosti bode dijaško zavetišče. Namen temu Nemci v Avstriji zahvaliti židovskému denarju. Brez zavodu bode preskrbovati ubožnejše dijake nemške gim- dovskega denarja bi že davno se bilo zrušilo njih go nažije s hrano. Samo na sebi je namen blag in kolikor spodarstvo nad Slovani. Nemški „ Schulverein " vzdržuje mu gotovo želimo najboljšega vspeha. se največ z židovskim denarjem. Nemški nacijonalci so se tiče Nemcev, Le veselilo bode nas, če se celjskim Nemcem s tem po- pač dobri kričači, a denarja sreči napolniti celjsko gimnazijo s pristnimi Nemci. Toda ne pričakujejo. pa Celjani od njih dosti bojimo se pa, da se tukaj nekaj druzega namerava. S Letos utegne še nekaj priti, ko vse govori o Celji, podporo si hočejo vabiti slovenske dijake v nemško gim- a to se bode kmalu premenilo. Drugo leto se bode že nazijo. Gospodje v Celji si morda celo nadejajo, da s tem málokdo spominjal Celjanov. Ves krik je bil umetno na- izpodkopljejo dvojezično gimnazijo. Seveda, če kaj tacega pravljen in se bode zlasti po državnozborskih volitvah i * 304 vse zopet pozabilo. S požrtovalnostjo se avstrijski Nemci ne odlikujejo. Zato tudi nemški Celjani ne bodo vodi liberalne stranke zginjajo s pozorišča. Vzrok temu je to s tako da je zjedinj levica se postavila preveč na nemškonarodno hiti imeli svojega doma, ako se bodo na druge Nemce zanašali. stališče in ti možje ne marajo več zanjo. Govori se, da še ne- odlože mandate. Pri novih volitvah se pa zvrše kateri drug Zaradi tega pa Slovenci pred to zadnjo akcijo celj- še vecje premembe in stare levice morda kmalu ne bode več Chlumecky postane vodja zjedinj levici ob jednem skih Nemcev nimamo nobenega strahu. Slovenska gimna- bode pa skušal obdržati predsedništvo zbornice, dokler bode to šio vodj zija v Celji f bode imela vedno več učencev, nemški jih bode pa manjkalo, naj jih še tako vabijo, ker za kacih 5000 prebivalcev posebna gimnazija potrebna ni. Vsa stvar bode pa imela še to dobro posledico, da voljni ž se zjedinjena levica ne bode več toliko brigala za Celje, goče je celo, Kršćanski socijalisti, nemški nacijonalci bodo seveda za- čeli hud boj proti njemu, da se to ne vjerna da kdo bil kake stranke in predsednik zbornici. Skušali ga bodo pripraviti ob predsedništvo. Levičarji pa ne bodo vsi zado im vodstvom, ker se jim zdi prezmeren Mo da mnogi izstopijo iz zjedinj levice in se ko so se nemški Celjani v svojem oklici postavili na protisemitsko stališče. Ko bi bili to storili že pred gla- pridružijo nemškim nacijonalcem. V Znojmu je Chlumecky te dni poročal svojim volilcem o političnem položaji. Prizna! je, sovanjem o Celji v državnem zboru, bi levica gotovo ne da je levičarjem celjsko vprašanj bilo čez gla Potem je pa razvil nov načrt volilne reforme, po katerem ostanejo bila tako jedina. Prepričani smo, da nemški liberalci sedanje volilne skupine nespremenjene, samo nekaj poslancev sedaj ne bodo več se dosti brigali za nemške Celjane in bi se potem še volilo po občni volilni pravici. Zaradi tega bodo vse pustili naravnemu teku. govora se je jako prikupil Poljakom, kateri se boje vsake pre membe volilne pravice v sedanjih skupinah. Plener je te dni v Hebu svojim volilcem razlagal zakaj Politični pregled. da je odloži! svoj mandat dotični seji hebske trgovinsk zbornice pa mnogo zborničnih članov ni prišlo in svojo od Nova koalicija. Govori se, da se napravlja nova koalicija, ali prav za prav da se obnovi prejšnja, samo da odrinejo jeden del levičarjev, kateri stoje preveč na narodnem sotnost opravičilo s tem, da ne marajo Plenerja proslavljati. Plener je govoril dolgo, a zborničnih članov mu ni skoro nikdo pritrjeval, samo mej poslušalci so mnogi odobravali stališci. Za tako koalicijo so posebno naudušeni Poljaki in nemški konservativci. Oboji so sedaj že tudi glede volilne reforme pripravljeni precej odjenjati levičarjem. Nemški konservativci so se nadejali, da bodo Mladočehi se približali desnici in se zopet osnuje stari železni obroč, zaradi tega so pa Dipauli in tovariši delali težave levičarjem. Ko pa Mladočehi nikakor ne mislijo nobeni stranki brezpogojno delati tlake, so so konservativci jeli zopet približevati liberalcem. Strahu pred tako koalicijo nam ni treba imeti, ker se bode še prej razbila nego se je bila prejšnja. Za volilno reformo namreč ne bode dobila potrebne dvetretjinske večine. Gospodom tudi najbrž ni njegov govor, bili vsi hebski prostoru za poslušalce zbrali so se namreč židj Plenerjev govor je pa tudi bil jako poprej kar bi ne bilo znano Přiznal je, da je odstopil od ministerstva zaradi celj- puhel in iz njega nismo ničesa izvedeli skega vprašanja, ker je to vprašanje dobilo večjo važnost, kakor mu ga je njegova stranka připisovala. Pojasnil pa ni prav nič kako stališče sta on in grof Wurmbrand zavzemala v tem vprašanj i v ministerském svetu da si so levičarski listi baš v tej zadevi obetali pojasnil. Naposled se je opravi-čeval s tem, da je prevzel dobro plačano mesto predsednika \ skupnem višjem računišču, da se to bolj vjerna z njegovo pre za resno delo, temveč volitev, ne da na tem, da čas potratijo do novih dovršili volilno reformo. teklostjo, nego bi se pa popolnoma umaknil v zasebno življenje. Dunajski kršćanski socijalisti so malo v skrbeh, da ne zmagajo pri novih volitvah za mestni zbor. Jeden del nem- Grof Coronini je odložil svoj mandat. Sprl se je bil ških nacijonalcev ni ž njimi zadovoljen in se ne misli ulele s svojim klubom zaradi celjske gimnazije sova! za dvojezično gimnazijo v Celj On klub bil rad gla- žiti volitve. Zaradi tega se pa krščanski socijalisti že obračaj pa sklenil, da do dunajskih Čehov, da bi jih podpírali pri volitvah Čehi pa morajo glasovati proti njej. Pa tudi že poprej se grof Franc nimajo nič posebnega veselj a to ker Lueger in tovariši so Coronini ni popolnoma vjemal s svojimi italijanskimi tovariši. preveč na nemško narodnem stališči, kar so zlasti pokazali pri CoroniDi je dober Avstrijec in pravičen mož in v prejšnjih glas o celjski gimnaziji in v prejšnjih časih, ko so na- letih včasih zagovarjal tudi slovenske zahteve. Italijanski listi sprotovali češki šoli na Dunaji. Pri prvih volitvah bodo Čehi ga sedaj hudo napadaj ker odložil svoj mandat in nagla- postavili svoje kandidate, ožje volitve se pa najbrž ne udeleže šajo, da se nikdar niso vjemali ž njim. To prav radi verja- Nemci naj le sami mej seboj izboj memo imel. ujejo svojo borbo. Slovani Morda bode grof Coronini tudi spoznal, da je napak nimajo povoda, pomagati nobeni stranki. Krščanski socijalisti ko je Italij vedno zagov Italijani ga bodo še pogrešali. Naj volijo kogar hočej da so dobri Avstrijci. se posebno boje, da bode vlada vplivala na uradnike, da bodo vpli nini ), toliko na Dunaji ne bode nikdo imel, kakor ga je grof Coro- volili liberalce Belgija Demonstracije, katere prirejajo socijalisti in Vladni krogi jih bodo bolje spoznali, ko jih on ne bode liberalci proti novému šolskemu zakonu, katerega je sklenila več kril s svojim plašcem. Cesar je grofu Coroniniju podělil katoliška večina belgijske zbornice, so velikanske. Dne 28. ju- red železne ki prve vrste v priznanje njegovih zaslug v se v Bru zbralo nad parlamentu. Coronini bil je tudi nekaj časa predsednik zbor- strujejo zoper nov šolski zakon. Raz 100.000 osob, da demon- çrajanje, kričanje in za- nice poslancev Baron Widmann je odložil svoj mandat Da proti vladi je bilo nepop se na- pravljajo važne premembe v avstrijski politiki, kaže to da ajveljavnejši parlamentarci odkladajo svoje mandate možj Grozilo se je z íevo-če bi kralj potrdil ta zakon. Nasprotniki zakona prav da kralj ne bo potrdil zakona, katoličani seveda se bodo mie. Vlada o katerih se je mislilo, da pridejo pri sestavi nove vlade morda še v poštev. Odstopil je grof Coronini, o katerem se je včasih že govorilo, da bode še ministerski predsednik, bavi jar lucijo, upajo, pa na vso moč prizadevali, da zakon zadobi potrj v varstvo kralj izdala stroge odredbe Plener, baron Widmann veljal za največji finančni talent zjedinj levice i katerega Anglija. Liberalna stranka, kateri je še pred kratkim stal zaslužni starček Gladstone na čelu, je pri zadnjih volitvah v dolenjo zbornico propala. Nasprotna konservativna stranka radi videli na stolu ministerskega predsednika posebno levičarji že večkrat bili je pridobila znatno večino to zmago je pac zopet za dolg Glavni kolo- pokopano pereče irsko vprašanje (homerule), to je osvobojenje 305 irskega kmeta iz rok velikih kapitalistov, za katero idejo se Aparat bakren cilinder, ki ima zunaj na sredi Gladstone, oziroma liberalna stranka toli poganja. Značilno je, železen gori obrnen venec. Cilinder ima pokrov, ki se pa da je konservativcem pripomogla največ katoliška duhovšČina do zmage. Konservativci obljubili so katoličanom versko šolo, mej kuhanjem ni na njem; in počez močen železen obroč i na kar so ti pritegnili za nje Bo pa li konservativna stranka, katere nazorov pa ni zamenjati z nazori naše avstrijske kon-servativne stranke tudi spolnila obljube, to se bode še le po- na katerem visi na verigi » ki napeljana na vrtečega se žrjava, s katerim se lahko posoda, kadar se hoće vzdigne z ognja. Taka posoda biti pa mora postavljena kazalo. Vsekako žalostno je, da je pala zares v pravém po- pod obokom, ki daje popolno varnost proti ognju in mora menu besede liberalna stranka in se je s tem irskega kmeta toli zaželena samouprava. pokopala za Kuba. Kaj slabo se godi španjski vojski na otoku imeti luknjo, da gredo sopari v dimnik. Delavec mora imeti tako visok stoliček, da lahko Kubi mej vstaši. Maršal Martinez Campos je z veliko silo s 7 opazuje delo in jemlje poskušnje iz posode. Nalije se pa Častniki vred ranjen ušel iz vjetništva panija ima sedaj na Kubi 54.000 mož z 2200 častniki, v oktobru poslala bo vlada se 30.000 mož. Mornarica šteje 25 vojnih ladij katerim pa manjših ladij. Značilno je, da se sledi v kratkem v se 15 španjska vojska v toliki množini, kakor je ne upajo spustiti za polovico posode z oljem in sprva dobro kuri. Olje se kuha in večkrat močno šumi in poka. To pokanje prihaja od odhajanja vodne pare, ki se nareja iz vode, ki je v olju. Čez nekaj časa se olje popolnoma počrni. boj, temveč le odbijajo sovražne napade. Ze itak financijelno propala Španija, se bode s to res drago vojsko v se bolj v Sedaj se začne olje vzdigovati v cilindru in ob kra dolgove pokopala jih narejati mehurčke ko olje se toliko razbelilo, da Óbrtnija. Es* Tiskarski firneži. Izdelava tiskarskega črnila je jako podobna izdelavi firnežev sploh in se dobro izplačuje. Naprava tiskarskega je začelo razpadati. Ko se začne iz olja vzdigovati smr-deči dim, mora delavec vedno paziti na olje. Ko začne olje čez in čez vreti, je treba takoj ogenj pomanjšati, ker sicer olje kipi čez posodo, naj bode še tako velika. Će se olje vedno vzdiguje v posodi, če tudi se je pomanjšal 0 i ogenj, mora se hitro posoda vzeti z ognja in zopet po- staviti na ogenj še le, ko se je olje ponižalo. Če je olje kipelo, se zbere na vencu okrog posode in se potem črnila to ni več. še nedavno veljala za nekako tajnost, a sedaj zopet nazaj spravi v posodo. Če se neprevidno postopa, se olje užge in gori z Dobro tiskarsko crnilo mora imeti svetločrno barvo močno sajastim plamenom. Ce V* «iviivviraw t in biti popolnoma jednakomerna masa. Če je v tiskařském posodo hitro deti pokrov. se to zgodi, mora se na črnilu le majhen pesek ali tudi le krogljica saj, črnilo pri tiskanji maže. Na zraku se tiskarsko črnilo ne sme premeniti in se mora hitro sušiti. Tiskarsko črnilo ne sme imeti nobenega duha in se mora dati lahko s tiskarskih valjarjev in pa tiskovnega stavka omiti. Pri tiskanji da Najbolje je, da se vzdržuje le taka gorkota, da pari gore, ako se jim približaš s svežo, a zopet ugasnejo, ako svečo odmakneš. treba poskusiti, če se je že dobro sku- potem halo. Večkrat Vzame se nekaj snovij iz kotla in ohladi mora v papir se utisniti, pa vendar ne tako globoko bi se videlo na drugi strani. Lahko nikakor ni napraviti tiskarskega črnila, j se pa s prsti stisne in raztegne. Če se potegne v štiri do j je do vol j bi zadoščalo imenovanim nalogam. Tudi ni lahko povedati iz česa obstoji tiskarsko črnilo. Rabi se kot glavno snov laneno olje, ki se z ogrevanjem deloma razkroji, deloma usmoli. Poleg tega rabijo še smolo in razne barve. Če se nareja samo tiskarsko črnilo, se ni treba ozirati na barvo firniževe mase, potrebno je pa to, če se nareja svetleje tiskarske barve. Za napravo tiskarskega črnila vzame se fino laneno olje, kajti slabše laneno olje daje črnilo, ki ima nepri- jeten duh in grdo rujavo barvo. Olje se pomeša z zgo- ščeno pet centimetrov dolge niti, in se ne raztrga kuhano in se posoda vzame z ognja in ohladi. k Nekateri imajo navado, da poprej še zažgo pare in puste kake pet minut goreti. S tem dobi olje bolj temno barvo, kar je dobro, če se delà tiskarsko črnilo, za druge tiskarske barve se pa tako črnilo ne da porabiti. Tiskarski firnež, ki ga tako dobimo, se rabi go- stejši in redkejši, prvega je treba dalje, poslednjega manj kuhati. Za časopise se rabi redkejši firnež, ker je ceneji, za umeten tisk gostejši. Namesto dražega lanenega olja rabi se tudi cenejše konopljino olje, ki ima zoperni duh. Da pa firneža ni treba preveč kuhati, se mu pri žvepleno kislino in nekaj ur greje, pri čemer je dene nekaj smole. Če se ima narediti tiskarsko črnilo pa paziti, da gorkota ne presega 100° C. Potem se pusti se vzame smrekova rujava smola; če se pa firnež ima olje stati, odloči se žveplena kislina in izpere večkrat s porabiti za tiskarske barve, se pa vzame světla barva mlačno vodo, da se vsa žveplena kislina odpravi Če se ameriške smole. Da pa ne pridejo v firnež kaki kamenčki » je z oljem prav ravnalo, dobilo je svetlorumeno barvo in ki so primešani smoli, mora se poprej stopiti in prece-zgubil ves duh. diti. Smole se pridene, ko je olje v cilindru ob krajih Očiščeno laneno olje se kuha pri tako visoki vro- jelo vreti. Na 70 delov olja se pridene 10 delov smole čini, da se ga četrtino razkroji. Ker pa olje pri kuhanju in se pridene še tri dele mila. Poslednjega se pridene, nareja mehurje in se jako napne, imeti morajo za to ku- da se barva potem rajši s stavka umije. Milo mora biti hanje posebne priprave. suho. Za tiskarsko črnilo vzame se rumeno smolno milo, 306 za fineje barve pa belo lojevo milo. S posebnim vobličem se poprej razreže na tenke kose, in dobro presuši. Dobro je, če se lanenemu olju, ko se malo ogreje pridene male indige ali pariškega modřila. S tem dobi firnež lep ton. (Konec sledi.) Obrtnijske raznoterosti. Poraba zemeljske gorkote. Ker bode v teku časa pošlo skladišče premoga, je Francoz Berlhelot predlagal, da bi porabili zemljino gorkoto za obrtne namene. Novejsa inženerska vednost že daje sredstva, s katero bi se dalo izvrtati luknje po 3000 metrov globoko V globočini ima voda ali para že 160 — 200° C gorkote, torej bi lahko gnalo stroje. Taki vir gorkote je mogoče odpreti povsod Po Dašem mnenju bode pač minolo še precej Časa, predno se bode to praktično izvajalo. Nadomestek za gutoperčo dobimo, ako 10 delov parafina in 1 del katrana vkupe stopimo pri gorkoti 120° C. in tako dolgo kuhamo to zmes, da postane popolnoma jedna-komerna. Občni zbor kmetijske družbe kranjske (Dalje.) Sad jar stvo je družba podpírala na ta način, da je oddala več tisoč sadnih dreves. Izven tega pa je družba sodelovala pri ustanovitvi zadružnih naprav za koristno porabljenje sadja. Dve taki napravi se bo-deta otvorili 1. 1895. V obeh se bodeta postavili francoski sadni sušilnici sestava „Cazvillovega". Eno sušil-nico je družba dobila že lansko jesen. Več podružničnih drevesnic so pregledali družbeni organi, in družba je m Vv . . J H WÊ I ^^^^ ^^ drevesnicam izprosila izdatne državne in deželne podpore. Govedorejo je družba pospeševala s tem, da je oddajala čistokrvne bike plemenjake ter prirejala premovanja. Z državno podporo je družba leta 1894. nakupila 8 čistokrvnih bikov plemenjakov beljanske in 8 švicke pasme ter jih je oddala živinorejcem za polovico kupné cene. Za leto 1895. je družba kupila 9 bikov simentalske pasme ter jih je postavila v družbeni uzorni dvorec na Viči. — Živinorejcem, kateri so imeli iz državne podpore kupljene bike nad dve leti, izplačala je družba 190 gld. nagrad. — Premovanja goveje živine so bila, kakor je sklenil občni zbor, v Trnovém, v Žužembergu in v Moravčah. V pospeševanje ovčarstva je družba, kakor prejšnja leta, tudi 1. 1894. kupila ovnov bergamaške pasme ter jih je oddala posestnikom, ki se pečajo z ovčarstvom, za četrtino kupné cene. Preskrbela je 11 ovnov. - Tudi svinjerejo je družba pospeševala s tem, da je oddajala mrjasce plemenjake, in sicer velike bele angleške pasme (jorkširske) ; leta 1894. jih je po deželi razdelila 62 za polovico kupné cene. To leto je glavni odbor nadaljeval leta 1892. z deželno podporo pričeto cepljenje proti prasičji rdečici. Če prav se je to izvršilo le v majhni meri, sponeslo se je popolnoma in upati je, da se bo kmalu povsod razširilo, temveč, ker je državna uprava za prihodnje leto o tem potrebno ukrenila, vsled česar se bo razbremenil družbeni proračun. — Vsled sklepa občnega zbora se je leta 1894. v Novem Mestu priredilo premovanje prasičev. Raz-stavo je prav spretno izvršila novomeška podružnica. Da bi pospeševala čebelarstvo, prevzela je družba v založbo rokopís o čebelarstvu, kterega je nagradil deželni odbor. Rokopis je družba proti koncu leta 1894. dala v tisek, in leta 1895. bo izšla knjiga s podobami. . .. Tudi glede razširjanja kmetijskih strojev je glavni odbor uspešno deloval vsled deželne podpore. V ta namen je dal več podružnicam podpore za nakup dobrih kmetijskih strojev v skupno porabo. Nakupilo se je več škropilnic zoper peronosporo, trijerjev, trav-niških bran, sesalk za gnojnico, moštna stiskalnica na vozu i. t. d. Kolikor je glavni odbor vzmogel, podpiral tudi kmetijski pouk; vzdrževal je deloma podkovsko šolo, izdajal kmetijske poučne spise, izprosil državno podporo za nemška kmetijska predavanja po kočev-skem okrajnem glavarstvu, priredil v Ljubljani kme-tijski nadaljevalni tečaj za ljudske učitelje, v družbe-nem ribarskem zavodu na Studencu pa poučni tečaj za ribiče, in končno je tudi poslal nekaj mladeničev v sirarski tečaj v Šmihel na Tirolsko, da so se izurili v sirarstvu. Konjerejski odsek kmetijske družbe je pospe še val vse konjerejske reči v naši deželi. Oposredovanje pri razvrstiitvi plemenih žrebcev v zasebno oskrbo posestnikom v okoliši težkega ple« mena (na Gorenjskem) ter pri prebiranji za pleme M nesposobnih državnih žrebcev. Ob licencevanji žrebcev sta odsek zastopala dva člana, takisto pri državnem premovanji konj. Odsek je leta 1889. začete dirke nadaljeval tudi to leto ter je z državno in deželno podporo priredil šesto dirko v Št. Jarneju. Vsled odsekovega prizadevanja se je 1. 1894. priredil tudi semenj za nakupovanje konj za c. in k. vojno, in sicer v Št. Jarneju. Odsek je tudi sklenil povzdigniti rejo težkih konj v kranjskem in kamniškem okraju ter v ljubljanski okolici. V to svrho sta mu deželni odbor in kranjska hranilnica naklonila podpore, iz katerih je 1. 1894. kupil več dobrih žrebic ter jih je prodal ko-njerejcem omenjenih okrájev na javni dražbi. Izklicna cena je bila polovica kupné cene. Novo podvzetje odsekovo v prospeh konjereje je ustanovitev tekališča za žrebeta v Št. Jarneju, katero se je vsled podpor vlade, dežele in kranjske hranilnice odprlo uže leta 1894. Glavno delo ribarskega samostojnega odsekovo njih; vsaka vrsta telesnega vežbanja ima svoja pravila » leta 1894. je bilo vodstvo ribjega vališča in vz- svoje pogoje tekmovanja in svoj championship ali prven-gojevališča na deželnem posestvu na Studen- stvo, v vsaki se ceni jako visoko. Biciklisti, plavači in eu pri Ljubljani. streljci imajo zopet posebne klube in vsak klub priredi Valitev iker zimskih drstnic se je vršila povsem tekmovanja v svoji stroki in vse vzbujajo ravno tako redno in srečno, ne tako povoljno pomladanskih, t. j. naudušenost, kakor sem višje omenil, pri vseh se kažejo šarenih postrvij. Ko je namreč cvetni teden Ljublja- isti pojavi in zlasti pri vseh se stavi. V Novem Jorku nica visoko narastla in je bil ves nižji svet v zavodu je posebno društvo skakačev z mostov, ki ima kacih sto preplavljen, zaprli so nepoklicanci glavni odtok iz veli- članov. Znameniti viseči most East River, ki veže Novi kega ribnika, iz katerega teče voda skozi cedilo v va Jork z Brooklinom in most čez nijagarski prepad posebno lišče vsled tega se je voda preveč vzdignila, pritekla privabljata te skakače. Neki pređrznež Stiv Brodi je že je neizčiščena v vališče ter je vničila nad polovico iker. večkrat skočil z visocega mostu in to vselej srečno in Navzlic temu ima ribarski zavod še dosti zaroda. deželi se je oddalo 21.000 postrvskih iker in ribić Po nekaj za plačilo, nekaj zastonj izven dežele pa se pojedali okrak, kadar ne koliko odrastejo. je prodalo 24.000 iker in ribić. Prodalo seje tudi nekaj eno letnili postrvij, 100 dveletnih šarenk pa se je za-menjalo za 500 majhnih krapov, da bodo po ribnikih Ker ni misliti, da bi bilo v kratkem mogoče za domače vode spečati večjo množino iker in zaroda, sprejel je odsek večjo naročbo iker izven Kranjske za prihodno valilno dobo. ribogojnem zavodu se tudi poskušajo razna tvarine za ribjo sedaj velja za prvega tacega skača v Zjedinjenih državah. Nenavadna premakljivost ameriškega naroda in strast do premene bivališča, o kateri sem že govoril v poglavji o železnicah tudi jako pospešuje duh jednakosti in pa jednakomerni duševni razvoj. Na deset tisoče ljudij, največ rokodelcev se vedno premiče po vseh Zjedinjenih državah in se na potu vsled svoje zgovornosti ali pa na njih novih mestih seznanijo z novimi ljudmi, novimi ide- krmska nadomestila (surogati), pičo, ktera bi glede uspeha in troškov najbolj ugajala. (Dalje sledi.). jami in dobé nove \tise, kar jako pripomore k razšir- jenju znanja v deželi. Večkrat sem se moral čuditi razno- / vrstnemu znanju svojih delavcev, naj so že bivali kjer koli, dělali kar koli in bili v kakoršnem koli položaji, podobno je bilo, ni stvari na svetu, o čemur bi ne Kmetijske raznoterosti. Obnovljenje Vinogradov. Okraj no glavarstvo v Krôkem razglaša následuji razglas : 1892 MflHtfHlHHHi Vsled postave z dne 28. oaarca da bili slišali ali césar bi ne bili viděli. Pri meni je vedno dělalo nekaj Nemcev in Angležev, in so vsi bili mojstri v svojem delu in po čistosti in natančnosti celo preko-sili Američane, a v vseh drugih ozirih bili so za njimi, vsak činih bil nekako okorn, skrajno konservativen v na- děla, in vselej so bili čez mero specijalni. Če je 1. št. 61, drž. zak. se dovoljuje tistini posestnikom ka terih vinogradi so uničeni od trtne uši in kateri so zaradi trtne uši v začasni stiski, za obnovitev Vinogradov z ameri- kdo znal kako gotovo delo, kako posebnost, se potem za , v največ slučajih tudi niso napredovali, drugo ni brigal kanskimi trtami neobresten predujem v denarjih državnega in deželnega zaklada. To se daje s tem pristavkom na znanje, da se morajo dotične prošnje, katere so s prilogami vred ne- je znal kdo, ko se je izučil, to in nič več je znal, umri. Nikdar se niso naravnost zanimali za javne kolekovane najdalje do 15 sept 1895. 1. pri c. kr. okrajnem glavarstvu vložiti, ker se na vse po {temu obroku vložene prošnje za delavno dobo 1896 ne bi moglo ozirati Proš njam je treba priložiti: 1.) posestni list; 2) zemljeknjižni pisek škov. 3 ) načrt, kako se bode vršilo delo in preudarek tro Obrazci za prošnj za gori omenjeni nacrt se dobij brezplaČno pri c. kr. okraj, glavarstv m m \s m m m m m m m 2s ■ _ _ ker ko zadeve; žive zase, in v tem tiči tajnost vspehov demo-kratov v nekaterih državah. Delavci ameriški pa sami dovolj store za razširjenje znanja in duševnega obzorja Prvi poskus organizacije delà je bil štrajk mornarjev v Novem Jorku 1803. leta. tega časa so se vedno združe\ali delavci raznih strok. Sprva so različna društva delala samo za se, se je sešel prvi shod zastopnikov delavcev v Baltimoru a že 1866. 1. « časa se ta ganizacija vedno bolj popol Poučni in zabavni del. njevala. Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tverskega.) x. (Dalje.) Prijatelji vseh mogočih telesnih vaj snujejo razne 1869. se je osnovalo veliko društvo „vitezov delà" (Knights of labor), ki ima sedaj že nad 200.000 članov, a 1886. se je osnovala zveza ameriških delavcev, ima 74 posamičnih društev s 675.117 člani. Ti dve organizaciji predstavljata sedanjo organizacijo delà v Ameriko Njiju vpliv na notranje življenje dežele se vedno bolj kaže. Dosedaj se v politiko ne mešata, a ne bode dolgo, pa se zapleteta v politiko in že sedaj politične borilne in tekmovalne klube, katerih je celo legijo. Taki stranke koketujejo • • njimi če tudi se na javnih shodih klubi prirejajo razna tekmovanja, tako imajo tekmovanja jako previdno izražajo, a skrivaj se pa že razgovarjajo z pešhodcev, tekačev in skakačev na* visokost in širokost vodjami delavskega gibanja. T. V. Pawderly, „veliki de. itd Napravljajo se natančni zapisniki o tacih tekmova- lavec" ali predsednik vitezov delà in S. Gompers pred- 308 sednik delavske zveze imata že sedaj odločitev pri volitvah v svojih rokah. Mnoge posamične organizacije so jako vplivne, bogate in močne. Po dobri organizaciji in disciplini je najprvo bratstvo strojevodij, po bogastvu in številu članov je pa najprvo bratstvo tesarjev in mizarjev. Bratstvo zi-darjev in kamnosekov se je izločilo iz drugih in doseglo lepe vspehe. Samo po sebi se razume, da sta plača in pa čas dala glavne točke borbe delà s kapitalom. Ta borba je v sedemdesetih in osemdesetih letih bila tako huda in prepiri tako pogosti in rezki, da je naposled nanje morala obrniti svojo pozornost vlada in je leta 1884. osnoval kongres „Državno pisarno delà", ki se je 1886. se premenila v samostojni oddeiek z vezne vlade. Mnoge posamične države so tudi nastavile posredovalce delà, kateri imajo slediti takim prepirom, skušati jih od-vrniti in poravnati in se sploh pečajo teoretično in praktično z delavskim vprašanjem. Poročila delavskega posre-dovalca novoyorške države so jako zanimive zaradi množine štatističnih podatkov in zaradi dobrih in poravnalnih svetov, katere daje obema strankama, zaradi vspeha teh podatkov in pa vsestranskega preučenja vprašanja. Ne bodem se motil, če rečem, da več prepirov nastane zaradi delavskega časa, kakor zaradi vseh drugih uzrokov. Včasih se delavska mezda poniža, včasih poviša po obojestranskim sporazumljenji, vsa nasprotja se poravnajo z obestranskim prijenjanjem in sporazumljenjem, tako da v nekaterih industrijskih krajih še nikdar ni bilo štrajkov in sovražnih prepirov. V nekaterih krajih so pa že bili najupornejši in najhujši štrajki, pri katerih so z uličnimi izgredi, požiganjem in razruševanjem dragocenega imetja, včasih izpodkopali blagostanje, kakor pittsburški delavski punt 1877 leta. Amerikanci so sploh vstrajni in trdo-vratni; v nekaterih krajih Nove Anglije se vidijo sledovi teh narodnih lastnostij v podobi razdejanih tovarniških poslopij in zapuščenih sel. Gospodarji in delavci so se sprli, niso se mogli sporazumeti, in továrno so přestavili v drugo mesto, pogosto celo v drugo državo — in gospodarji so pri tem prišli skoro na beraško palico, delavci pa morali zapustiti svoja domovja in raziti se na razne kraje. (Dalje sledi.) I Ifinil.............Novice!...........ImhB i *.........................................................................................................; ^ Zlata maša msgr. Luke Jerana. Jutri 3. t. m. praznuje svojo zlato maso jeden najzaslužnejših duhovnikov ljubljanske škofije, ve-lečastiti gospod Luka Jeran, papežev častni ka-mornik in kanonik ljubljanskega stolnega kapi-telja. Luka Jeran se je rodil dne 16. okt. 1818. leta v Javorjah nad Poljanami na Gorenjskem. V duhovnika je bil posvećen dne 3. avg. 1845. leta. Zgodaj je zacel delovati na slovstvenera polju in je bil dober prijatelj pokojnega oceta slovenskega naroda Janeza Bleiweisa, kateremu je prva leta precej pomagal pri uredništvu našega lista. Mnogo let pa že urejuje ,,Zgodnjo Danicou. Njegov slog se je vedno posebno odlikoval po svoji křepkosti. Luka Jeran je tudi gotovo jeden najucenejših slovenskih duhovnikov, posebno kar se tiče jezikov. Poleg mnogih evropskih jezikov, govori kaldejščino in arabščino, kajti pripravljal se je za misijonarja v Afriki, katero njegovo željo so pa onemogočile neugodne njegove zdravstvene razmere. Zaradi tega je pa bilo tem vspešnejše njegovo delovanje v domovini. Poleg slovstvenega delovanja je pa posebno omeniti njega podpiranje slovenske ucece se mladine. V vseh stanovili de-lujejo za korist in čast narodovo možje, ki se imajo zahvaliti blagemu srcu Luke Jerana, da so se mogli izšolati. Slednje leto podpira Jeranova dij. miza veliko dijakov raznih ucilišč v Ljubljani. Blagi gospod tudi ne delà razlike, katero srednjo šolo kdo poliaja, vse jednako podpira. On sam mnogo žrtvuje za učečo mladino, rekli bi skoro vse, kajti on ne zbira posvetnih zakladov in tudi zase mnogo ne potřebuje, poleg tega pa ne-utrudljivo nabira. Zato mislimo, da govorimo vsem Slovencem prav iz srca, ako zakličemo ob zlati maši : Bog obrani gospoda Luko Jerana še mnogo let in mu daj živému in zdravému učakati še biserno mašo! • il Deželni zbor kranjski. V drugi seji dne 26. julija t. 1. so stavili poslanci Grasselli in tovariši dva samostalna predloga. Prvi predlog gre na to, naj se odobri zakonski načrt, s katerim se da mestni občini eksproprijacijska pravica. Posl. Grasselli je ute-meljevaje nujnost tega predloga poudarjal, da je od pravice razlastitve odvisna mestna regulacija. Ker se ni předložil zbornici v posvetovanje nov stavbinski red, ki je po potresu pre-potreben za Ljubljano, priporoča govornik, da se vsaj odstavek o razlastitveni pravici izloci iz bodočega novega stavbinskega leđa in istega deželni zbor že zdaj potrdi, da bo Ljubljana vsaj precej zamogla z regulacijo pričeti. Drugi predlog meri na to, da se dovoli mestni občini ljubljanski, da sme iz posojila 500.000 gld. svoj čas dovoljenega v namen osuševanja baija in za nakup vojaškega oskrbovališča in bolnice v Ljubljani, porabiti začasno za regulacijo mesta delni znesek 300.000 gld. Posl. Grasselli poudarja, da ljubljansko mesto nujno potřebuje denar za regulacijo in priporoča, da se oba predloga odkažeta posebnemu odseku v pretres in poročanje. Predlogoma zbornica potrdi. V III. seji dne 29. julija so stavili poslanci Hribar in tovarši nastopni samostalni predlog : Visoki deželni zbor naj sklene : a) Zgradba lokalne železnice, ki bi se na pripravnem kraji odcepila od južne železnične proge ter bi peljala na Vrh-niko, smatra se z ozirom na posebne po letošnjej potresnej katastrofi provzročene razmere v Ljubljani za nujno. — b) Visoko c. kr. trgovsko ministerstvo se naprosi, da smatra to lokalno progo kot zgradbo v sili, naj torej v tem zmislu uravna udeležbo države pri zgradbenih troških in naj jo sprejme v zakonski načrt med one lokalno-železnične proge, ki se imajo dograditi v letu 1896. — c) Konsorciju, ki se je za zgradbo te proge osnoval na Vrhniki, dovoli se za napravo generalnega 309 načrta in troškovnika iz deželnega železniškega zaklada, osno-vanega vsled sklepa deželnega zbora z dne 25. novembra 1890. proti svoječasnemu povračilu iz stavbenega zaklada znesek 1000 gold. — c) Za slučaj da bi to lokalno zeleznično progo zgradila država, dovoli se iz deželnega železniČnega zaklada znesek 20.000 gld. à fond perdu. Posl. Hribar utemeljuje ta predlog in posebno povdarja, kako dobro bi služila ta železnica Ljubljani ravno sedaj ko se bo več zidalo, kajti na Vrhniki in v okolici je vsakovrstni stavbeni materijal doma, kakor opeka, kamenje i. t. d, — Predlog se izroci posebnemu odseku v pretres in poročanje. Posl dr. Tavčar poroča o poročilu dež odbora o naredbah, katere je treba ukreniti vsled potresa. Po debati, katere so se udeležili poslanci Klun, Ogo-relec, Hribar, baron Schwegel. dr. vitez Bleiweis in poročevalec so obveljali nastopni predlogi : 1. Ukrepi in naredbe, ka-iere je storil deželni odbor po predloženem poročilu, kakor : za-varovanja in poprave dež. poslopij, preložitev kuhinje v prisilni delalnici in priprava stanovanj za tamošnjega stražnega nadzornika in za učitelja, podelitev doklad deželni m u radnikom, slugam, paznikom ter tudi ljudskim učiteljem po okrajih, katere je potres prizadel, slednjič dovolitev prispevka 10 000 .gld. za napravo barak v Ljubljani, se posledobno odobrujejo. % Doklada, ki se je dež. uradnikm, slugam in paznikom ter tudi ljudskim učiteljem po okrajih, katere je prizadel potres, podělila do konca meseca, julija t. 1., dovoli se omenjenim -opravičencem tudi še za čas do konca meseca decembra 1895. 3. Deželnemu glavarju se prisodi za neporabno uradno sta-aiovanj« v letni vrednosti 1000 gld. primerna odškodnina pro jrata temporis. 4. Deželni odbor se pooblašča, da sme v pokritje stroškov za ukrepe in naredbe, navedene pod št. 1 ter v pokritje nastalih odpadkov pri vsakorrstnih deželnih dohodkih, kakor tudi v pokritje vsled potresa nastalih izvanrednih po-trebščin najeti posojilo, katero bi znašalo največ 200.000 gld. in od katerega bi bilo plačevati največ po 41/2°/0, eventuelno 3>roda za 20.000 gld. avstrijske rente, ako bodo pogoji za deželo ugodnejši. 5. Deželnemu odboru se naroča, temeljito pretehtati vprašanje, kje je v bodoče nastaniti deželne urade, ki so dosedaj poslovali v deželnem dvorci, kakor tudi vprašanje, kje naj se napravi deželna zbornica in stanovanje deželnega glavarja. V to svrho mu je izdelati vse potrebne nacrte in proračune z dostavkom, da se mu je pri tem posebno ozirati tudi na to, bi se li v označeni namen ne dala prezidati de-Jelna hiša v zvezi s takoimenovano PogaČnikovo hišo, in z daljšim dostavkom, da ima gledé načrtov in proraČunov zapisati tudi mnenje zasebnih zveiencev. Glede slučajne prodaje deželnih poslopij, oziroma glede slučajnih novih stavb naj -deželni odbor svoje konkretne predloge v definitivno rešitev predloži prihodnjemu deželnemu zboru. 6. Deželnemu odboru se nalaga, storiti V3e potrebne korake, da se deželi kot taki, M je po potresu močao prizadeta, pridobi zdatna državna podpora. če bi se le-ta v zadostni meri doseči ne dala, naroča •se deželnemu odboru, da v bodočem zasedanju deželnega zbora stavi primerne nasvete zaradi najetja iundiranega posojila v poplacilo nezaloženih deželnih dolgov ter stroškov za nove :6tavbe in poprave deželnih poslopij 7. Deželnemu odboru se naroča, da izposluje sklepu pod št. 4 Najvišje odobrenje. Posl. -dr. Schaffer poroča o samostalnem predlogu posl Grasselli ja in predlaga: 1. Mestni občini ljubljanski se dovoli. da sme iz posojila 500.000 gld. dovoljenja ji z Najvišjim ukrepom z -dne 12. junija 1893. leta začasno porabiti za regulacijo mesta, delni znesek 300.000 gld , ki je po višocega deželnega zbora sklepu iz XV. seje dne 9. aprila 1892/ leta opreďeljen za mestne občine prispevek za osuševanje barja in za nakup vo-jaškega preskrbovališča in vojaške bolnice v Ljubljani' 2. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi temu sklepu Najvišje potrjenje. Predlog se sprejme. — P03I. Povše poroča imenom -odseka o náčrtu zakona glede razlastitve zemljišč v svrho jjravnave, razširjave in izboljšanja v zdravstvenem oziru dež. stolnega mesta Ljubljane in predlaga, da se načrt vrne dež. odboru, da ga prouči in ga v prihodnjem zasedanji predloži dež. zboru v poročilo in sklepanje. Posl. baron Schwegel se izreka proti odsekovemu predlogu in predlaga da se o náčrtu z ozirom na nujno važnost za Ljubljano takoj sklepa Posl. Grasselli podpira Schweglov predlog. Pri glasovanji pade od-sekov predlog in se sprejme Schweglov. Posl. Murnik poroča o brezobrestnem posojilu mestni občini ljubljanski in predlaga: 1. Mestni občini ljubljanski se dovoljuje, da sme z zakonom z dne 6. julija 1895, drž. zak. štev. 94, iz državnih sredstev ji dovoljeno brezobrestno posojilo v znesku 150 000 gld. najeti in sicer: 50 000 gld. za delno pokritje troškov, ki jih je prizadel potres, 100.000 gld. pa svrho ustanovitve zaklada za regulovanje mesta. 2. Temu sklepu pridobiti je Najvišje po-trjenje. Predlog se sprejme. V popoludanski seji poroča posl. Grasselli o predlogu glede najetja loterijskega posojila v znesku 1,000.000 gld. od strani dež. stolnega mesta Ljubljane ter predlaga : Deželnemu stolnemu mestu Ljubljana se dovoljuje najetje v 401etih povratnega in s 4 % obrestnega loterijskega posojila v znesku 1,000.000 gld. za regulacijske in investicijske namene proti temu, da se deželnemu zboru vsako leto predloži račun o porabi in stanji tega posojila. Na pojasnili posl. Hribarja in dež. predsednika barona Heina, se je cela stvar zopet izročila odseku. . .. V seji dne 31. julija se je sprejel zakon o razlastitvi zemljišč za Ljubljano, se dovolilo najeti mestni občini lote-rijsko posojilo 1,000.000 gld v regulacijske in investijske namene in sprejel posl. Hribarja predlog glede podpore konsor-ciju za gradnjo lokalne železnice na Vrhniko, na kar je deželni glavar zaključil izvanredno zasedanje. (Obširneje poročilo prihodnjič ) — Potrjen zakon. Presvitli cesar je potrdil zakon, kakor ga je sklenil deželni zbor kranjski glede uvedbe deželne naklade na pivo. — Umri je v Krškem gosp. dr. Jožef Kersnik, c. kr. okrajni zdravnik v 43. letu svoje dobe. Umrli pokojnik, obče čislan kot zdravnik in rodoljub je bil brat deželnemu poslanců in notarju gosp. Janko Kersniku na Brdu. Bodi mu časten spomin ! — Sedma skupščina „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" zborovala bode 4. in 5. septembra t. 1. v Novem mestu. Osnoval se je v Novem mestu posebni krajni odbor za to zborovanje, kateremu je častni predsednik ondotni župan g. Fr. Perko. Ta odbor pozivlje Novomeščane k sijajnemu vspre-jemu udeležencev, učiteljstvo pa vabi k najmnogobrojneji ude- ležbi — »Slovenske Matice« CIII. odborová seja bo v po-nedeljek dne 5. avgusta 1895. leta ob 5. uri popoludne v mestni dvořani. Dnevni red: 1.) Naznanila predsedništva. 2.) Odobrenje* zapisnikov o CI. in CIL odborovi seji. 3 ) Poročilo gospodarskega odseka o hišnih poškodbah in popravah. 4 ) Poročilo književnega odseka o letošnjih društvenih knjigah. 5.) Poročilo tajnika. 6 ) Posamezni nasveti. — Krempljev spomenik se bode odkril s primerno slavnostjo dne 11. avgusta pri Mali Nedelji na Spodnjem Štajarskem. — Slovensko pevsko društvo v Ptuji priredi svojo letošnjo slavnost dne 4. avgU3ta v Ptuji. Brezdvomno se ude-leie te tradicijonelne slavnosti pěvci iz vseh delov slovenskega oieaalja v največjem številu Iz Lljubljane pohiti k slavnosti tudi . slov, del. pevsko. društvo „Slavec". — Politično društvo »Jednakopravnost« skličuje na nedeljo dne 4. avgust* svoj javen shod v Idriji. — Občinske volitve v Tržiči. Dne 26. julija se je vršila zopetna volitev župana. Ker si je kapitalistična stranka pridobila za prejšnjega župana A. L. Globotschnigga ednega pristaša stranke redu, je bil ta zopet voljen županom. Sveto-valcem so pa voljeni sami pristaši stranke redu in sicer gg. ; Jeglič, Kuech in Goeken. Pri tem razmerju ne bo imel ravno lahkega stališča župan Globotschnigg. — Kočo na Velem Polju pod vrhom Triglava otvori dne 19. t. m. radoljiška podruž.lica slov. planinskega društva. Zanimivo je, da se bode ta slavnost vršila ravno ob stoletnici, kar je slavni naš Vodnik na Velem polji nočil ob hoji na Triglav. — Spominsko ploščo so slovesno odkrili dne 31. julija v Kropi bivšemu ondotnemu vrlemu učitelju gosp Marku Kovšci. — Drugo sirarnico v Rovtah nad Logatcem name-ravajo ustanoviti. Naročila na raznovrstni sir, katerega izde-lujejo v prvi sirarnici so toli mnogobrojna, da se tem že ustrezati ne more. Katerega prijatelja kmetskega stanu bi ne veselil ta za Rovte prekoristni pojav ! , — Vipavska železnica. Čuje se, da vlada resno misli na to železnico in da predloži dotični zakonski nacrt že na jeseni državnemu zboru. : — Iz Novakov na Goriškem, dne 27. julija : Uprav sedaj vrši se po naših hribih in dolinah košnja, in sprav-ljanje sena Kosci in grabljivke — katerih kar mrgoli — se kaj odlikujeje po svojem petju in ukanju. Toda to bi že bilo, da nimajo ti vedno seboj onega škripača, ki zna stegovati „meh", potem se nori, pije in pleše celo noc, seveda tudi gospodar noče biti zadnji. V nedeljo večer 21. julija, so pijani leskovški fanti divjali po Davči, kakor zveri, da člověk in druge stvari niso bile varne pred njimi. Poruvali so ograjo krog hiše, posestnika „Vrhovca" v Davči, gospodar přišel jih je mirit, v tem pa so gospodarja pretepli ter zdrobili eno roko, da sedaj trpi velike bolečine, in je v nevarnosti. V četrtek zjutraj peljali so žandarji v zapor pet teh „mojstrov", ki vse kar čez teden zaslužijo, v nedeljo in ponoči snedo. Le tako naprej ! Novaški. — Vojaška bolnica in oskrbovališče v Ljubljani. Vojno ministerstvo je o tem perečem ljubljanskem vprašanji sklenilo konečno nastopno : Ker je garnizijska bolnica po potresu tako hudo poškodovana, da ni misliti na nje popravo, se bode zgradila na stroške vojnega erarja nova bolnica na prostoru, ki ga bode dala mestna občina ljubljanska. Vojno oskrbovališče pa ni trpelo toliko in bi se dalo zopet porabiti, ako se nekoliko popravi. Vojno ministerstvo je navzlic temu pripravljeno ustreči želji občine in prepustiti ta prostor proti temu, da mu občina preskrbi drug za zgradbo oskrbovališča primeren prostor. S tem je stvar načeloma rešena. Brez dvoma se bodeta mestna občina in vojni erar v kratkem zamogla spo-razumeti glede novega prostora tako, da se bo z novo gradbo že prihodnjo pomlad- lahko začelo. Tako bodo vendar zginila nelična poslopja bolnice in oskrbovališča ob Dunajski cesti in dala prostor lepšim zgradbam ondi. — Prostori za dekliške šole v Ljubljani. Ker so poslopja, v katerih so bile nastanjene mestna osemrazredna dekliška šola pri Sv. Jakobu in nemška deška in dekliška šola, vsled potresa tako poškodovana, da ni mogoče več v njih poduka nadaljevati, dokler se temeljito ne popravijo, odnosno na novo ne zgrade, je mestni zbor sklenil za nastanitev dekliške šole pri sv. Jakobu kupiti od kranjske stavbinske družbe vzhodno novo zgrajeno hišo ob cesti naRožnik, za na-stanitev obeh imenovanih nemških šol pa za tri leta v najem vzeti poleg stoječo zahodno hišo kranjske stavbinske družbe. Ko bode redutno poslopje popravljeno, preseli se osemrazredna dekliška šola zopet tje, obe nemški šoli pa prideta v kupljeno hišo ob cesti na Rožnik. — Zavarovalnica proti nezgodam. Dne 15. t. m. vršile so se kakor znano volitve ' načelstva pri zavarovalnici • % f « « ■ » . I •• * . % % # proti nezgodam, katere delokrog se razširja na Primorske, Kranjsko in Dalmacijo. Zastopniki podvzetnikov so bili izvo-ljeni : G. A. pl, Gaddum, generalni tajnik tehniškega zavoda ; inŽenir vitez Finetti, podvzetnik in Rudolf Mangold, izdelovalee papirja. Zastopniki zavarovanih pa: inženir Emil Cimadori, tehniški vodja pri nabrežinski vodovodni dražbi in K Rlitting^ uradnik pri tiskarni Kleinmayer & Bamberg v Ljubljani. Na-mestniki zastopnikov podvzetnikov : Viljem Tônnies, družabnik tvrdke W. Tônnies v Ljubljani ; Filip Supančič. stavbarski podvzetnik v Ljubljani in S. D. Modiano, industrijalec v Trsku Konečno namestniki zastopnikov zavarovanih : Gustav Reininger, nastavnik v arzenalu v Pulju ; Fran Kalmus, uradnik továrna A. Drelse v Ljubljani in Gvido Helmpacher, ravnatelj Lloy-dove tiskárně. — Parni mlin v Ljubljani, lastnina kranjske industrijske družbe, preneha s 14. avgustom t 1. za zmirom % delom. S tem dnem se odpuste tudi vsi delavci iz službe. — Tatvina. Iz poštnega voza, vozečega mej Idrijo in Spod Logatcem ukrai je nekdo vrečo s 500 gld. denarja. — V voćnjak je pal dne 24 julija 651etni Antoa Janežič iz Zareč pri II. Bistrici in utonil Vodnjak je bil % deskami pokrit, JanežiČ je stopil nanj, a ena deska se zlomi in nesrečnež pade v. vodnjak — Z gobami se je zastrupil v Predrtrgu pri Ra-doljici tamošnji 631etni posestnik Franc Kleindienst. Gobe sr je mož sam nabral, jih zavžil in umri. — Razžaljenje Nj. Veličanstva. Te dni bila je pred tržaškim sodiščem tajna razprava proti 251etnemu kovaču Josipu Grdoviču iz Javorij, občine Podgrajske, obtoženemu žaljenja Nj. Vri čanstva in zasramovanja vere. Dasi se je obto-ženec izgovarjal, da je bil dotični dan, ko se je bil pregrešilr tako pijan, da ni vedel kaj govori, dokazali so svedoki, da je bil sicer opit, vendar pa ne pijan. Sodišče ga je obsodilo na 8 mesecev ječe. — Nadepolni dečaki. Dne 23. m. m. sol zaprli v Trstu 15letnega Torkvata Pertota iz Tolmina in 15letnega Ernesta Stalia iz Lošinja, katera so bili zasačili pri tatvini. Pertot je bil te dni obsojen zaradi tatvine, toda bil je še na svobodi, Stalio pa je sin znanega mednarodnega tatu Stalia. Kakoršen oče takšen sin. Nadepolna dečaka sta vlomila v družbi še treh drugih dečakov v skladišče tvrdke Dauch & Scheven v novem pristanišcu, kjer je mlada tati uska družba ukrala okolo 6 kg kave, katero je potem prodala na grškem parni ku „Thraki". % — Grozna vročina je na Primorskem. Slednji dan kaže termometer po 35° C. Po Krasu močno primankuje vode. — Oblak se je utrgal v Zagorju na Hrvaškem in napravil, mnogo škode V Lužaci je strela ubila kmet» Teodorja Pavića, ki je vedri! pod senenim stogom. — Kraljica zaprta zaradi postopanja. Neveroietno, toda resnično. Stvar se je dogodila te dni v Parizu. Policijski uradniki so namreč neko noč polovili po šetališči „bois de boulogne" 37 postopačev in šest vlačug. Med temi je bila 451etna avtentična kraljica Julija Bajon, rojena v okolici pariški. V svoji mladosti gnala jo je gizdavost in lahkomiselnost po svetu. Prišla je v Afriko, kjer se je kralj senegalski za-ljubil v lepega dekleta ter jo napravil svojo ženo. Ko je kralj umri. vladala je kraljica sama, dokler ništa dorasla nje sina. Ta dva pa ništa mogla beli svoji materi odpustiti, da je v njih rodbini mešaníca. Oče bil je črnec, mati bela, sina mu-lata. Spodila sta svojo mater, ne da bi se bila dalje brigala zanjo. Siiota se je preživljala s prosjačenjem in se tako pri- klatila do Pariza. — Usmrtenje. V Stutgartu so usmrtili te dni nekega hlapca Mauta, ki je ubil druzega hlapca s sekiro. 311 — Samomor. Predzadnjo nedeljo zjutraj našli so v jedni sobi hotela „A1 buon pastore" v Trstu mrtvega tujca, ki se je bil tam nastanil v petek. Tujec se je bil prijavil za 261etnega Alojzija Pozzarellija iz Buj. Na lice mesta došla komisija je konstatovala, da se je bil zavdal s strihninom. Pri samomorilci niso našli nikakoršnega pisanja, katero bi razjasnilo vzrok samomoru. Kompetentne oblasti storile so potrebne korake, da se identifikuje oseba samomorilčeva. — Zaprti spekulant. V Parizu so zaprli barona Rus-•sièresa, kateri je pognal vse svoje premoženje in potem po-skusil več ljudij s tem opehariti, da snuje veliko trgovino z avstralijskim mesom, ki bode donašala ogromne dobicke. — Razpok praharne. Dne 25 m. m. se je razle- iela državna prah.trna v Steyerlingu. V dveh letih je to sedmi razpok v tej praharni. — Dva sleparja je zaprla dne 25. m. m. budimpeštanska policija, ki sta skušala italijanske delavce oslepariti za ponarejene denar je Sleparja se imenujeta Alojzij Muniotti in Decarto, ter pripadata neki mejnarodni družbi sleparjev. V — Cuden slučaj. Lepa deklica Marija Petruska je bila nekaj časa blagajnicarica v Budimpešti. Pred nekaterimi meseci je pisala svojim starišem, da pride domu. Na njen dom přišel je res njen kovčeg, a Lje pa ni bilo. Ko je le ni bilo iii ni bilo, odprli so njen kovčeg in našli v njem njeno truplo. Policija sedaj poizveduje po morilci. Znanje je imela z veČimi moškimi v Budimpešti in mej tem upa policija najti tnorilca. — Nesreća na železnici. Dne 22. m m. dopoludne pripeljal je 371etni voznik Jakob Kulot v Trstu, na svojem vozu pohištvo nekoga železniškega uradnika, ki je premešcen iz Trsta, pred skladišče na postaji južne železnice. V voz je bil vprežen vol. V tem so pričeli prevažati celo vrsto vagonov, da sestavijo tovorni vlak. Vol se je splašil in zdirjal. Kulot ga je hotel ustaviti, toda v tem je obstál stisnjen med vola, •voz in ograjo, v tem ko je voz obtičal med ograjo in vlakom. Pohištvo se je pri tem seveda strio. Ubogemu Kulotu je oje raztrgalo trebuh, kolo pa mu je sfcrlo levo nogo, obležal je brez zavesti ! Na kričanje prisotnih ustavili so vlak in pokli-cali so zdravnika, ki je ponesreČnega dal odpeljati v bolniš-nico. Na strtem pohištvu ie škode okolo 326 gld. Siromašni, težko ranjeni Kulot ima ženo in dvoje nežnih otročičev. — Utonil otrok. Fran Mevla, sin kmeta, stanujočega na kampanji Cronnest pri Sv. Mar. M. Gornji pri Trstu igral se je te dni zjutraj sam na dvorišču Tam so uložene v zemljo velike kadi, v katerih se nabira dežnica. Otrok je padel v jedno teh kadij, v kateri je bilo po prilici 1 meter vode ter utonil. — Prestop iz katoliške cerkve. Dr. Ladislav Richter :redovnik in profesor za klasično jezikoslovje na škofijski gimnaziji v Nitri, je naznanil svojemu škofu, da izstopi iz katoliške cerkve in prestopi k protestantom. Kot povod je navedel to, da ga preganjajo soredovniki zaradi njegovega liberalnega mišljenja. — Kolera na Japonskem. Dosedaj je na Japonskem že kacih 10 000 ljudij zbolelo za kolero, 5O00 pa umrlo Kolera je tudi na Formozi in Koreji in hudo razsaja mej vojaki. — Samomor zaradi zgubljene dedščine. Y Haschen- dorfu pri Dunajském Novem mestu se je umoril 63letni Martin Kamper. 35 let je služil pri neki sorodnici brez otrok v nadi, da rau zapusti vse premoženje. Ko je ona umrla brez oporoke, se je pa on obesil. — 140 invalidov ponesrečilo. Te dni je vozil iz Kieroshina v Kobe vlak s 400 v zadnji vojni poškodovanih delavcev. Ko pelje železnica prav ob morji, je silen vihar pre-•vrnil vlak. Ylak se je pretrgal, lokomotiva in 11 voz je palo -v morje. 140 ljudij je utonilo. — Dva otroka sta zgorela. Dne 26. je v Katlovici zgorela hiša pripadajoča železniškim delarnam. Dva otroka sta zgorela. Dve osebi sta se lahko, dve težko poškodovali, ko so poskakali skozi okna. — Vlak z romarji je skočil s tiru v St. Brieueu. Peljal je romarje iz St. Anne in Aldayr. Dvanajst oseb je mrtvih in 25 pa težko poškodovanih. — Ponesrečena ladija. „Lloydov" parnik „Thisbe" # je 23. junija pri Sacramentu zadel ob skalo in se popolnoma razbil. — Dve ladiji vkupe zadeli. Pri Folkestonu sta vkupe trčili angleški ladiji „Cleveland" in „Dussild" in sej je prva potopila. Sedem ljudij je utonilo — Nezgoda v premogovniku. Y Bochumu na Pruskem so se v premogovniku vneli pliai in je 36 delavcev ubilo, več poškodovalo. Mej mrtvimi delavci jih je 21 bilo oženjenih. — Moreči Indijani. Iz Idaha došli Indijani so pomo-rili vse ljudi doline Jacksons-Hobe v Ameriki. Proti Indijanom so poslali konjike. — Pogrezneno poslopje. V Dortmundu se je pogreznilo pri nekem rudniku poslopje, v katerem so bili stroji. Od vsega poslopja se nič ne vidi. Le jama se kaže, kjer je stalo. — Ponarejalce denarja. V Altoni pri Hamburgu našli so delavnico, v kateri so ponarejali denar na debelo. Ponarejalce denarja so zaprli. Našli so-mnogo ponarejanja denarja. — Nevarno je zbolela v Parizu nedolgo omožena vojvodinja pl Aosta, ko je vroča popila kozarec jako mrzlega mleka. — Konec milijonarja — pijanca. Novojorški mili-jonar Willian Sedwick dospěl je 0 svojem potovanju po Evropi te dni v Pariz. Nastanil se je v „Boulevard" hotelu. Mož je smatral za najvecjo slast življenja — pijančevanje. Ugajalo mu je vino, še bolj pa žganje. Ker je nekega večera pijani milijonar razbijal v najeti sobi, spodil ga je lastnik hotela. Milijonar najel si je stanovanje v bližnji ulici Bergère. Dne 20. m. m vrnil se je zvečer domov, pijan, da je bila strahota. Opotekaje šel je v svoje stanovanje. Drugo jutro přišel je najeti vodnik tje, da ga spremi k izletu Vstopivši v spal-nico, videl je, da je postelj vsa okrvavljena. Milijonar je ležal v kotu poleg postelje, na grlu zijala mu je široka rana. Ne-srečnež si je bil v pijanosti z britvijo přeřezal vrat. Pravijo, da je ta pijanec-milijonar pogoltnil na dan po dva litra žganja, razun tega pa primerno mero vina. — Velikansk vihar je opustošil Baxter Springs v Kanzasu. Pet ljudi je v hipu ubil, dva močno ranil in kakih dvanajst manj nevarno poškodoval. Odnesel je Cooper & Hod-kens ovo prodajalnico, brez sledu odpihal tri cerkve, popolnoma je vničil več drugih poslopij. — Tatinski kapitalist. Tajnik Warner od Miners organisation v Pittsburgu v Ameriki je vložil tožbo proti T. Steinu, ker je ta delavec pri premogu goljufal. Že delj časa so delavci opazovali, da nekaj ni prav pri tehtanji premoga, toda dolgo niso mogli zvedeti kako se je to zgodilo Zadnji teden pa so zaČeli na vso zadevo natanko paziti in tako prišli na sled goljufivemu in tehtanju premoga Tehtnica je bila konfiscirana, ker ni bila prava, ampak tako pripravljena, da so mogli podjetniki delavce krasti in goljufati. Ysa stvar se bode natanko preiskala — Strašen umor. Fr. Hellman v Čikagu precej přemožen podjetnik je umoril svojo soprogo, pet otročičev in konečno še sam sebe. Y začetku se je měnilo, da so slučajno in naravno umrli, toda po natančnejši preiskavi je prišlo na d-n, da je Hellman že delj časa previdno nameraval umoriti celo družino. Njegov brat Karol se je pismeno izjavil, da ne more drugače razlagati, kakor da je bil njegov brat slabo-umen. Vso stvar so izrodili v preiskavo sodniji. 312 Električni cestni voz, ki vozi med East Liver-polom in Wellsvillom je po neprevidnosti motomikovi skočil iz tira in padel čez most 30 čevljev globoko. Voz se je strl, toda čudo, razven motornika ni nikdo ubit. Kar jih je ube- žalo smrti, so pa zelo poškodovani in več od teh oseb znabiti vsled tega ne okreva. Linčali so jih. Mlađega zamorca v Winchesteru, kateri je bil zaprt zaradi nesramnega napada na neko deklico, so linčali Dvesto oboroženih ljudij je prišlo pred ječo, vrata razbilo in hudobneža iz ječe potegnilo. Na so ga zbrani možje iz mesta odpeljali in na bližnje dřevo oběsili ter z re-volverji ustřelili. — Policaja Krukstein in Stumpf v Čikagu bila kmalu linôana. Ta dva sta namreč hotela neke osebe zapreti, toda dve nemški gospe Louisa Seme in Julia Grupp sta se jima zoperstavile in bile pri tem od policajev ranjene. Ljudstvo, katero se je med tem časom zbralo, je bilo silno se policajema zgodilo, da jima V okraji Hampton v Ameriki razsrdeno in se ne ve, kaj niso prišli tovariši na pomoč sta bila dva zamorca linčana, ker sta umorila nekega belega farmerja. Velika množica mož je prišla pred ječo in zahtevala, da naj se jetniki izroče. Ko načelnik videi, da se ne more ustavljati toliki množici, je jetnika izročil, katera sta v malo minutah visela na visokem drevesu. Zamorci so razbur-jeni in hočejo maščevati smrt teh dveh tovarišev. Ljudje se boje, da bode prišlo do pobojev. Loterijske srečke- V Brnu dne 31. julija t. 1. : 85, 71, 31, 18, 75 Na Dunaji dne 27. julija t. 1. 38, 1, 83 40, 10 V Gradci dne 27. julija t. 1.: 34, 27, 86, 2, 66 tm Ï tÊKÊÎ priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani VABILO k I REDNI VELIKI V v SKUPSCINI družbe sv. CIRILA in METODA v Kranji, v četrtek, dné 8. avg*. 1895. Tržne cene. V Ljubljani dne 31. julija 1895. Pšenica gld. 8 25 kr., rž gld. 6*50 kr., ječmen gld. kr., oves gld. 6 80 kr., ajda gld. leča gld. 10 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr., proso gld. 7 70 kr., turšica gld. 7 50 kr., kr., grah gld. 10 — kr., fižol gld. 11* kr. Ceno! Ceno! Ceno! z defcelimi širokimi ščipalnicami, za katere se jamči, da dospó živi, po povzetju v poštnlh košaricah: 120 komadov za juho...... 90 60 50 40 200 > > > » srednjih namiznih . velikanov namiznih najboljsih solo-rakov največjih kot Jastogi rakov za pleme . neskubljeno po belo 2 gld. 2 3 4 5 2 (1) kr. > > > 50 50 25 > > > > > kot sneg, novo in flno skubljeno. funt po 1 gld. 32 kr. poštnine in colnine prosto. Buczacz št. 406 (Galicija). 'S Sf. m Po or! Svarilo! t: uroju \l 5 kr. (30 rinar; Ml Varuji® da ne bote opeharjeni pri nákupu sladne kave. Dobičkažeíjni ljudje še vedno ponarejajo Jvathreinerjevo kavo, zato ne jemljite drugih ko bele ízvirne zavoje napisom Kathreiner". . polník xrnik (afiniRer* Malz-hflat-Falirita Kathreiner-Kneippova sladna kava edina zdrava m okusna primes Wffljk yálfJJf. »jjf**' k bobovi kavi, natorni pridelek celihzrnih; vsaka škodljiva primes je izključena. TSPOEIls . Sv. maša ob 9. uri v mestni dekanijski cerkvi. II. Zborovanje ob 11. uri v čitalnični dvorani. 1. Prvomestnikov nagovor. Tajnikovo poročilo. Blagajnikovo poročilo. Nadzorništva poročilo. Volitev*) jedne tretjine družbinega vodstva in jednega vodstvenega uda mesto umrlega odbor nika Matej Močnik-a. Po pravilih izstopijo letos naslednji udje dru žbinega vodstva: dr. Dragotin Bleiweis vite£ Trsteniški, dr. Ivan Dečko spiler, 4. Anton Žlogar. 5 Gregor Ein 6.) Volitev*) nadzornistva (5 članov.) 7.) Volitev*) razsodništva (5 članov.) Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Ljubljana 24. julija 1895. Prvomestnik : T. Župan. Podpredsednik L. Svetec. Přístavek. Odhod iz Ljubljane z navadnim vlakom ob 710 uri zjutraj. Po zborovanji skupni obed na čitalničnem vrtu ob-l.uri. Radi obeda se je udeležnikom zglasiti do avgusta pri moški podružnici sv. Cirila in Metoda v Kranji. Odhod iz Kranja proti Ljubljani z navadnim vlakom ob 8*09 uri zvečer. *) Iz 14 glavnih pravil : Velike skupščine se udeležujejo s posvetovalno ali glasovalno pravico pokrovitelji udje družbinega vodstva; d) udje družbinega nadzorništva in razsodništva in e) podružnični zastopniki. Ste vilo podružničnih zastopnikov se ustanavlja tako, da je na vsacih 50 družbenikov eden zastopnik; vendar pa mora vsaka podružnica najmanj po enega imeti. Podružničnim zaštopnikom je dovoljeno pooblastiti Iz 15 namesto sebe kogarkoli izmed družbenikov Iz 16. Vsako leto izstopi ena tretjina družbinega vodstva Nadzorniki in razsodniki pa se volijo vsako leto v novič Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba Blasnikovi nasledniki