Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 171
Recenzije
kot obmo~je mo‘nosti in ne zaklju~ka (str. 315)«. In ‘e zaradi na{ega ima-nentnega nagnjenja k
prepri~anju o emancipatornih mo‘nostih domnevno utopi~nih projektov se moramo z avtorjem
strinjati. Dasiravno se vse bolj pogosto zdi, da je tudi Laibachova in eneskajeva strategija postala
predvidljiva transgresija, ki jo v obliki mo~no energetsko nabitega premoga (u)porabljajo in upregajo
dominantni ideolo{ki mehanizmi glasbene industrije, tr‘enja, kulturne politike itd.
Valentina Hlebec
ur. Anu{ka Ferligoj, Andrej Mrvar: Developments in Applied Statistics.
Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, serija Metodolo{ki zvezki 19, 2003
294 strani (ISBN 961-235-123-6), 3.338 SIT
Anton Cedilnik: Uvod v verjetnostni ra~un. Ljubljana: Fakulteta za
dru‘bene vede, serija Metodolo{ki zvezki 20, 2003
125 strani (ISBN 961-235-121-X), 1.669 SIT
ur. Andrej Mrvar: Proceedings of the Seventh Young Statisticians
Meeting. Ljubljana: Fakulteta za dru‘bene vede, serija Metodolo{ki
zvezki 21, 2003
124 strani (ISBN 961-235-126-0), 1.670 SIT
klju~ne besede: statistika, metodologija, verjetnostni ra~un, analiza podatkov, biostatistika, ankete
Tri nove knjige v zbirki Metodolo{ki zvezki ponujajo dva izbora ~lankov iz mednarodnih
konferenc (19 in 21) in srednje zahteven u~benik statistike (20). Metodolo{ke zvezke izdaja Fakulteta
za dru‘bene vede, urednica serije je Anu{ka Ferligoj, uredniki posameznih {tevilk pa so izbrani
glede na tematski sklop in vsebino posameznih {tevilk. Pri~ujo~a serija je namenjena predvsem
statistikom in metodologom, pa tudi {tudentom, ki se v teku {tudija soo~ajo s statisti~nimi predmeti,
vendar pa bodo v njej na{li koristne metodolo{ke napotke tudi empiri~no usmerjeni sociologi. Prvi
zbornik iz serije je iz{el leta 1987, do sedaj pa se je nanizalo ‘e enaindvajset {tevilk. Obe knji‘ici, ki
ponujata ~lanke, sta dostopni tudi na spletnih straneh Fakultete za dru‘bene vede.
V dvajseti {tevilki je iz{el u~benik Antona Cedilnika o verjetnostnem ra~unu. U~benik je
namenjen {tudentom razli~nih {tudijskih smeri, ki morajo opraviti srednje zahteven statisti~ni pro-
gram. Knji‘ica je zato zastavljena tako, da jo zmorejo razumeti in uporabljati tudi manj matemati~no
podkovani {tudentje. Intuitivni definiciji verjetnosti sledi abstraktna definicija, nato pa so nanizana
poglavja o pogojni verjetnosti, Bernoullijevem zaporedju poskusov, slu~ajnih spremenljivkah,
diskretnih in zveznih porazdelitvah, pri~akovani vrednosti, varianci ter kovarianci in korelaciji. Za
la‘je branje in razumevanje je tekst tudi grafi~no zaznamovan s krepkim tiskom za definicije in
poimenovanja, in po{evno le‘e~im za posebej pomembne odstavke. Na koncu vsakega poglavja so
vpra{anja, ki so namenjena diskusiji {tudentov s predavatelji. Sodoben in lepo urejen u~benik kar
kli~e k branju in {tudiju te, med {tudenti dru‘boslovja tradicionalno osovra‘ene teme.
Enaindvajseto {tevilko metodolo{kih zvezkov, v kateri so zbrani ~lanki, predstavljeni na
sedmem mednarodnem sre~anju mladih statistikov, je uredil Andrej Mrvar. Prvo sre~anje doktor-
skih {tudentov statistike so organizirali Anu{ka Ferligoj, Herwig Friedl in Mushtaq Hussain v
Pliberku. Na tem sre~anju so se predstavljali le mladi statistiki iz Slovenije in Avstrije. ^ez dve
leti so se jim pridru‘ili {e mad‘arski in nato {e italijanski {tudentje. Sre~anje je organizirano
vsako leto v drugi dr‘avi, sedmo sre~anje pa je bilo oktobra 2002 v Piranu. Sre~anje omogo~a
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 171
Black

172 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44
Recenzije
{tudentom statistike predstavitev tem doktorskih disertacij pred mednarodno publiko {tudentov
in profesorjev statistike. Sre~anja se namre~ udele‘ujejo tudi mentorji doktorskih {tudentov, ki o
predstavljenih temah diskutirajo s {tudenti na konferenci in tudi med neformalnim dru‘enjem.
[tudentom statistike je na ta na~in omogo~eno predstavljanje in preverjanje vsebine doktorske
naloge v mednarodni statisti~ni skupnosti, hkrati pa jim je ponujena tudi mo‘nost najbr‘ prve
recenzirane objave v angle{kem jeziku. V enaindvajseti {tevilki metodolo{kih zvezkov so prispevke
objavili {tudentje vseh {tirih sodelujo~ih dr‘av, tri iz Italije in Slovenije ter po ena objava iz
Avstrije in Mad‘arske. Slovenski avtorji so Irena Ograjen{ek z Ekonomske fakultete ter Martin
Rai~ in Gregor [ega s Fakultete za matematiko in fiziko. Ve~ina ~lankov obravnava teme, ki so
zahtevne statisti~ne ali matemati~ne narave. Bolj aplikativne narave sta dve temi, in sicer ~lanek
Marie Cristiane Martini o zaposlovanju {tudentov Univerze v Padovi in prispevek Irene Ograjen{ek
o mo‘nostih uporabe analize podatkov o kupcih za kontinuirano vzdr‘evanje in ve~anje kakovosti
ponudbe storitev. ^lanek Irene Ograjen{ek je sistemati~en prikaz dosedanjih parcialnih pristopov
k uporabi in analizi podatkov o kupcih. Gre za uporabo demografskih in socialnoekonomskih
podatkov, podatkov o nakupih in anketnih podatkov. Avtorica vire podatkov in kakovost treh vrst
podatkov kriti~no primerja glede na ve~ kriterijev: merski nivo, viri, prednosti, pomanjkljivosti,
stro{ki in pogostost analize opisanih podatkov. V nadaljevanju naniza razli~ne pristope k analizi
podatkov o kupcih, ki jih klasificira v dve ve~ji skupini – statisti~na analiza in nestatisti~ne
tehnike raziskovanja podatkov (angl. data mining). Oba tipa analiz spet kriti~no ovrednoti in
primerja glede na cilj analize, velikost uporabljane baze podatkov, naravo podatkov, zna~ilnosti
uporabljenih modelov analize in omejitve analiti~nih modelov. Parcialne pristope k analizi
podatkov o kupcih razmeji tudi glede na njihovo vlogo v podjetju – gre za produkcijske ali
marketin{ke pristope. Analiti~na primerjava obeh vrst pristopov vodi k predlogu za integralni
pristop zbiranja, analize in uporabe podatkov o kupcih. Prispevek je zasnovan sistemati~no in
pregledno ter ka‘e, da je avtorica vlo‘ila v tekst veliko analiti~nega in refleksivnega dela. Maria
Cristiana Martini je s koresponden~no analizo raziskovala longitudinalne podatke o zaposlovanju
{tudentov Univerze v Padovi. Gre za ve~ji vzorec {tudentov, ki so jih spremljali med {tudijem ter
{est in dvanajst mesecev po zaklju~ku {tudija. Na splo{no so {tudentje zadovoljni tako z dostopom
do slu‘b kot tudi s kakovostjo dela. Ka‘ejo pa se nekatere razlike med spoloma, ‘enske so pogosteje
zaposlene na slab{e pla~anih in manj stabilnih delovnih mestih, vendar avtorica opozarja, da gre
tu lahko za u~inkovanje ve~ dejavnikov, ‘enske se namre~ pogosteje odlo~ajo za {tudije, kjer je
zaposljivost manj{a. Uspe{en recept za dobro delovno mesto naj bi bila prava kombinacija med
tveganjem in stabilnostjo – {tudentje, ki so se pripravljeni preseliti v drugo mesto ali zamenjati
ve~ zaposlitev, imajo ve~je mo‘nosti, da najdejo delovno mesto, ki jim res ustreza. Avtorica
ugotavlja, da so {tudentje po enem letu bolj zadovoljni s svojo zaposlitvijo kot pa po {estih
mesecih, opozarja pa tudi, da {tudija ne dopu{~a razlikovanja med resni~no bolj{imi pogoji za
delo in prilagoditvijo pri~akovanj. Raziskovanje zaposlovanja {tudentov za vsako univerzo, ki
konkurira na trgu za pridobivanje dobrih {tudentov, je nujnost. S stali{~a uporabnosti je {tudija
najbr‘ dobro zastavljena. Iz ~lanka samega pa premalo izvemo o njeni konceptualni zasnovi. V
prispevku avtorica govori v glavnem o empiri~nem delu raziskave, {koda pa je, da ni vsaj nekaj
besed namenila teoreti~ni, konceptualni in operacionalni zasnovi prikazane analize.
Metodolo{ki zvezki {tevilka 19 so zbirka anonimno recenziranih prispevkov – vsak ~lanek
pregledata dva izmed tridesetih, ve~inoma tujih recenzentov – urejenih v tematske sklope, ki so
se pojavili tudi na letni statisti~ni konferenci, ki sedaj poteka v Ljubljani. Gre za ~lanke s konference
leta 2002. Zapisu vabljenega predavanja J. C. Gowerja sledijo naslednje teme: analiza podatkov,
statistika, biostatistika, metodologija in aplikacije. Prvih deset prispevkov obravnava teme, ki so
statisti~no zelo zahtevne, medtem ko preostalih osem ~lankov obravnava vsebine, ki so zanimive
tudi za dru‘boslovce.
Primerjava vpra{anj z vnaprej danimi odgovori in takih, kjer odgovorov ni, je tema, ki je
temeljito raziskana za klasi~ne na~ine zbiranja podatkov, ne pa tudi za zbiranje podatkov na
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 172
Black

Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44 173
Recenzije
svetovnem spletu. Ur{a Reja s soavtorji predstavi rezultate eksperimentov, ki so bili vklju~eni v
obse‘no raziskavo o uporabi interneta leta 2001. Rezultati so podobni kot za druge na~ine zbiranja
podatkov – v tem smislu je internet podoben drugim na~inom zbiranja podatkov – najve~ji prob-
lem pa se ka‘e v velikem {tevilu manjkajo~ih ali neveljavnih podatkov, {e posebej pri anketirancih,
ki so neve{~i uporabe interneta. Jasna Horvat se s soavtoricami ukvarja s konceptualizacijo in
merjenjem kulture v anketah. V ~lanku sta predstavljeni testiranji dveh merskih instrumentov, ki
izhajata iz ekonomske sociologije. Prvi merski instrument je oblikovan na osnovi Gottliebovih
sedmih kategorij kulturnih dobrin, drugi merski instrument pa je aplikacija lestvice, imenovane
Personal Involvement Inventory (Zaichowsky, 1993). Eksploratorna faktorska analiza ka‘e, da so
izra‘ene potrebe uporabnikov kulturnih storitev segmentirane glede na klasi~ne demografske
dejavnike, konfirmatorna faktorska analiza pa poka‘e, da prvi merski instrument ne zdr‘i
temeljitega testiranja, saj se niti reduciran faktorski model ne sklada s podatki. Laura Pagani in
Chiara Seghieri ugotavljata napovedno veljavnost ocen iz srednje {ole in zna~ilnosti {tudentov za
uspeh na univerzi. Prispevek je bolj vaja v uporabi multivariatnih metod kot pa empiri~no in
teoreti~no domi{ljeno delo. Bolj kot dodatne spremenljivke bi bila modelu potrebna teoreti~na
podlaga, saj je tudi njegova napovedna veljavnost majhna. Juergen H. P. Hoffmeyer-Zlotnik
raziskuje zna~ilnosti realiziranih vzorcev pri razli~nih vzor~nih na~rtih za osebno anketiranje.
Ugotovitve, ki jih dobi s primerjavo treh na~inov vzor~enja, ka‘ejo, da je realiziran vzorec
pristranski – v vzorcu se pojavi ve~ la‘je dostopnih oseb – ~e ima anketar mo‘nost neslu~ajne
izbire anketirancev. Ugotavlja tudi, da regionalni podatki o porazdelitvi starosti in spola ne
zado{~ajo za identifikacijo te‘je dostopnih enot. Anselm Eder in Walter J. Gutjahr obravnavata
vlogo simulacijskih tehnik pri dopolnjevanju mikrosociolo{ke teorije. Z uporabo u~e~ih matrik
in porazdelitve verjetnosti za posamezne izide v situacijah, ki so podobne “zapornikovi dilemi”,
sku{ata napovedati posamezne izide in motive zanje. Na terapevtskem primeru poka‘eta uporabnost
metode za ugotavljanje mehanizmov delovanja v dru‘ini z nasilnim sinom.
Med aplikacijami najdemo tri ~lanke, ki za razli~ne probleme uporabljajo razvr{~anje v
skupine. Ale{ @iberna in V esna @abkar sta segmentirala kupce zdravju koristnih dodatkov k hrani.
V raziskavo je bilo vklju~enih 241 slu~ajno izbranih uporabnikov. Razvrstitev – na osnovi uporabe
dodatkov, stali{~ o dodatkih in zdravju ter impulzivnosti – je dala sedem skupin, med katerimi
avtorja izpostavita tri, ki so zanimive za podjetja, ki prodajajo dodatke k hrani. Razvr{~anje na
osnovi ve~ tipov spremenljivk – demografskih, vedenjskih, mnenjskih, in psiholo{kih – ni tako
pogost pristop, v predstavljenem primeru pa je nujen, saj razvr{~anje na osnovi stali{~ ni uspelo.
Avtorja pa sta opozorila tudi na problem ocenjevanja s sedem stopenjsko Likertovo lestvico, saj
se je izkazalo, da je anketiranci niso uporabljali dovolj natan~no. Jo‘e Rovan in Jo‘e Sambt sta
razvr{~ala slovenske ob~ine na osnovi treh vrst spremenljivk: demografskih – indeks staranja,
indeks populacijske rasti in indeks dnevnih migracij, ekonomskih – osnova za dohodnino fizi~nih
oseb in dele‘ kmetijskih povr{in, in dru‘benih (angl. social variables) spremenljivk – stopnja
nezaposlenosti in {tevilo {tudentov na 1000 prebivalcev. Avtorja sta predstavila dve re{itvi, in
sicer razvrstitev v dve skupini in razvrstitev v {tiri skupine, ki je vsebinsko bolj zanimiva. Prva
skupina ob~in, ki je najbolj razvita, vklju~uje Ljubljano in bli‘nje ob~ine, nekaj zahodno le‘e~ih
ob~in ter ob~ine, ki jih lahko opi{emo kot centralne dele posameznih regij. V drugi skupini ob~in,
ki je malo manj razvita, se nahajajo ve~inoma ob~ine z vzhodnega dela Slovenije, nekaj je tudi
ju‘nih in severozahodnih. Tretja skupina, ki jo avtorja imenujeta manj razvita skupina ob~in,
vklju~uje ob~ine okrog Kozjanskega, Haloz, Slovenskih goric, ^rne na Koro{kem, Lovrenca na
Pohorju in Goteni{ke gore. Gre za ob~ine, ki se nahajajo na vzhodu dr‘ave. Vsi kazalci razvitosti
imajo manj{e vrednosti kot v prvih dveh skupinah, indeks dnevnih migracij pa je najni‘ji med
vsemi {tirimi skupinami. Zadnja, najmanj razvita skupina ob~in, je prepoznavna po ruralnosti in
svoji obmejni legi. Gre za dve ob~ini na jugu – Osilnica in Kostel, eno s Kozjanskega – Bistrica
ob Sotli – in enajst ob~in s severno vzhodnega dela Slovenije – ob~ine na Gori~kem. Kazalci
razvitosti so tu najni‘ji. Rezultati so vsebinsko in tudi metodolo{ko zanimivi. Elvir Mujki} in
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 173
Black

174 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44
Recenzije
Jo‘e Rovan analizirata avtomobilske nesre~e v letih od 1996 do 2000. Z analizo ~asovnih vrst sta
ugotovila, da so bili novi vozniki manj izstopajo~i kot povzro~itelji nesre~ kot v preteklosti, da se
je uporaba varnostnih pasov pove~ala in da se je zmanj{al odstotek nesre~, ki jih povzro~ijo
alkoholizirani vozniki. Najve~ji u~inek pri zmanj{anju {tevila nezgod pripisujeta ve~ji kakovosti
avtomobilov in zaostrenim pogojem novega prometnega zakona. Po njunem mnenju pa je {e ve~
mo‘nosti v stro‘jem obravnavanju vinjenih voznikov in preventivnih aktivnostih. V drugem delu
~lanka primerjata Slovenijo z drugimi dr‘avami v Evropi. Dr‘ave sta razvrstila v {tiri skupine,
kjer se je Slovenija umestila med druge vzhodnoevropske dr‘ave. Ni sicer v najmanj razviti
skupini z najslab{imi razmerami, kamor so bile razvr{~ene Albanija, Bosna in Hercegovina,
Azerbajd‘an, Makedonija, Moldavija, Romunija, Tur~ija in Ukrajina. Kar je Slovenijo uvrstilo
med vzhodnoevropske dr‘ave, ni opremljenost voznega parka, pa~ pa varnost v prometu in
neupo{tevanje cestno-prometnih predpisov.
Med prispevki, ki so na{li mesto v devetnajsti {tevilki Metodolo{kih zvezkov, je smiselno
izpostaviti ravno zadnje tri, aplikativne ~lanke. ^etudi je osnovni namen letne statisti~no-
metodolo{ke konference povezati statistike, pokazati, kar je statisti~nih novosti v Sloveniji, in
zagotoviti tudi mednarodno sodelovanje na podro~ju statistike in metodologije, ne smemo pozabiti
na aplikativne prispevke. V tej {tevilki so se med aplikativnimi prispevki pojavili le ekonomski
teksti. Zdi se, kakor da ni sociolo{kih empiri~nih analiz, ki bi vsekakor tudi spadale v ta prostor
– tako na konferenco kot tudi v publikacijo. V tem smislu velja spodbuditi sociologe, ki posegajo
tudi po empiri~nih analiti~nih orodjih, k udele‘bi na letni statisti~no-metodolo{ki konferenci. To
bo zagotovo obojestransko obogatilo tako konferenco kot tudi kakovost metodolo{kega znanja
sociolo{ke produkcije raziskav in objav.
Maru{a Pu{nik
Etienne Balibar: Marxova filozofija. Ljubljana: Krtina, zbirka Krt, 2002
147 strani (ISBN 961-6174-38-X), 2.800 SIT
prevod Peter Klepec
Uvodna parola Komunisti~nega manifesta, ki ga je Marx spisal skupaj z Engelsom leta 1847 za
Ligo komunistov, “Strah hodi po Evropi - strah komunizma”, in ki se je pod vplivom ortodoksnega
dr`avnega marksizma v socialisti~nih dr`avah od za~etka dvajsetih let prej{njega stoletja naprej
popolnoma zbanalizirala in izgubila vso ostrino svoje kriti~nosti, bi morala v sodobni medijski
dru`bi (spektakla) ponovno zadihati z vso svojo mo~jo. To pa zato, ker so kriti~ni intelektualci
dandanes izjemno redki, imamo sicer kopico psevdokritikov, vendar ti niso sposobni proizvesti niti
enega radikalnega kriti~nega programa. Parolo bi morali glede na zdaj{nji dru`beno-histori~ni
kontekst nekoliko preoblikovati, bolje pa bi bilo celo preobrniti njen pomen. Zdaj bi zato raje rekli,
v upanju, da bi to prebudilo kriti~nega duha: “Po{ast hodi po svetu - po{ast neoliberalizma.”
Prav zato Balibar z objavo knjige, ki iz stoletnega polsna zbuja Marxovo teorijo/filozofijo,
tako reko~ v pravem trenutku zadane ‘ebljico na glavico (v izvirniku je knjiga iz{la leta 1993,
ponatis pa 2001). Apriorni negativni prizvok marksizma se po~asi izgublja, prihajajo nove gene-
racije, ki niso bile socializirane v dogmati~nem marksizmu delavskega razreda in ki bodo v
Marxu spet lahko na{le vrelec neizmerne teoretske misli. In kar je {e pomembneje, v trenutni su{i
kriti~ne misli Balibar prina{a Marxa kot teoretika in revolucionarja prek problematizacije njegovih
konceptov. Knjiga tako prika‘e tak{nega Marxa, kot ga moramo brati danes in kot je dejansko
tudi obstajal. Brez velikega nauka, saj ta namre~ ne obstaja. Preprosto zato, ker Marx nikoli ni
DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM 174
Black