S URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XVIII V LJUBLJANI, dne 13. julija 1961 Številka 19 VSEBINA: 177. Urediba o spremembi in dopolnitvi uredbe o Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo. 178. Uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o Veterinarskem zavodu Slovenije. 179. Odlok o določitvi akontacije dohodnine ter občinskih doklad od kmetijstva za tretje tromesečje 1961. 180. Odlok o sestavi in načinu volitev članov Sveta za znanost LRS. 181. Odlok o sestavi in načinu volitev članov Sveta za kulturo in prosveto LRS. 182. Odločba o razšrešitvi in imenovanju predsednika komisije. Izvršnega sveta za prošnje 'in pritožbe. 183. Odločba o razrešitvi in imenovanju republiškega sekretarja za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve. 184. Odločba o razrešitvi in imenovanju člana upravnega odbora Zavoda LRS za produktivnost dela. 185. Odločba o ustanovitvi Klinične bolnice za porodništvo in za ženske bolezni. 186. Odločba o ustanovitvi Onkološkega inštituta v Ljubljani. 187. Odredba o določitvi Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani za opravljanje preizkusov gozdnega semenskega blaga. Odloki ljudskih odborov: 49. Družbeni plan okraja Ljubljana za leto 1961. 50. Odlok o podaljšanju veljavnosti odloka o odškodnini za razlaščena kmetijska in nerodovitna zemljišča v okraju Novo mesto za leto 1960i tudi na leto 1961. 177. Na podlagi 14. in 17. člena zakona o znanstvenih zavodih - (IJradni list'LRS, št. 3-9158) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije UREDBO o spremembi in dopolnitvi uredbe o Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo 1. člen V uredbi o Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo (Uradni list LRS, št. 35-176/58) se 5. člen spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Inštitut vodijo svet, uprava in ravnatelj; njiho-.ve naloge se določijo s pravili inštituta.« 2. člen 7. in 8. člen se črtata in nadomestita z novim 7. členom, ki se glasi: »Inštitut se financira po predpisih zakona o načinu financiranja znanstvenih zavodov. Pravila inštituta določajo način njegovega finan-ciranja kakor tudi, katere sklade ima inštitut poleg sklada za znanstvena raziskovanja.« 3. člen Dosedanji 9. člen postane 8. člen, dosedanji 10. člen pa 9. člen. 4. člen Ta uredba velja z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. St. 01-555/1-61 Ljubljana, dne 25. junija 1961. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. 178.. Na podlagi 14. in 17. člena zakona o znanstvenih zavodih (Uradni list LRS. št. 3-9/58) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije UREDBO o spremembi in dopolnitvi uredbe o Veterinarskem zavodu Slovenije 1. člen V uredbi o Veterinarskem zavodu Slovenije (Uradni list LRS, št. 21-111/59) se 5. člen spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Inštitut vodijo svet, uprava in ravnatelj; njihove naloge se določijo s pravili zavoda.« 2. člen / 7. in 8. člen se črtata in nadomestita z novim 7. členom, ki se glasi: e »Zavod se financira po predpisih zakona o načinu financiranja znanstvenih zavodov. Pravila zavoda določajo način njegovega financiranja kakor tudi, katere sklade ima zavod poleg sklada za znanstvena raziskovanja.« 3. člen Dosedanji 9. člen postane 8. člen, dosedanji 10. člen pa 9. člen. 4. člen Ta uredba velja z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. St. 01-534/1-61 Ljubljana, dne 23. junija 1961. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. 179. Na podlagi 110., 111. in 112. člena uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 18-171/56) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LRS ODLOK o določitvi akontacije dohodnine ter občinskih doklad od kmetijstva za tretje trimesečje 1961 I Občinski ljudski odbori določijo na svojem območju akontacije dohodnine ter občinskih doklad od kmetijstva za čas od 1. julija do 30. septembra 1961 v zneskih, ki bodo skupno z že razpisanimi akontacijami na podlagi odlokov o določitvi akontacij dohodnine ter občinskih doklad za prvo in drugo trimesečje 1961 (Uradni list LRS, št. 1/61 in 9,/61) znašali najmanj 75 % (petinsedemdeset odstotkov) odmerjene dohodnine in občinske doklade za 1961. leto. II Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 01-338/3-61 Ljubljana, dne 23. junija 1961. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Peter Zorko L r. Boris Kraigher L r. 180. Na podlagi 13. člena zakona o upravnih organih "v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 13-45/56, 34-170/58 in 9-90/61) izdaja Izvršni svet ljudske skupščine LR Slovenije ODLOK „ sestavi in načinu volitev članov Sveta za znahost LRS 1 Svet za znanost LRS sestavljajo: 1; predsednik, ki ga imenuje Izvršni svet; 2. osem članov, ki jih imenuje Izvršni svet izmed znanstvenih in drugih javnih delavcev; 3. osem članov, ki, jih izvolijo za področje znano-nosti pristojni sveti okrajnih ljudskih odborov; 4. petnajst članov, od katerih izvolijo: — Univerza v Ljubljani — tri člane, — Slovenska akademija znanosti in Umetnosti — dva člana, — Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo LRS — enega člana, — Zbornica za industrijo, rudarstvo, gradbeništvo in promet LRS — dva člana, — Društvo visokošolskih profesorjev in znanstvenih sodelavcev LRS — dva člana, — Zveza društev inženirjev in tehnikov LRS — enega člana, — Slovensko zdravniško društvo — enega člana, — Društvo pravnikov LRS — enega člana, — Zveza ekonomistov Slovenije — enega člana, — Zveza študentov Jugoslavije — univerzitetni odbor Ljubljana — enega člana. Sekretar Sveta za znanost LRS je član sveta- po svojem položaju. II Za področje znanosti pristojni sveti okrajnih ljudskih odborov izvolijo člane Sveta za znanost LRS na svoji seji. Zavodi in organizacije izvolijo člane Sveta za znanost LRS na seji svojega najvišjega organa. Če je bil v času, ko je treba voliti člana v svet, občni zbor že opravljen, lahko izvoli člana sveta upravni odbor zavoda oziroma organizacije, mora pa izvolitev predložiti v potrditev prvemu občnemu zboru. III Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«. St. 01-514/3-61 Ljubljana, dne 23. junija 1961. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Petef Zorko 1. r. Boris Kraigher 1. r. 181. Na podlagi 15. člena zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, štev. 13-45/56, 34-170,/58 in 9-90/61) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije ODLOK o sestavi iri načinu volitev člattov Sveta za kulturo in prosveto LRS I Svet za kulturo in prosveto LRS sestavljajo: 1. predsednik, ki ga imenuje Izvršni svet; 2. sedem članov, ki jih imenuje Izvršni svet izmed kulturnih, prosvetnih in drugih javnih delavcev; 3. osem članov, ki jih izvolijo za kulturo in prosveto pristojni sveti okrajnih ljudskih odborov; 4. po en član, ki ga izvolijo: — Zveza sindikatov Jugoslavije — Republiški svet za Slovenijo, — Svet »Svobod« in prosvetnih društev LRS, — Slovenska akademija znanosti in umetnosti, — Univerza v Ljubljani, — delegati poklicnih gledališč v LR Sloveniji, — Društvo slovenskih književnikov, — Društvo slovenskih likovnih umetnikov, — Društvo slovenskih skladateljev, — Zveza inženirjev in tehnikov LRS, — Zveza za telesno kulturo Slovenije, — Zveza študentov Jugoslavije — univerzitetni odbor Ljubljana. — Društvo slovenskih dramskih umetnikov, — Društvo bibliotekarjev Slovenije, — Društvo muzealcev in konservatorjev LRS, — Radio-televizija Ljubljana, — Društvo slovenskih filmskih delavcev. Sekretar Sveta za kulturo in prosveto LRS je član sveta po svojem položaju. II Za kulturo in prosveto pristojni sveti okrajnih ljudskih odborov izvolijo člane Sveta za kulturo in prosveto LRS na svoji seji. Zavodi in organizacije izvolijo člane Sveta za kulturo in prosveto LRS na seji svojega naj višjega organa. Če je bil v času ko je bilo treba voliti člana v svet, občni zbor že opravljen, lahko izvoli elana sveta upravni odbor zavoda oziroma organizacije, mora pa izvolitev predložiti v potrditev prvemu občnemu zboru. III Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«. Št. 01-514/4-61 Ljubljana, dne 23. junija 1961. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Peter Zorko 1. r. Boris Kraigher 1. r. 182. Na podlagi IV. točke odloka o ustanovitvi komisije Izvršnega sveta za prošnje in pritožbe (Uradni list LRS, št. 12-66/60) je Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije odločil: 1. Ada Krivic se razreši dolžnosti predsednika komisije Izvršnega sveta za prošnje in pritožbe. 2. Milko Goršič, član Izvršnega sveta, se imenuje za predsednika komisije Izvršnega sveta za Prošnje in pritožbe. St. 01-585/1-61 Ljubljana, dne 23. junija 1961. Izvršni svet Ljudske skupščine ih Ljudske republike Slovenije 2. Riko Jerman do zdaj predsednik okrajnega ljudskega odbora Celje se imenuje za republiškega sekretarja za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve. St. 01-577,(2-61 Ljubljana, dne 23. junija 1961. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Peter Zorko J. r. Boris Kraigher 1. r. 184. • Na podlagi 10. točke odločbe o ustanovitvi Zavoda LRS za produktivnost dela (Uradni list LRS, št. 24-154/60) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije odločil: 1. Roman Albreht se razreši dolžnosti člana upravnega odbora Zavoda LRS za produktivnost dela. 2. Ing, Tone T r i b u š o n , vodja strokovnega sveta pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije, se imenuje za člana upravnega odbora Zavoda LRS za produktivnost dela. St. 01-578/1-61 Ljubljand, dne 23. junija 1961. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Peter Zorko 1. r. Boris Kraigher L r. i 185. Na podlagi prvega odstavka 57. člena v zvezi z 61. členom in petim odstavkom 54. člena zakona o zdravstvenem varstvu in o organizaciji zdravstvene službe v LRS (Uradni list LRS, št. 9-89/61) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije v soglasju s svetom Kliničnih bolnic v Ljubljani. f ODLOČBO o ustanovitvi Klinične bolnice za porodništvo in za ženske bolezni Sekretar: Peter Zorko 1, r. Predsednik: Boris Kraigher 1. r, 183. (Tt podlagi 39. člena zakona o državni upravi radni list FLRJ, št. 13-122/56) je Izvršni svet Ljud-"e skupščine Ljudske republike Slovenije odločil: L Milko Goršič se razreži dolžnosti republi-ega sekretarja za urbanizem, stanovanjsko izgrad-n^° komunalne zadeve, ker prevzame driigo dolž- 1 Ustanovi se Klinična bolnica za porodništvo in ?# ženske bolezni (v nadaljnjem besedilu: »klinična bolnica«). Klinična bolnica ima sedež v Ljubljani. 2 Klinična bolnica opravlja zlasti tele naloge: — opravlja vse zdravstveno varstvo žene pred porodom, ob porodu in po porodu; — daje zdravstveno pomoč in nego novorojenčkom; — preprečuje ženska obolenja in izvaja ukrepe za zgodnje odkrivanje teh obolenj; — zdravi žene z ginekološkimi obolenji; — opravlja ambulantno specialistično službo iz svojega delovnega področja za bolnice izven zavoda; — opravlja znanstveno raziskovalno delo. 3 Klinična bolnica se uporablja tudi za učne namene zdravstvenih visokošolskih zavodov in drugih zdravstvenih strokovnih šol. Rezmerje med klinično bolnico in učnimi zavodi iz prejšnjega odstavka se določi s pogodbo. 4 Zaradi' izpolnjevanja svojih nalog iz 2. in 3. točke sodeluje klinična bolnica zlasti s fakulteto ža splošno medicino in stomatologijo, z drugimi kliničnimi bolnicami, inštituti in zavtidi, s Polikliniko v Ljubljani, z znanstvenimi zavodi in drugimi zdravstvenimi zavodi. 5 Klinično bolnico vodijo svet zavoda, upravni odbor in ravnatelj. Klinična bolnica ima strokovni kolegij kot posvetovalni organ ravnatelja. Sestava in število članov organov iz prvega in drugega odstavka se določi s pravili zavoda. 6 Klinična bolnica gospodari s tistim delom premoženja, s katerim je doslej razpolagala kot organizacijska enota Kliničnih bolnic v Ljubljani. Dohodki klinične bolnice so plačila za opravljene storitve, dohodki na podlagi sklenjenih pogodb z učnimi , in zdravstvenimi zavodi in drugi dohodki. Za preventivno zdravstveno delo, ki ima splošen pomen za zdravstveno varstvo v LR Sloveniji, dobiva tudi dotacije iz proračuna republike. 8 Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 01-564/1-61 Ljubljana, dne 23. junija 1961. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Peter Zorko 1. r. Boris Kraigher 1. r. 186. Na podlagi prvega odstavka 57. člena v zvezi s četrtim odstavkom 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu in o organizaciji zdravstvene službe v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 9-89/61) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LRS v soglasju s Kliničnimi bolnicami v Ljubljani ODLOČBO o ustanovitvi Onkološkega inštituta v Ljubljani 1 Ustanovi se Onkološki inštitut (v nadaljnem besedilu: inštitut) kot samostojen zdravstveni zavod s sedežem v Ljubljani. 2 Inštitut znanstveno raziskuje rakava obolenja, zdravi in skrbi za medicinsko rehabilitacijo in prekvalifikacijo rakavih bolnikov, vodi evidenco rakavih bolnikov v LR Sloveniji in opravlja druge naloge s področja onkologije, ki se določijo s pravili inštituta. 3 Inštitut sodeluje pri učnem in znanstvenem delu ustreznih visokošolskih zavodov; medsebojna razmerja se določijo s pogodbo. 4 Inštitut vodijo svet zavoda, upravni odbor in ravnatelj. » Sestava in število članov organov iz prejšnjega odstavka se določita s pravili inštituta. 5 Inštitut gospodari s premoženjem, s katerim je doslej razpolagal onkološki inštitut Kliničnih bolnic v Ljubljani. 6 Dohodki inštituta so plačila za opravljene storitve in dotacije. 7 Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 01-564/2-61 Ljubljana, dne 23. junija 1961. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Peter Zorko 1. r. Boris Kraigher 1. r. 187. Na podlagi drugega odstavka 26. člena zakona o prometu s semenskim blagom (Uradni list FLRJ, št. 27-305/54) izdaja Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LRS ODREDBO o določitvi Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani za opravljanje preizkusov gozdnega semenskega blaga 1 Za preizkušanje zdravja in kakovosti ter izvora gozdnega semenskega blaga ter za izdajo potrdil o njegovem zdravju in kakovosti in izvoru, se določi Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani. 2 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«,/ Št. 6/S-685/1 Ljubljana, dne 20. maja 1961. Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Sekretar: ___ Jože Ingolič 1. r. Odloki ljudskih odborov Na podlagi 1. točke 9. člena in 4. točke 27. člena statuta okraja Ljubljana v zvezi z določbami zveznega družbenega gospodarskega razvoja Jugoslavije od leta 1961 do 1963 (Uradni list FLRJ, št. 53-684/60) in določbami družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1961 (Uradni list LRS, št. 3-32/61) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev -dne 28. februarja 1961 sprejel DRUŽBENI PLAN okraja Ljubljana za leto 1961 Prvi del SPLOŠNI PREGLED GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1961 1. poglavje Temeljne smernice in naloge družbenega plana za leto 1961 Družbeni plan okraja Ljubljana za leto 1961 se vključuje s svojimi temeljnimi smernicami v izpolnjevanje nalog zveznega in republiškega družbenega plana za leto 1961. Uspehi gospodarskega razvoja v letu 1960, ki se kažejo posebno v naglem naraščanju proizvodnje v vseh panogah gospodarstva v intenzivni investicijski dejavnosti in povečanju osebne potrpšnje in družbenega standarda, ter temeljne smernice za družbeni plan gospodarskega razvoja FLR Jugoslavije in LR Slovenije za razdobje od 1961 — 1965 narekujejo, da Plan za leto 1961 določi telfe osnovne naloge: 1. povečati obseg proizvodnje v vseh panogah 1959 Družbeni proizvod 113455,4 Narodni dohodek 106092,7 2. Po posameznih gospodarskih panogah se bo gospodarstva in doseči njihov skladnejši razvoj. Z raznimi ukrepi je treba doseči, da se že obstgječe kapacitete smotrno uporabijo in hitreje aktivirajo objekti, ki se gradijo; 2. z uvajanjem modernih tehnoloških postopkov in avtomatizacije ter z nadaljnjim razvijanjem spod-budnejših oblik nagrajevanja dvigati nivo proizvodnosti. V ta namen je treba težiti za popolnejšim sistemom izobraževanja kadrov, racionalnejšim zaposlovanjem delovne sile in hitrejšim uveljavljanjem spodbudnejših oblik nagrajevanja po učinku; 3. vzporedno s povečanjem proizvodnosti in proizvodnje zagotoviti naraščanje osebne potrošnje in družbenega standarda. To bo mogoče doseči s povečanjem dohodkov delavcev in uslužbencev, ki morajo naraščati vzporedno z večanjem produktivnosti dela. Naraščanje osebne potrošnje in družbenega standarda zahteva intenzivnejši razvoj stanovanjske zidave in večja vlaganja v graditev šol, zdravstvenih ustanov in drugih objektov družbenega standarda; 4. s pravilno investicijsko politiko zagotoviti, da bodo začeti objekti čimprej dovršeni, s čimer bo doseženo predvideno naraščanje proizvodnje že v letu 1961. Pri rekonstrukcijah, razširitvah in izpopolnitvah obstoječih obratov je poskrbeti za to, da bodo vložena sredstva zagotovila hitro povečanje proizvodnosti. Sredstva za financiranje investicij je treba zagotoviti tudi z združevanjem po bančnih organizacijah. 2. poglavje Družbeni proizvod in narodni dohodek 1. Dosežena raven proizvodnje v letu 1960 in uresničitev osnovnih smernic in nalog bosta omogočili, da bo v letu 1961 predvidoma doseženo tole povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka: — v cenaH iz leta 1959 — v milijonih dinarjev 1960 1961 1960/59 1961/60 136323,4 154464,7 120,2 113,3 126980.0 143801,7 119,7 113,5 družbeni proizvod gibal predvidoma takole: — v cenah iz leta 1959 — v milijonih dinarjev 1959 1960 1961 1960/59 1961/60 Gospodarstvo skupaj 113455,4 136325,4 154464,7 120,2 113,3 Industrija 59365,8 66952,0 77563.0 112,8 115,9 Kmetijstvo 9625,1 10439,8 11073,9 108,4 106,0 Gozdarstvo 1299,6 1624,5 1737,7 125,0 107,0 Gradbeništvo 7452,5 8332,5 9572,5 111,8 114,9 Promet 4051,2* 10569,9 11468,5 260,9 108,5 Trgovina 15246,2 19343,2 21874,2 126,9 115,1 Gostinstvo in turizem 1738,8 1831,0 1988,0 105,5 108,5 Obrt 11409,4 13394,2 14919,5 117,4 111,5 Komunala 2164,2 2443,4 2675,5 112,9 109,5 Kmetijske zadruge 1102,6 1392,9 1591,9 126,3 114,3 * v letu 1959 brez ŽTP in PIT. Predvideno povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka zagotavlja uresničenje nalog družbenega plana za leto 1961. 5. poglavje Investicije 1. V letu 1961 bo treba vlagati investicijska sredstva predvsem v tiste objekte, katerih gradnja se je že začela in jih bo mogoče čimprej aktivirati. Poleg tega se bodo vlagala sredstva v take rekonstrukcije, razširitve in izpopolnitve, ki bodo na podlagi modernizacije tehnoloških postopkov zagotovile boljšo izrabo kapacitet in vplivale na hitro povečanje proizvodnosti. 2. Skupna investicijska potrošnja družbenega sektorja bo predvidoma znašala 63.000 milijonov dinarjev. Od celotnih investicij bo porabljenih za osnovna sredstva 50,041 milijonov, za obratna sredstva pa 14,959 milijonov. Na podlagi smernic zvez- Industrija Kmetijstvo Gozdarstvo Gradbeništvo Promet Trgovina Gostinstvo in turizem Obrt Komunala Gospodarstvo skupaj V skladu s 1. točko tega poglavja se bodo sredstva za gospodarske investicije uporabila predvsem za tele namene: — V industriji se bodo sredstva vlagala predvsem z vidika čim hitrejšega dokončanja in aktiviranja že pričetih objektov in rekonstrukcij, vlaganja za nove investicije pa bo treba ^osredotočiti zlasti na pričetek izgradnje toplarne v Ljubljani in na graditev važnejših objektov in razvojnih programov kovinske, elektroindustrije in kemične stroke, v drugih industrijskih strokah pa za dela pri modernizaciji tehnoloških postopkov. — V kmetijstvu se bodo vlagala sredstva predvsem za dokončanje že začetih objektov ter izpopolnitev kapacitet. Zato bo treba zagotoviti sredstva za nabavo živine, mehanizacije in za hidro- ter agromelioracije. Nove hleve in druge gospodarske objekte je treba graditi le tam, kjer so zagotovljeni vsi ekonomski pogoji. — V gozdarstvu se bodo sredstva uporabljala predvsem za pogozdovanje, za osnovanje novih topolovih nasadov, urejanje hudournikov, gradnjo gozdnih cest in nabavo mehanizacije. — V gradbeništvu se bodo uporabila investicijska sredstva predvsem za nabavo nove mehanizacije. — V prometu je treba uporabiti sredstva za nega družbenega plana naj bi gospodarske organizacije povečale naložbe v obratna sredstva iz lastnih skladov, prav tako naj bi v ta namen tudi ljudski odbori zagotovili več sredstev iz svojih investicijskih skladov. 5. Investicije v. osnovna sredstva se bodo v primerjavi z letom 1960 povečale za 22,9 “/o. Njihova struktura bo v primerjavi z letom 1960 takale: Znesek 1961 Indeks Struktura v mili), din 1961/60 1960 1961 Gospodarske investicije 29.515,4 123,4 58,7 59,0 Negospodarske investicije 20.525,6 122,2 41,3 41,0 Skupaj investicije 50.041,0 122,9 100,0 100,0 Povečana investicijska vlaganja temelje predvsem na razpoložljivih sredstvih gospodarskih organizacij in ljudskih odborov, računa pa se tudi s sredstvi iz zveznih in republiških virov. 4. V letu 1961 predvidevamo tole strukturo investicij po gospodarskih panogah: v milijonih dinarjev 1960 znesek sestav v «/o 1961 znesek v "/d Indeks 1961/60 9.283,8 38,8 11.192,8 37,9 120,3 3.086,8 12,9 3.820,0 12,9 123,7 201,9 0,9 269,4 0,9 121,4 1.396,3 5,8 1,673,0 5,8 119,9 5.006,4 21,0 6.331,0 21,4 126,4 2.048,2 8,5 2.411,0 8,2 117,7 601,2 2,6 1.055,0 3,3 173,5 1.147,0 4,8 1.444,0 4,9 125,9 1.118,0 4,7 1.317,2 4,5 117,8 23.909,6 100,0 29.515,4 100,0 123,4 ureditev železniškega vozlišča, elektrifikacije prog, za vzdrževanje in povečanje voznega parka ter za širjenji; avtomatske telefonske in telegrafske mreže. — V trgovini je treba nadaljevati modernizacijo in razširjenje kapacitet trgovine na drobno. Nadaljevati je treba tudi gradnjo skladišč in trga na debelo. — V gostinstvu in turizmu je treba uporabiti sredstva predvsem za zidavo hotelov v Ljubljani, za zgraditev žičnice na Veliko planino ter za modernizacijo opreme. Razen tega bo treba z adaptacijami ip novimi gradnjami pridobiti nove kapacitete za družbeno prehrano. — V obrti je treba vložiti sredstva za raširjanje mreže obratov za drobne obrtne storitve in za razvoj servisnih delavnic. Že obstoječe obrtne delavnice pa je treba opremiti s sodobno tehnično opremo. — V komunali ije treba porabiti sredstva za zgraditev trafo postaj in razdelilnega omrežja za električno energijo, za nabavo tehnične opreme komunalnih podjetij zlasti v mestih in zgraditev omrežja kanalizacije in vodovoda. 5. Negospodarske investicije se bodo povečale za 22,2 °/o. V posameznih panogah se predvidevajo tale vlaganja: Stanovanja Komunala' Šolstvo Kultura in znanost Zdravstvo Socialno varstvo Drugo (fizkultura itd.) Državna uprava in drugo Skupaj negospodarske investicije Večina negospodarskih investicij bo uporabljenih za stanovanjsko in komunalno dejavnost. Večja investicijska sredstva v letu 1961 bodo omogočila tudi večja vlaganja v druge negospodarske panoge. 6. Posebno je treba paziti, da bodo vse investicije učinkovite in rentabilne. Težiti je treba za tem, da se planirani gradbeni stroški ne prekoračijo in da se investicije aktivirajo v predvidenih rokih. 7. Investicijski sklad okrajnega ljudskega odbora bo uporabljen v skladu z navedenimi smernicami investicijske politike in za poravnavo že sprejetih obveznosti. 8. Občinskim ljudskim odborom se priporoča, da v svojih planih gospodarskega razvoja usmerjajo investicijska vlaganja po smernicah tega plana. 9. Občinski ljudski odbori in gospodarske organizacije naj z združevanjem sredstev po bančnih organizacijah zberejo potrebna sredstva za zagotovitev soudeležbe pri posojilih iz splošnega in republiškega investicijskega sklada, in to predvsem za investicije v kovinski, elektro in kemični industriji ter za zgraditev toplarne. Prav tako je treba z združevanjem zagotoviti sredstva za gradnjo objektov še v drugih panogah gospodarstva in družbenega standarda, ki so pomembni za razvoj okraja. 4. poglavje Zaposlenost in produktivnost 1. Hitro naraščanje produktivnosti dela je eden glavnih pogojev za nadaljnji gospodarski razvoj ter Za realno naraščanje osebne in družbene potrošnje. Zato je treba v letu 1961 z organizacijsko-tehničnimi uLrepi in s spodbudnejšimi načini nagrajevanja do-seei predvideni obseg proizvodnje in storitev pred-vsem s povečanjem produktivnosti, ki naj bi postala odločiinejši faktor za povečanje proizvodnje in narod-nega dohodka. 2. Na tej podlagi predvideva okrajni družbeni Plan, da se bo število zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva povečalo le za 6055 oseb ali za 5,3 %>, iako da je mogoče računati ob predvidenem poveča-nju celotne proizvodnje in storitev s tem, da se bo Povečala produktivnost za okoli 8—9 %, od tega v industriji in rudarstvu za 9—10%. Predvideno povečanje produktivnosti bo mogoče poseči z široko uporabo nove tehnike in tehničnih zboljšav v proizvodnji, na vseh področjih in v vseh Panogah gospodarstva, predvsem pa v industriji in v gradbeništvu, od katerega je v veliki meri odvisna dra realizacija investicij v stanovanjske in druge °bjekte. . * Gospodarske organizacije bodo morale še na-Prei uvajati in spopolnjevati spodbudnejše sisteme agrajevanja po doseženem učinku pri delu in po v milijonih dinarjev 1960 1961 Indeks znesek sestav v % znesek sestav v o/o 1961/60 8560,8 50,9 9392,5 45,8 109,7 2563,4 15,3 4212,3 20,5 164,3 1357,0 8,1 1445,2 7,0 106,5 1352,7 8,1 1722,9 8,4 127,3 1035,5 6,2 1320,6 6,4 127,5 109,0 0,6 177,0 0,9 162,4 427,9 2,5 703,3 3,4 164,4 1395,7 8,3 1551,8 7,6 111,1 16802,0 100,0 20525,6 100.0 122,2 uspehu ekonomskih enot, oziroma celotnega podjetja. Število delovnih mest, kjer se osebni dohodki obračunavajo po doseženem učinku, bo treba še povečati, bolj široko pa uvajati tudi premijski sistem s takimi osnovami, ki zagotavljajo objektivno ocenjevanje doseženih uspehov. Nagrajevanje posameznikov bo treba kar najbolj vezati na učinek organizacijskih enot, kar bo predvsem vplivalo na hitrejše povečanje delovne storilnosti na posameznih delovnih mestih in v gospodarski organizaciji kot celoti. Prizadevanja za večjo produktivnost bo treba povečati tudi s popolno uporabo rezerv v proizvodnji, z boljšo organizacijo dela, zmanjšanjeip izostankov in z zboljšanjem življenjskih razmer, zmanjšati bo treba še vedno veliko prelivanje zaposlenih. Delovno silo za nova delovna mesta je treba pridobiti predvsem s smotrnejšo razporeditvijo dane delovne sile v okviru posameznega podjetja ali pa v okviru podjetij določenega okoliša. Pri reševanju problemov zaposlovanja in produktivnosti dela naj sodelujejo z gospodarskimi organizacijami in ustreznimi okrajnimi in občinskimi organi tudi sindikalne organizacije s svojimi predlogi. 4. Z večanjem proizvodnje in razvojem družbenih služb se bodo znatno povečale potrebe po strokovnih kadrih. Zato bodo morale gospodarske organizacije, zavodi, državni organi in drugi činitelji, ki so pristojni za izobraževanje strokovnih kadrov, posvetiti vso skrb hitrejši in boljši prilagoditvi kvalifikacijske strukture zaposlenih novim potrebam ter jim omogočiti višjo raven njihovega strokovnega znanja v skladu s potrebami gospodarstva in javnih služb. Posebno skrb bo treba še nadalje posvečati strokovnemu usposabljanju delavcev na delovnem mestu in v ta namen razširiti omrežje centrov za strokovno usposabljanje. 5. poglavje Osebna potrošnja in družbeni standard A. Osebna potrošnja 1. Povečani obseg proizvodnje bo omogočil tudi povečanje osebne potrošnje. Računamo, da se bo skupni obseg osebne potrošnje povečal za okoli 10 % oziroma za okoli 9,2 % na prebivalca. Osebni dohodki delavcev in uslužbencev v družbenem sektorju se bodo predvidoma povečali za 8—9 %. Za stabilno naraščanje realne osebne potrošnje bo treba povečanje osebnih dohodkov uravnavati s povečanjem produktivnosti. 2. Uresničitev predvidenega razvoja osebne potrošnje zahteva dosledno izpolnjevanje nalog, predvide- nih v tem planu. Zlasti pa naj zbori proizvajalcev in upravni organi pripomorejo k temu, da se preprečijo poizkusi posameznih gospodarskih organizacij, da bi neupravičeno zviševale cene in s tem zavirale pričakovano povečanje realnih plač zaposlenih in povečanje osebne potrošnje. B. Družbeni standard 1. Hitrejši razvoj gospodarstva v letu 1961 bo omogočil tudi povečanje družbenega standarda. Zato bo treba še nadalje š-iriti in pospeševati zidavo, stanovanj, šolskih prostorov, komunalnih naprav ter zdravstvenih in socialnih zavodov. Krepitev materialne baze komun bo zagotovila večji in skladnejši razvoj družbenega standarda in smotrnejše vlaganje sredstev v te namene. V okviru razpoložljivih sredstev je treba posvetiti posebno pozornost zidavi objektov družbenega standarda v mestih in industrijskih središčih, ker lahko zaostajanje družbenega standarda ovira nadaljnji razvoj gospodarstva. 2. Za zidavo stanovanj se predvideva v letu 1961 9392,5 milijona dinarjev ali 9,7 % več kot v preteklem letu. Da bo doseženi planirani obseg, naj občinski ljudski odbori, zlasti pa skladi za zidanje stanovanjskih hiš predvsem skrbijo za to, da se v največji meri izrabijo sredstva gospodarskih in drugih organizacij. Pri zbiranju sredstev je treba posvetiti vso skrb organizaciji varčevanja državljanov, ki naj z lastnimi sredstvi pomagajo pri zidavi stanovanj. 5. Komunalna dejavnost se bo v letu 1961 pospešeno razvijala. Težišče te delavnosti bo na izvajanju del pri urejanju ljubljanskega železniškega vozlišča in s tem v zvezi na ureditvi podvoza na Titovi in Celovški cesti. Za izvedbo planiranih del bo treba angažirati poleg sredstev iz okrajnega sklada za negospodarske investicije, republiškega in občinskih stanovanjskih skladov tudi sredstva občinskih investicijskih skladov in sredstva Vodne skupnosti Ljub-Ijanica-Sava. Nadaljevala se bodo ureditvena dela na gorenjski in dolenjski vpadnici (Celovška in Karlovška cesta) ter modernizacija cest, ki bodo omogočile ugodnejši dostop do rekreacijskih območij v okolici Ljubljane (Litijska cesta, cesta Ig—Iški Vintgar, Tacen—Vikrče). Dokončana bo modernizacija ceste skozi Hrastnik. Graditev vodovodov in kanalizacije bo zajela predvsem dela, ki so bila pričeta v letu 1960. Z zgraditvijo še okoli 2 km cevovodov bo v glavnem rešen problem Kočevja z vodo. 4. Investicije za razvoj šolstva bodo predvidoma znašale 1445,2 milijona dinarjev. Za uspešnejše izvajanje šolske reforme je treba predvsem v mestih in industrijskih središčih nadaljevati graditev kapacitet osnovnih šol po postavljenem programu. Predvsem je treba zgraditi prostore za modernizacijo pouka (tehnični pouk, telovadnice itd.): v ta namen se bo v letu 1961 zidalo 30 poslopij; od tega 22 novih in 8 adaptacij. Predvidoma bo v letu 1961 dograjenih 9 novih sol in dokončanih 6 adaptacij. S temi pridobljenimi kapacitetami se bo znatno zmanjšala obre- menitev šolskih prostorov, odpadel bo večji del pouka v j. izmeni, kar bo tudi vplivalo na izboljšan je pouka. Uspešnejši razvoj šolstva bo zagotovljen s posebnimi šolskimi skladi, s katerimi bo omogočeno financiranje te panoge, prispevala pa bodo tudi podjetja in ljudski odbori. 5. Za razvoj kulture in znanosti se predvideva 1722,9 milijona dinarjev. Ta sredstva so namenjena za graditev fakultet ljubljanske univerze, za graditev in opremo inštitutov, razširitev in izpopolnitev televizijskega oddajnega in sprejemnega omrežja, geološka raziskovanja, adaptacijo poslopja Opere, graditev skladišč Ljubljanskega festivala in druge manjše investicije. 6. Za investicije v zdravstvu bo predvidoma porabljenih 1320,6 milijona dinarjev. Sredstva so namenjena za nadaljevanje adaptacij in nabavo opreme kliničnih in drugih bolnišnic, za pričetek zidave mestne bolnišnice v Ljubljani, za manjše funkcional-no-higienske preureditve centralne šolske poliklinike, okrajnega higienskega zavoda, centralnega otroškega in ginekološkega dispanzerja ter otroškega okrevališča v Šiljevici in na Rakitni. Pravočasna zgraditev mestne bolnišnice, s čimer bo rešena nujna potreba po povečanju posteljnih kapacitet v bolnišnicah, zahteva, da občinski ljudski odbori v svojih letnih in perspektivnih planih za obdobje 1961—1965 zagotovijo sredstva za dokončanje tega objekta. 7. Investiqijska sredstva za telesno vzgojo bodo uporabljena predvsem za nadaljevanje gradnje športnega parka »Stanka Bloudka« v Tivoliju. Zgrajen bo stadion, namenjen za zimsko drsališče in tekmovanje v malih športih. Nadalje bo zgrajeno do 3. faze poslopje ob stadionu, namenjeno za upravne, klubske in druge tehnične prostore. Del sredstev pa bo porabljen za nadaljevanje gradenj športnega parka Kodeljevo, kopališča Kolezije, stadiona »Svobode« na Viču, avtodroma v Šiški in kopališča Ilirije. 8. Nadaljevala se bo rekonstrukcija in asanacija zgradb magistrata v Ljubljani, ki predstavlja važen kulturni zgodovinski spomenik. Dela bodo potekala po investicijskem programu v obsegu etape, ki je določena za leto 1961. 9. Odločilno vlogo pri izboljšanju življenjskih razmer bodo imele stanovanjske skupnosti, ki bodo razbremenile delovnega človeka vsakodnevnih drobnih skrbi in tako vplivale na njegovo večjo storilnost. Na svojem področju naj ustanavljajo razne institucije, ki bodo v pomoč družini in gospodinjstvu, ljudski odbori pa naj predvidijo sredstva za ustanovitev raznih servisov in storitvenih ustanov. 6. poglavje Izvoz » 1. V letu 1961 se bo izvoz industrijske in gozdarske proizvodnje povečal za 29 % in bo predvidoma znašal 4.786,352.000 deviznih dinarjev. Po posameznih strokah bo izvoz v primerjavi s preteklimi leti takle: Panoga — Stroka Proizvodnja premoga Barvasta metalurgija Nekovinska industrija Kovinska industrija Elektroindustrija Kemična industrija Industrija gradbenega materiala Lesna industrija Papirna industrija Tekstilna industrija Usnjarska industrija Živilska industrija Tobačna industrija Filmska industrija Industrija skupaj Gozdarstvo skupaj Skupaj industrija in gozdarstvo 2. Poleg tega je predviden tudi povečan izvoz tržnih presežkov iz kmetijstva, predvsem pitane goveje živine in prašičev in obrtniških izdelkov, ki jih doslej nismo izvažali. 3. Na povečani izvoz industrijskega blaga bo med drugim vplivala povečana industrijska proizvodnja, osvajanje novih tržišč, razširjen sortiment blaga in spremenjena struktura izvoza na račun večanja udeležbe več vrednih končnih izdelkov predvsem v lesni industriji. Premogovni rudniki bodo izvozili okoli 30.000 ton premoga v glavnem v okviru kompenzacijskih poslov z Avstrijo in Italijo.' V industriji nekovin bosta podjetji »TOS« Ljubljana in Steklarna Hrastnik znatno razširili sortiment izvoznih izdelkov. V kovinski industriji bodo glavni izvozniki Strojna tovarna Trbovlje, ki bo izvozila večje količine jamskih jeklenih stojk, »Litostroj« Ljubljana, ki povečuje sortiment izdelkov, »Titan« Kamnik in »Saturnus« Ljubljana. V elektroindustriji bosta izvažali zlasti podjetji »IEV« in »Tela« Ljubljana. V lesni industriji, na katero odpade največji del izvoiza, se bo sortiment blaga še nadalje spreminjal v korist končnih izdelkov. Povečanje izvoza gre predvsem na račun podjetja »Brest« Cerknica, ki predvideva izvoz pohištva v Ameriko, »KLT« Logatec, ki Predvideva izvoz galanterije in pohištva, ter pod-ietje »Planica-šport«, ki se vse bolj uveljavlja z izvozom kovinskih smuči in športnih potrebščin. V papirni industriji bo papirnica Vevče pričela •zvažati papir, ker se računa, da bo zaradi povečanja kapacitet papirne industrije v drugih republikah 'zboljšana preskrba papirja na domačem tržišču. V tekstilni stroki se ponovno vključujeta v izvoz tekstilna tovarna Medvode in »Volnenka« Ljubljana. V usnjarski industriji se predvsem povečuje iz-Voz svinjskega usnja in galanterijskih izdelkov. .Vrednost v 000 deviz, din (S = 300 din) Indeks 1959 1960 1961 1960/59 1961/60 175.648 12.912 60.000 7 465 25.332 23.032 23.032 99 100 72.864 128.606 159.966 177 124 403.465 385.209 484.860 95 126 77.927 98.528 127.945 126 138 184.226 351.568 374.886 180 113 8.510 5.861 7.591 71 130 1,449.312 1,538,109 1,749,686 106 114 1.822 9.582 * 131.025 526 1567 78.778 158.549 351.505 176 254 755.107 606.225 796.923 82 131 100.322 326,667 403.091 526 123 410 460 700 112 152 8.150 43.096 54,882 529 127 3,319.673 3,650.204 4,728.108 110 129 41.973 55.810 58.244 133 104 3,361,646 3,706.014 4,786.352 110 129 Drugidel RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH 7. poglavje Industrija 1. V letu 1961 se bo fizični obseg industrijske proizvodnje na območju našega okraja v primerjavi z letom 1960 povečal za 14 %. Plan temelji na pričetku obratovanja posameznih novih kapacitet ter na povečani izrabi dosedanjih, kar bo omogočila izboljšana organizacija proizvodnih procesov in povečanje storilnosti dela, računajoč pri tem na možnost zagotovitve potrebnih obratnih sredstev za povečanje obsega proizvodnje ter na nadaljnjo normalizacijo preskrbe posameznih vrst kritičnih surovin. Po posameznih strokah se bo proizvodnja takole gibala: ' Stroka Indeksi 1960/59 1961/60 111 — Proizvodnja električne energije 80 151 112 — Proizvodnja in predelava premoga 112 107 115 — Barvasta metalurgija 106 101 116 —- Proizvodnja in predelava nekovin 115 115 117 — Kovinska industrija 114 113 ' 119 — Elektroindustrija 119 121 120 — Kemična industrija 113 118 121 — Industrija gradbenega materiala 107 106 122 — Lesna industrija 115 113 125 — Papirna industrija 111 122 124 — Tekstilna industrija 117 110 125 — Industrija usnja in obutve 111 110 127 — Živilska industrija 142 114 128 — Grafična industrija 115 111 129 — Tobačna industrija 101 103 130 — Filmska industrija 210 115 1 Industrija skupaj 115 114 Proizvodnja nekaterih važnejših izdelkov se bo v letu 1961 povečala takole: Proizvod me« 1960 1961 Indeks 1961/60 Električna energija 000/M Wh 343 420 122 Rjavi premog 000/ton 1.974 1.945 99 Portlandski cement 000/ton 84 85 101 Votlo steklo ton 7.814 9.120 117 Specialno tehnično steklo ton 442 499 113 Jekleni odlitki ton 3.001 3.000 100 Odlitki sive litine ton 7.300 7.799 107 Stroji in naprave za gradbeništvo ton 1.188 1.408 119 Okovje in pribor ton 2.463 2.585 105 Embalaža iz bele pločevine ton 2.449 2.800 114 Dvokolesa kom 56.027 60.000 107 Merilni instrumenti ton 5,9 14,5 246 Televizijski sprejemniki kom 2.049 5.000 244 Telekomunikacijske naprave ton 18 33 183 Termični aparati ton 1.292 1.408 109 Lepila ton 248 576 232 Oljne barve ton 1.906 2.895 152 Laki in emajli ton 5.975 7.924 133 Zidaki 000/enot 51.000 59.611 ' 117 Zidaki iz elektrofiltskega pepela 000/e not 18.000 — Lahke gradbene plošče 000/m2 193 296 153 Vezane, panelne in iverne plošče m* 3.181 5.231 164 Furnir m3 4 3.194 9.270 290 Stavbno mizarstvo m3 4.427 8.450 191 Pisalni in tiskovni papir ton 25.358 29.415 116 Karton ton 7.836 16.360 209 Volnene tkanine 000/m2 831 865 104 Bombažne tkanine 000/m2 9.931 10.150 102 Bombažna preja ton 3.834 3.850 100 Trikotažna konfekcija: ton 1.244 1.341 108 Nogavice 000/kom 618 748 121 Galanterijsko svinjsko usnje OOO/m2 645 733 114 Mesni izdelki ton 8.317 10.225 123 Tobačni izdelki ton 1.935 2.006 103 2. Pričakujemo, da bo predvidena proizvodnja dosežena z 58.960 zaposlenimi, kar predstavlja povečanje za 2574 oseb ali za 4,6 %. Na podlagi indeksov količinske proizvodnje in delovne sile se računa, da se bo produktivnost dela povečala za okoli 9%; kolikor vzamemo v poštev indeks povečanja družbenega proizvoda po stalnih cenah in indeks povečanja delovne sile, bi pa znašalo povečanje produktivnosti okoli 10 %. 3. Predvideva se, da se bodo v letu 1961 skupne naložbe v osnovna sredstva v industriji na območju našega okraja v primerjavi z letom 1960 povečale za 20,6 % ter dosegle 11.192,8 milij. dinarjev. Predvideno povečanje tentelji na predvidenih sredstvih iz splošnega in drugih družbenih investicijskih skladov ter na povečanem vlaganju iz skladov gospodarskih organizacij, ki bodo v tem letu razpolagale tudi že s celotno vplačano amortizacijo. Z razpoložljivimi sredstvi bo treba predvsem zagotoviti zgraditev že začetih objektov, nadaljevanje rekonstrukcij, tekoče nadomestitve osnovnih sredstev in dela pri modernizaciji tehnoloških postopkov. Nadalje bo treba pričeti graditi posamezne noVe objekte, za katere je dokumentacija že pripravljena, ter se pravočasno lotiti izdelave programov in projektov za druge objekte, ki so pomembni v perspektivnem razvoju industrije našega okraja. 4. Predvideni razvoj industrijske proizvodnje bo zahteval povečane napore gospodarskih organizacij, strokovnih in poslovnih združenj ter pristojnih orga- nov ljudskih odborov. Njihova prizadevanja se bodo morala osredočiti predvsem na tele naloge: — pospešiti izvajanje že pričetih rekonstrukcij in čim hitreje aktivirati že dokončane objekte; — zagotoviti čim večjo in čim racionalnejšo uporabo proizvodnih zmogljivosti tudi s povečanjem dela v izmenah, pri tem pa v čim večji meri odpraviti dosedanja sezonska nihanja v proizvodnji; — proizvodne zmogljivosti čimbolj uporabiti za proizvodnjo izvoznih predmetov in deficitarnega reprodukcijskega materiala za potrebe predelovalne in obdelovalne industrije; — gospodarske organizacije naj glede na povečano mednarodno izmenjavo, s katero je računati pod vplivom novih sprememb v gospodarskem sistemu, predvidijo vse potrebno, da si glede sortimentov, kvalitete in cene izdelkov zagotovijo konkurenčno sposobnost na domačem in tujem trgu. Zaradi tega je potrebno, da se preusmerijo na uporabo sodobnih delovnih sredstev ter na uvajanje avtomatiziranih tehnoloških postopkov, ki naj omogočijo čim večjo racionalizacijo proizvodnje; — povečati skrb za organizacijo razvojnih oddelkov v podjetjih in razvijati raziskovalna dela v tehničnih znanstvenih zavodih; — podjetja naj se še nadalje usmerjajo na specializacijo proizvodnje in razširjajo sodelovanje z drugimi podjetji; — pri razporejanju čistega dohodka naj podjetja upoštevajo tudi potrebe po povečanju skladov za obratna sredstva, da bi se proizvodnja lahko gibala v predvidenem povečanem obsegu; — skrbeti je treba za pravilno gospodarjenje z obratnimi sredstvi in za njihovo hitrejše obračanje; — izrabiti vse možnosti pri druževanju sredstev, da bi se zagotovile soudeležbe pri investicijah, za kratkoročne premostitve potreb pa v povečani meri uporabljati začasno prosta sredstva podjetij; — izboljšati organizacijo dela in izpopolnjevati sistem delitve osebnih dohodkov po učinku in po ekonomskih enotah. 5." Značilnosti in glavne naloge po strokah so tele: Da bi se za daljšo dobo zagotovila preskrba toplotne in električne energije ter industrijske pare v središču in vzhodnem delu mesta, je treba zagotoviti, da se začne graditi toplarna v Ljubljani. Za kritje soudeležbe pri financiranji! tega objekta in za graditev toplovodnega omrežja bo treba združevati sredstva oziroma organizirati skupno vlaganje vseh zainteresiranih z navedenega območja. Nujno je tudi, da potrošniki iz tega okoliša opustijo svoje individualne programe za zgraditev energetskih naprav in jih uskladijo s projektom za zgraditev centralne toplarne. Termoelektrarne, ki služijo kot dopolnilo hidroelektrarnam, bodo morale zaradi prekomernih zalog premoga, ki nastajajo zaradi njihovega zmanjšanega vključevanja, skupaj z rudniki rešiti vprašanje zgraditve potrebnih deponij. Proučiti bo treba tudi možnosti za vključevanje termoelektrarn v primerih zadostne proizvodnje hidroenergije, s tem da bi se presežki izkoristili za izvoz. Pridobivanje premoga bo treba obdržati na visoki stopnji iz preteklega leta. Da bi se zmanjšala uporaba jamskega lesa, se bodo morali rudniki še nadalje usmerjati na uporabo jeklenih opor. Rudnika Kočevje in Zagorje bosta letos zaključila' rekonstrukcijo separacij. V Zagorju in Hrastniku se‘pričnejo nova odpiralna dela, ki bodo omogočila nadaljnje povečanje proizvodnje v naslednjih letih. Za potrebe rudnikov bo velikega pomena čim hitrejši raz-v°j proizvodnje zaščitnih rudarskih sredstev v novo osnovanem podjetju »Varnost« v Zagorju. Da bi se omogočila polna izraba kapacitet nove Plinarne v Ljubljani, bo treba pospešeno dovršiti zgraditev plinovodov, za kar se bodo sredstva zagotovila s skupnim vlaganjem prizadetih občin. V industriji nekovin se bodo v letu 1961 nadalje-'ale rekonstrukcije v podjetjih; Cementarna Trbov-Ue, »1 OS« Ljubljana, »Tesnilka« Medvode in Steklar-Hrastnik, Rudnik kaolina Črna pa se loteva re-unstrukcije separacije. Pri Posavskih rudnikih bo reba proučiti možnost za racionalno uporabo ležišč °lomita v Plešah kakor tudi vprašanje smotrnosti ograditve centralne maltarne, ki bi izkoriščala ta ezišča in sosedne kamnolome. , V kovinski industriji bo treba posvečati posebno Krb proizvodnji reprodukcijskega materiala, v pro-vorinj; opreme pa se usmerjati na specializacijo in a razvijanje kooperacije. Podjetje »Litostroj« se bo k ’ ° rekonstrukcij po potrjenih programih, ki mu : /j zagotovile uskladitev kapacitet v proizvodnji ry l®ne litine ter omogočile povečano proizvodnjo ]e't®s 0v'h motorjev. Strojna tovarna v Trbovljah bo °'s zaključila prvo fazo rekonstrukcije, Preusme-cii& Se .k° °d proizvodnje težkih jeklenih konstruk-na izdelavo bolj kompliciranih strojev in meha- nizmov. Podjetje »Saturnus« bo letos nadalje gradilo novi objekt za povečanje zmogljivosti orodjarne in za razširitev proizvodnje avtoelektričnih izdelkov. »Avtomontaža« bo nadalje gradila obratne prostore, podjetje »Tuba« pa se bo lotilo zgraditve obrata za izdelavo aluminijskih tub. Tudi podjetje »Titan« ima izdelan program za širšo rekonstrukcijo, ki naj mu zagotovi pomembno povečanje v proizvodnji odlitkov iz temprane litine. Podjetju »Kovinoplastika« Lož bo treba zagotoviti finančno pomoč za ureditev obratnih prostorov in za nabavo opreme, kar mu bo omogočilo prehod na serijsko proizvodnjo gradbenega in pohištvenega okovja ter povečano proizvodnjo izdelkov iz plastičnih mas. Podjetje »Indos« se bo usmerjalo na serijsko izdelavo že prevzele proizvodnje raznih vrst viličarjev. Tovarna kovinske galanterije Ljubljana naj v tem letu pripravi investicijski program za graditev obrata na novi lokaciji. V letu 1961 bo treba najti tudi rešitev za namembnost objektov podjetja »Agroindus« in razčistiti možnosti nadaljnjega razvoja Kovinske industrije na Igu. Za napredek proizvodnje na področju elektronike in avtomatizacije bo važno, da se zagotovi čim hitrejši razvoj raziskovalnega dela v novo ustanovljenem Zavodu za avtomatizacijo. Vzpostaviti je treba tesnejšo povezavo podjetij iz te stroke, ki bi omogočila usklajevanje njihovih razvojnih programov in specializacijo proizvodnje. V tekočem letu bo podjetje »1EV« Ljubljana dovršilo rekonstrukcijo obrata elektronike v Horjulu ter pričelo graditi posamezne obrate po perspektivnem razvojnem programu. Za podjetje »Tela« Ljubljana bo treba rešiti vprašanje koncentracije proizvodnih obratov, podjetje »Telekomunikacije« pa bo rekonstruiralo obrat na Pržanju in uvedlo novo proizvodnjo po prevzetih obveznostih za izvoz. Večje modernizacije in racionalizacije so v tej stroki na programu tudi pri podjetjih »Elma« Črnuče. »TIKI« Ljubljana in »Jambor« Črnuče. V kemični industriji bo treba pospešeno nadaljevati že pričete rekonstrukcije pri kemičnih tovarnah Hrastnik in Kočevje ter v podjetjih »Color« Medvode in »Lek« Ljubljana. Kolikor bodo podjetja, ki se usmerjajo ua proizvodnjo sintetičnih vlaken in plastičnih mas, uspela pri natečaju, bo treba z združevanjem sredstev rešiti vprašanje financiranja soudeležb, da se omogoči pričetek investicij že v tekočem letu. Tovarna kleja bo letos začela graditi nove objekte v Zalogu, s tem v zvezi pa bo treba rešiti vprašanje namembnosti sedanjih obratnih prostorov podjetja. V industriji gradbenega materiala bo treba pospešeno dovršiti rekonstrukcije in nove gradnje v opekarnah »Indop«, Radomlje, Ribnica, Mengeš in Vrhnika ter v apnenicah Kresnice in Dobrepolje, dokončati ureditev centralne gramoznice »Cementar« ter pričeti graditi obrat za fonotermične plošče podjetja »Izolirka«. V tekočem letu bo treba v polnem obsegu aktivirati nove zmogljivosti podjetij, ki so že končala rekonstrukcije, ter posvetiti potrebno skrb izpopolnjevanju sortimenta izdelkov z vključevanjem izdelave sodobnih večjih montažnoopečnih elementov. V lesni industriji se bo struktura proizvodnje nadalje izboljševala s povečanjem deleža končnih izdelkov. Pri tem bo treba povečati prizadevanja za izboljšanje kvalitete. Zlasti pri pohištvu bodo morala podjetja odpraviti pomanjkljivosti v izvedbi, ki so v preteklem letu ovirale izvoz. Pri podjetjih »Brest« Cerknica in »KGP« Kočevje bo letos dokončana zgraditev obratov za proizvodnjo ivernih plošč ter sekane embalaže in luščenega furnirja. Pri podjetju »Stol« Kamnik se bo treba lotiti etapne rekonstrukcije po že potrjenem investicijskem programu, pri podjetju »Stavbno mizarstvo« Ljubljana pospešiti dela pri graditvi novega obrata na Škofljici, v drugih podjetjih pa se lotiti modernizacije žagarskih in predelovalnih obratov. Pri treh podjetjih, ki so se razvila iz dosedanjih obratov »LIP« Ljubljana, je treba smotrno organizirati njihovo poslovanje. V industriji papirja in celuloze pričnejo v letu 1961 redno obratovati dograjene nove kapacitete papirnic Vevče in Količevo. Celuloza Medvode bo nadaljevala že pričeto rekonstrukcijo v prvi fazi. Rekonstrukcija je dovoljena tudi Papirnici Radeče, ki bo. pričela letos s pripravljalnimi deli. Papirnica Vevče ima letos na programu nabavo stroja za premaz papirja, ki bo omogočil izdelelavo visoko kvalitetnih papirjev za grafično industrijo, potrjen pa ima tudi investicijski program za gradnjo nove kotlarne, vendar bo treba glede na pričetek gradnje centralne toplarne v Ljubljani oba projekta uskladiti, da bi se preprečilo dvojno investiranje. V tekstilni industriji bodo podjetja »Motvoz in platno« Grosuplje »Tonosa« Savlje in Predilnica Litija dokončala že pričete rekonstrukcije. Na novo bo Predilnica Litija začela graditi obrat za proizvodnjo tuphting preprog, Tekstilna tovarna Medvode rekonstruirati obrat volnenih tkanin polsti. Tovarna dekorativnih tkanin Ljubljana graditi objekta tkalnice in barvarne v Šiški, podjetje »Svilanit« Kamnik pa graditi objekte, ki mu bodo omogočili združitev doslej raztresenih proizvodnih obratov. Sicer pa je za podjetja te stroke važno, da glede na spremenjene tržne razmere, s katerimi je računati v tekočem letu, skrbijo za pospešeno modernizacijo svojih obratov in si s tem zagotovijo možnost cenejše in kvalitetnejše proizvodnje ter potrebno razširitev sortimenta izdelkov. . Prav^ tako bodo morala tudi podjetja usnjarske stroke povečati svoje napore, da si pri spremenjenih tržnih razmerah ohranijo konkurenčno sposobnost. Zato bo treba pri podjetjih »Zvezda«, »Torbica« in »Usnjeni izdelki« Ljubljana podpreti prizadevanja za združitev njihovih proizvodnih obratov, kar jim bo omogočilo racionalnejšo proizvodnjo, Industrija usnja Vrhnika se bo nadalje usmerjala na predelavo svinjskih kož in kož drobnice. V Tovarni usnja Kamnik bodo v preteklem letu montirani pasting naprava in nabavljeni odmaščevalni stroji omogočili znatno povečanje produktivnosti. Tovarna usnja Šmartno bo v letu 1961 izpopolnila opremo za proizvodnjo usnja in se tudi usmerjala na nove sortimente v izdelavi usnjene konfekcije. V živilski industriji bo podjetje »Sončnica«. Vir začelo rekonstrukcijo oljarne za predelavo soje. V okviru programa za zgraditev živilskega kombinata v Mostah se bo v letošnjem letu izgradila tovarna testenin in pričela graditev industrijske avtomatične pekarne kot skupne investicije zainteresiranih občin. Glede tovarne »Alko« Ljubljana bo treba proučiti vprašanje o primernosti združitve s podjetjem »Slovenija vino«, ki bi obema podjetjema omogočila boljše pogoje za nadaljnji razvoj. Zaradi pomanjkljive preskrbe brezalkoholnih pijač v Ljubljani in v drugih potrošnih središčih v okraju bo treba rešiti to vprašanje z ureditvijo polnilnic in z dovažanjem so- ka v cisternah. Pri mesni industriji »Emona« Zalog bo treba zagotoviti racionalno uporabo dograjenih kapacitet in se usmerjati na večji sortiment in boljšo kvaliteto izdelkov. Živilska industrija Kamnik bo na podlagi izdelanega investicijskega programa pričela z deli pri gtaditvi novega objekta »Eta« v Kamniku. V grafični industriji se bo treba v smislu izdelanega programa za daljšo perspektivno razdobje lotiti reševanja problema obratnih prostorov za posamezna grafična podjetja in modernizacije njihovega strojnega parka. Rekonstrukcije morajo težiti za uvajanjem industrijskega načina dela in sodobnih avtomatiziranih postopkov. V tem smislu bo treba odpraviti nekatere pomanjkljivosti v že izdelanih programih. Nadalje bo treba poskrbeti za zgraditev nove tiskarne za drobni merkantilni tisk, ki je vezan na obrtniški način dela. Glede na zastarelost proizvodnih naprav v Tobačni tovarni bo treba rešiti vprašanje nadaljnjega razvoja tega podjetja. V filmski industriji bo treba v tekočem letu začeti izvajati investicijski program za zgraditev novih ateljejev, ki bodo podjetju »Film servis« zagotovili pogoje za nadaljnji razvoj in možnost za povečanje storitev v kooperaciji z inozemskimi podjetji. 8. poglavje Kmetijstvo 1. V letu 1961 se predvideva povečanje kmetijske proizvodnje za 10,7 %>. Po posameznih strokah se bodo gibali indeksi proizvodnje takole: 1960/59 1961/60 1961/59 Poljedelstvo 111,9 109,4 122,4 Žita 107,8 101,7 109,6 Industrijske rastline 73,3 100,0 73,3 Vrtnine 125,9 101,6 128,0 Krmne rastline 103,7 119,9 124,4 Sadjarstvo 84,0 181,4 152,3 Vinogradništvo 73,0 73,0 53,3 Živinoreja 115,5 110,8 128,0 Ribolov 85,7 83,3 71,4 Predelava 101,4 105,4 106,9 Skupaj i « „ 112,9 110,7 125,1 Na podlagi povečane proizvodnje računamo, da se bodo tržni presežki povečali za 19 %. Povečanje tržnih presežkov se predvideva predvsem pri mesu, mleku, jajcih, zelenjavi, krompirju in sadju, s čimer se bo izboljšala preskrba prebivalstva in lahko povečal tudi izvoz. Predvideno povečanje skupne kmetijske proizvodnje temelji na povečanju proizvodnje na družbenih posestvih in v zadružni kooperaciji, kjer se bo v družbenem sektorju povečala proizvodnja za 38 %, v kooperaciji pa za 58,2 %. S tem se bo povečal delež družbenega sektorja v celotni kmetijski proizvodnji od 13,6 % v letu 1960 na 19,4 % v letu 1961, delež celotne organizirane proizvodnje pa od 25,8% na 54,0%. Družbena posestva bodo v letu 1961 z zakupom, nakupom, vključevanjem nezajetih zemljišč splošnega ljudskega premoženja in s krčenjem ravninskih gozdov povečala zemljiški sklad za okoli 2500 ha. Tako bo znašala njihova kmetijska površina 19.045 ha, obdelovalna pa 12.932 ha. Od celotnih obdelovalnih površin bodo v letu 1961 zajemala družbena posestva 11,9 % površin, medtem ko so jih imela v letu 1960 le 9,6■%. V zadružni kooperaciji se bodo povečale obdelovalne površine od 15.715 ha v letu 1960 na 21.000 ha v letu 1961; od tega bo njivskih površin 11.430 ha, travnikov 9570 ha. S tem bo obsegala organizirana proizvodnja 31,2 % vseh obdelovalnih zemljišč, kar je za 13 % več kot v letu 1960. Obdelovalne površine v neorganizirani proizvodnji se bodo zaradi povečanja družbenega sektorja sicer zmanjšale od 82.578 ha na 74.797 ha ali za 9,1 %, vendar bodo proizvajalci z uporabo sodobne agrotehnike povečali hektarske pridelke, zaradi česar računamo, da se obseg proizvodnje v tem sektorju bistveno ne bo zmanjšal. 2. Poljedelska proizvodnja, ki je osnovni pogoj za uspešen razvoj živinoreje in tudi drugih panog, se bo povečala za 9,4 %. Največje povečanje predvidevamo pri krmskih rastlinah. Pri najpomembnejših poljščinah se računa po posameznih sektorjih s tole proizvodnjo: Družbena posestva Kooperacija Neorganizirana proizvodnja °/o površin v organiz. "ha mtc/ha ha mtc/ha ha mtc/ha pt l VIZ, 1 . vu vseh površ. Pšenica 270 35 2.237- 28 6.467 17,5 28 Krmna žita 223 29 765 26 5.231 16 16 Koruza 12 40 481 40 3.194 25 13 Krompir 90 260 " 3.151 230 7.695 185 29 Detelja, deteljne mešanice 1.240 72 3.127 69 7.958 55 35 Krmne okopavine 180 470 1.571 400 646 300 73 Silaža (gl. posevek) 1.300 600 — — 548 400 70 Travniki 7.508 36 9.570 41 35.167 33 33 Ker je bilo zaradi deževnega vremena v pretekli jeseni posejanih nekoliko manj ozimnih žit, kot je bilo predvideno, bomo morali spomladi posejati več jarih žit in krmnih rastlin. Da bomo zagotovili visoke pridelke bo treba pravočasno dognojevati posevke ozimnih žit in gnojiti travnike ter pripraviti vse potrebno za spomladansko setev. Zato naj zadruge pravočasno preskrbijo zadostno količino kvalitetnih semen, gnojil in zaščitnih sredstev ter spopolnijo in pripravijo mehanizacijo za pravočasno izvrševanje storitev zadružnikom. Prav tako bodo morale zadruge aktivneje delati pri formiranju zadružnih obratov in pohiteti s sklepanjem pogodb, ker je to delo do sedaj zaradi združevanja zadrug zaostalo. Pri kooperacijski proizvodnji naj kmetijske zadruge izberejo najprimernejše oblike sodelovanja, pri odkupu pridelkov, plačevanju storitev, opravljenih pri zasebnih" proizvajalcih, pa upoštevajo krajevne razmere. Ker bo pri intenzivni reji živine na družbenih posestvih primanjkovalo osnovne krme in stelje, naj si zadruge že pri "sklepanju kooperacijskih pogodb, zagotovijo možne količine tržnih presežkov od individualnih proizvajalcev. 3. V sadjarstvu pričakujemo v letu 1961 povprečno dobro sadno letino. Skupna proizvodnja sadja l*0 znašala okrog 16.900 ton, kar je za 76 % več kot v preteklem letu, ko je bila letina zaradi spomladanskih pozeb znatno pod povprečjem. Na podlagi te proizvodnje računamo, da bo okrog 5500 ton tržnih presežkov. Ker je perspektiva za sadjarsko proizvodnjo v mtenzivnih nasadih, se bodo vlagala družbena sred-slva le za organizacijo večjih nasadov. V letu 1961 ®e predvideva ureditev novih nasadov na površini °0ha. Nasade bodo organizirale kmetijske zadruge ^rosupije, Besnica, Dolsko, Kresnice in Šentvid pri ^ticni. Pri novih nasadih bodo morali investitorji °°lj kot doslej paziti na temeljitejšo pripravo ter Uabavljati sadike le pri drevesnicah, ki dajejo zagotovilo glede sortne čistote, porekla in zdravstve-nega stanja. Občinski ljudski odbori naj pri urejanju novih uusadov izvajajo učinkovitejšo kontrolo nad vsemi tehničnimi deli glede priprave zemlje, sajenja, gnojenja itd. Prav tako bo treba poostriti nadzorstvo nad izvajanjem agrotehničnih ukrepov pri že obstoječih nasadih, tako v zvezi z zatiranjem bolezni in škodljivcev kakor dudi s čiščenjem, obrezovanjem, škropljenjem in gnojenjem, pri tem naj uporabljajo določila o minimalnih agrotehničnih ukrepih v sadjarstvu in predpise o zatiranju bolezni in škodljivcev. Z zveznimi določili sta bili izbrani za pridelovanje drevesc pri kritju potreb po sadikah v nasadih. ki se bodo obnavljali v naslednjih letih iz družbenih sredstev, le drevesnici v Mariboru in Vipavi. Zato naj bi drevesnice, ki imajo na območju našega okraja še dovoljenje za nadalnje obratovanje, stopile v kooperacijsko proizvodnjo z omenjenima drevesnicama in si na ta način zagotovile prodajo svojih pridelkov. 4. Za celotno kmetijsko proizvodnjo je predvidena poraba 36.000 ton gnojil, kar predstavlja povečanje v primerjavi z lanskim letom za 64,8 %. Pretežni del teh gnojil bo porabljenih v organizirani proizvodnji, kjer bo znašala poraba v povprečju okrog 850 kg na ha obdelovalne površine. Kmetijski proizvajalci bodo morali dosledno izvajati določila o minimalnih agrotehničnih ukrepih, ki so jih že oziroma jih bodo še izdali občinski ljudski odbori. Inšpekcijska služba pri občinah naj dosledno kontrolira izvajanje izdanih odtokov in postopa po zakonu. Da bi se zagotovila mestu Ljubljani redna dobava zelenjave iz neposredne bližine, se bodo v letošnjem letu pričela dela za ureditev dveh večjih vrtnarij pri kmetijski zadrugi Polje in na kmetijskem posestvu Barje. 5. Živinorejska proizvodnja se bo predvidoma povečala za 10,8 %. To bo mogoče doseči, ker se je že v preteklih letih zboljšala in razširila krmna baza in so bile povečane hlevske kapacitete kakor tudi proizvodna sposobnost živine. V zasebnem sektorju, ki je imel ob popisu maja 1960. leta 83.960 glav govedi, se stalež živine bistveno ne bo povečal, ker se bodo na račun družbenega sektorja zmanjšale površine za pridelovanje krme. Računamo, da bodo zasebni proizvajalci spitali v kooperaciji ?000 glav mlade živine v teži 3300 ton, izven kooperacije pa bodo dali v prodajo še U.6S0 glav Izločenih In plemenskih krav, volov, juncev, bikov in telet V skupni teži 4125 ton. V družbenem sektorju se bo stanje govedi povečalo od 23.584 glav konec leta 1960 na 31.550 glav konec leta 196l ali za 33,8%. Od tega se bo povečalo število krav od 7990 na okrog 8900 krav, število telet pa od 8565 na 16.300. od katerih bo večina namenjena za pitanje. Povečanje števila krav se predvideva iz lastnega prirasta in domačega nakupa, poleg tega pa tudi 500 glav iz uvoza. Družbena posestva bodo spitala za prodajo 8565 glav govedi (baby beef) v teži 3426 ton, poleg tega pa odprodala še 832 ton izločenih krav in druge živine. Za povečanje staleža živine je bilo že v letu 1960 zgrajenih 67 tipskih hlevov s 13.400 stojišči, v letu 1961 pa bodo Začeli graditi še nadaljnjih 60 hlevov z 12.130 stojiščii ki bodo namenjeni v glavnem za pitanje živine in za mlado plemensko živino. Od tega odpade samo na Agrokombinat 9000 stojišč. Po posameznih kategorijah živali se na družbenih posestvih in v kooperaciji predvideva tale proizvodnja pitane gojeve živine: Kmelijska „ .. posestva kooperacija glav ton glav tOB Mlada pitana goved 8565 3426 4000 1680 - Pitana goved od 1—2 let —- — 1500 720 Druga pitana goved — — 1500 900 Plemenska goved 2099 378 — — Vštevši tudi prodajo izločenih krav, telet, nesposobnih za rejo in druge živine, bodo znašali skupni tržni presežki goveje živine 11.683 ton. Pri povprečnem številu 53.340 molznih krav v letu 1961 v družbenem in privatnem sektorju se bo povečala skupna proizvodnja mleka od 1,087.176 M v letu 1960 na 1,186.625 hi v letu 1961 ali za 9,1 ■%. Predvidevamo, da bo od skupne količine mleka 600.000 hi tržnih presežkov, drugih 586.625 hi mleka pa bo porabljenih za reprodukcijo iti domačo porabo. Samo v družbenem sektorju bo znašala proizvodnja mleka okoli 240.000 hi, kar je za 50% več kot v preteklem letu. Povprečna molznost krav v tem sektorju pa bo znašala okrog 2900 litrov. 2e v letu 1960 je bilo umetno osemenjevanje razširjeno v večinoma ravninskih predelih, zato predvidevamo v letu 1961 povečanje osemenitev le za 6 %, t. j. na 38.000 plemenic. Občinski ljudski odbori bodo morali v pincgav-skih rajonih storiti določene ukrepe glede pasme živine. Na podlagi republiškega zakona o ukrepih za napredek živinorejske proizvodnje lahko občinski ljudski odbori z odlokom predpišejo med drugim tudi Ustrezno pasmo živine. Ker pincgavska živina ne ustreza več zahtevam trga, jo je treba zamenjati s sivorjavo pasmo, začasno pa pincgavske krave osemenjevati s simentalskimi biki, da s tem povečamo težo in kakovost križanih telet. V ta namen predvidevamo tudi nakup 5 novih bikov iz uvoza. Veterinarska služba bo morala še naprej zaostrovati izvajanje odredbe o prepovedi klanja telet, ker bo le na ta način mogoče napolniti pitališče in preskrbeti primeren plemenski naraščaj za nove obrate. V zasebnem sektorju pričakujemo večjo prirejo prašičev predvsem zaradi Ugodne letine krompirja v preteklem letu. Ža zakol bo vzrejenih okoli 53.000 glav ali 6500 ton, kat'je za 20% več kot v prejšnjem letu. Od tega bo tržnih presežkov iz kooperacije 15.000 glav ali 1650 ton, iz neorganizirane proizvodnje pa 17.000 glav ali 1860 ton. V družbenem sektorju se predvideva zvišanje staleža prašičev od 8016 v letu 1960 na okoli 17.000 glav v letu 1961. S povečanjem plemenskih svinj od 450 na 1000 glav se bo povečala prireja bekonov in plemenski prašičev za prodajo od 6000 na 22.000 glav. Agrokombinat ima sicer zadostne kapacitete za pitanje bekonov, nima pa dovolj svinjakov za plemenske svinje oziroma za vzrejo potrebnega števila pujskov. Zato bo posestvo stopilo v kooperacijsko proizvodnjo z zasebnimi proizvajalci, ki bodo prevzeli v rejo okrog 450 plemenskih švedskih svinj. Iz te proizvodnje se predvideva okrog 7000 pujskov, ki jih bo posestvo odkupilo od rejcev iz vzrejalo v be-kone. Kooperacija bo hkrati pripomogla k uvajanju te pasme prašičev tudi v Kmečko rejo. Na družbenih posestvih in v kooperaciji se predvideva po posameznih kategorijah tale proizvodnja prašičev: Družbena posestva Bekoni glav 15.300 1376 Mesnati prašiČi-prŠutarji — Drugi klavni prašiči 345 52 Plemenski prašiči 7.000 265 Kooperacija glav ton 15.000 1650 Občinski ljudski odbori naj z odloki predpišejo rejo samo belih mesnatih prašičev, ker zahtevata domače in tuje tržišče le kvalitetne mesnate prašiče bele pasme. V perutninarstvu bo glavni nosilec blagovne proizvodnje piščancev in rac družbeni sektor. Računa se, da bo vzredila farma piščancev Zalog okoli 633.600 kosov ali 679 ton piščancev, farma rac na Dolskem pa 40.000 kosov ali 80 ton rac. Da bi se izboljšala preskrba s kori s umnimi jajci, se bo začela graditi večja kokošja farma na posestvu Barje. 6. V letu 1961 se predvideva da bo vloženih v kmetijstvo 3.819,963.000 dinarjev ali 23,7 % več kot lansko leto. Zaradi večje investicijske vsote in zaradi povečanega odstotka lastne udeležbe pri najemanju kreditov iz splošnega investicijskega sklada bo treba zagotoviti tudi večjo lastno udeležbo. Investitorji sami bodo morali prispevati več lastnih sredstev kot v preteklem letu, poleg tega pa bo1 potrebna tudi znatna pomoč republike, ljudskih odborov in vodnega sklada. Predvidena sredstva bodo namenjena v prvi vršiti za izpopolnitev sedanjih kapacitet ter za hidro-in agromelioracije, da bi z njimi zagotovili zadostno krmno osnovo za predvideno povečanje živine v novo zgrajenih objektih. Novi hlevi, svinjaki in druge gospodarske zgradbe naj bi se pa gradili le tam. kjer so zagotovljeni proizvodni in ekonomski pogoji, in če investitor sam razpolaga s sredstvi za lastno udeležbo. Za posamezne vrste investicij predvidevamo tale vlaganja: v milijonih din 1. Gospodarske zgradbe (d ograd M v e in nove gradnje hlevov, svinjakov in ra-earnikov) 1065 2. Rekonstrukcija tovarne močnih krmil, gradnja mešalnice in agroservisne delavnice 224 3. Nabava in prirast živine 428 4. Nasadi . 60 5. Vrtnarije 180 6. Hidromelioracije 315 7. Agromelioracije 155 8. Mehanizacija 834 9. Vodovod, elektrika, adaptacije, ureditev dvorišč, stelniki, ograje itd. 373 10. Nakup zemlje 42 11. Objekti za predelavo in skladiščenje 144 Skupaj 3820 Sektor SLP gozdovi gozdnih gospodarstev SLP gozdovi izven gozdnih gospodarstev Zasebni gozdovi Skupaj OLG Od navedene vsote odpade največ na Agrokombinat, in sicer 1873,1 milijona din ali .49 % celotnih investicij. Poleg gospodarskih investicij je treba v letu 1961 povečati tudi zidavo stanovanjskih objektov. Zidanje stanovanj se je začelo že v letu 1960 in je treba začete gradnje v letošnjem letu dokončati, za kar naj ljudski odbori zagotovijo potrebna sredstva. Prav tako naj se začne zidanje novih stanovanj, če hočemo, da bodo nove zgrajene proizvodne kapacitete na družbenih posestvih polno uporabljene. 9. poglavje Gozdarstvo 1. Revizija gozdnih fondov je ugotovila, da sta gozdna površina in lesna zaloga večji, kot je Bilo to prikazano po stanju v začetku leta 1960, tako da je stanje gozdnih fondov na območju okraja takole: Gozdna Leslia Letni Letni površina zaloga prirast etat v ha v 000 m8 v m’ v in’ 71.341 13.726 318.000 248.000 17.300 . 2.847 63.000 56.000 150.373 21.505 489.000 377.000 239.014 38.078 872.000 681.000 2. Plan sečnje znaša v osnovnih gozdovih 726.300 m3 ali 83% od prirasta. V gozdovih gozdnih gospodarstev se bo sekalo 82 %, v drugih gozdovih pa 84 %' prirastka; od tega iglavcev 76 % (gozdna gospodarstva 71 %, drugi gozdovi 80%) in listavcev 93 % (gozdna gospodarstva 98%, drugi gozdovi 90%). Primerjava sečnje v osnovnih gozdovih v letu 1961 nasproti sečnji v preteklih dveh letih je tale: Gozdna gospodarstva Drugi gozdovi Skupaj Sečnja 1959 V m3 258.700 442.900 701.600 Sečnja 1960 v m3 265.900 595.300 759.200 Sečnja 1961 v m3 259.800 466.500 726.300 Indeks 1959 = 100 100 100 100 1960 102 111 108 1961 100 105 104 V letu 1961 se bo izkrčilo 750 ha družbenih goz- dov, iz katerih se bo pridobilo okoli 94.000 m3 lesa. Razen tega bo melioriranih in usposobljenih za intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo še 280 ha grmišč in neizkoriščenih površin. Zmanjšanje relativnih gozdnih površin v nižinskih predelih se bo nadoknadilo f Preureditvijo slabo rodnih kmetijskih zemljišč v visinskih predelih za gozdno proizvodnjo. Skupna sečnja se bo povečala od 759.200 in3 v letu 1960 na 820.100 m3 v letu 196! ali za 8%. To bo omogočilo večjo založenost in stabilizacijo na trgu. količin e lesa. ki sv bodo pridobile s krčenjem, bodo omogočile zmanjšanje sečnje v osnovnih gozdovih, kar bo vplivalo na povečanje gozdnih fondov in prirastka. Tako se bo lahko sečnja v primerjvi z letom 1^60 zmanjšala v družbenih gozdovih za okoli 6000 m3, 7 zasebnih gozdovih pa za okoli 26.000 m3. Predvideva se, da bo na negozdnih zemljiščih Posekanih 45.000 m3, lesa. Ob povečanju skupne sečnje se bo povečala tudi 'agovtisl proizvodnja za okoli 50.000 m3 in bo znaša-a približno 600.000 m8, lastna poraba pa bo ostala na Pnbližno isti ravni kot v lanskem letu. V blagovni Proizvodnji so zajete tudi količine lesa, ki jih bodo potrebovala kmetijska posestva za investicijsko graditev. Pri upoštevanju celotne sečnje se predvideva, da bo od industrijskega lesa iglavcev proizvedenih najmanj 206.000 m3 hlodovine, 65.900 m3 celuloznega lesa in 57.700 m3 jamskega lesa. Količine teh kritičnih sot-timentov so v skladu z republiškim družbenim planom. 3. Vsa dela za vzdrževanje gozdov gozdnih gospodarstev bodo izvajala gozdna gospodarstva, v drugih gozdovih pa kmetijske zadruge oziroma gozdni obrati pri kmetijskih zadrugah ter gospodarske organizacije, ki so- jim dani gozdovi v gospodarjenje. V gozdovih, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva, bodo začeli z revizijo ureditvenih načrtov za površino 4230 ha, na površini 1200 ha pa bodo gozdove prvič premerili. V drugih gozdovih se predvidevajo terenska ure- jevalna dela v občinah: Grosuplje, Litija, Kočevje, Cerknica, Zagoirje, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Vič-Rudndk in Ljubijana-Bežigrad na površini 13.200 ha. 1 Letos se bo končala obdelava terenskih podatkov, zbranih v letu 1960. Vzporedno z navedenimi deli se bodo izvajale fitocenološke raziskave in kartiranje, arondacije in omejitve gozdov splošnega ljudskega premoženja ter razmejitve med gozdnimi in kmetijskimi površinami. Nadaljevala se bodo tudi dela za revizjo katastrskih kart v merilu 1:2880 in izdelavo kart v meril 1:5000 in 1:10.000. psnovno in meliorativno pogozdovanje, premene in introdukcije se bodo izvajale na površini 620 ha, nega gozdov, t. j. nega mladja, čiščenje, redčenje, melioracijske sečnje, okopavanje, gnojenje in drugo pa na površini 5650 ha. Pri vseh pogozdovanjih bo posajenih skupno 2,545.000 gozdnih sadik in posejanih 1520 kg semena gozdnega drevja. Od navedenega bo na območju zelenega pasu posajenih 105.000 gozdnih sadik In posejani 103 kg se- mena.. Nega gozdov pa se bo opravljala na površini 57 ha. Varstvo gozdov se bo izvajalo v vseh gozdovih, kjer se bo pokazala potreba. Poleg rednih varstvenih del, ki obsegajo zatiranje gozdnih insektov in glivičnih bolezni, predvsem kostanjevega in topolovega raka ter črnilovke, bo postavljenih 10.900 tm ograj za zaščito mladih gozdnih kultur pred divjadjo, zgrajenih 1850 tm in očiščeno 26.700 tm požarnovarnostnih zidov in pasov ob železniški progi ter vzdrževanih in na novo zgrajenih f 37.000 tm stez in presek. Za varstvo' koristnih ptic bodo gozdne gospodarske organizacije oskrbovale večje število krmilnic in valilnic. Iz sredstev za vzdrževanje gozdov bo popravljenih oziroma vzdrževanih nad 600 km gozdnih cest, s čimer se bo zboljšalo spravilo in prevoz lesa. 4. Predvideno je osnovanje 40 ha novih topolovih nasadov na območju občin Ljubijana-Moste-Polje, Ljubljana-Vič-Piudnik in Ljubljaua-Bežigrad ter 50 ha intenzivnih nasadov iglavcev na območju kmetijsko-gozdarskega posestva Kočevje. Urejanje hudournikov se bo nadaljevalo na območju Polhovega Gradca. Gozdne ceste se bodo gradile v občinah Ljublja-na-Vič-Rudnik, Domžale, Hrastnik, Kamnik, Ribnica, Litija, Kočevje, Cerknica, Loška dolina in Vrhnika. Skupna dolžina novo zgrajenih cest bo znašala 25 km. Izdelali se bodo tudi,investicijski programi in projekti za gradnjo gozdnih cest v naslednjih letih. Gozdne stavbe se bodo gradile v občinah: Ljub-Ijana-Vič-Rudnik, Loška dolina, Kočevje in Logatec, s skupno površino 1500 m2. Za boljšo opremo in mehanizacijo se predvideva nabava motornih žag, motornih izvlekov in opreme za gradnjo gozdnih cest in gojenje gozdov. 5. Poleg navednih del bo treba izvajati še tele ukrepe: — organizacijsko in strokovno usposobiti novo ustanovljene gozdne obrate pri kmetijskih zadrugah, da bi zagotovili strokovno gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. V ta namen naj bi zadruge sodelovale tildi z drugimi gozdnogospodarskimi organizacijami; — v vseh družbenih gozdovih zagotoviti strokovno gospodarjenje in namestiti ustrezni strokovni kader; — okrepiti gozdarsko službo na občinah zaradi prenosa pristojnosti z okrajnega na občinske ljudske odbore; — v skladu s predvidenimi novimi predpisi organizirati gozdarsko inšpekcijsko službo pri okrajnem ljudskem odboru; — skrbeti za nastavitev stalnih gozdnih delavcev pri 'gozdnih gospodarstvih in gozdnih obratih kmetijskih zadrug in jim izboljšati delovne in življenjske razmere; — z uvajanjem mehanizacije in novih načinov dela pri gozdnih gojitvenih delih ter dvigom strokovne izobrazbe zmanjšati stroške proizvodnje in povečati produktivnost; — zboljševati evidenco o gozdni proizvodnji in izvajanju ureditvenih načrtov;■ — z redčenjem enodobnih iglastih gozdov doseči čimvečjo proizvodnjo celuloznega in jamskega lesa; — organizirati praktične tečaje za sodobno nego gozdov in krojenje lesa; — krepiti službo varstva gofzdov pri gozdnogospodarskih organizacijah in občinskih ljudskih odborih, zlasti pa pri novo ustanovljenih gozdnih obratih kmetijskih zadrug; — zaostriti preventivne varstvene ukrepe proti širjenju kostanjevega in topolovega raka, ugotovljene okužbe pa takoj zatreti; — sestaviti okvirni načrt za krčenje gozdov za razdobje do leta 1980 in ugotoviti površine za krčitev ter količine in vrste lesa, ki bodo napadle pri krčenju; — v skladu z okvirnim načrtom sestaviti podroben plan krčenja za razdobje 1961—1965; — sestaviti programe za krčenje gozdov in programe za uporabo izkrčenih površin z drugo ustreznejšo proizvodnjo; — hkrati z ustrezno sečnjo pri gojitvenih delih pospeševati iglavce, s spopolnitvami in nego mladov-ja pa zagotoviti uspeh dosedanjih pogozdovanj; — za uspešno izvedbo pogozdovanj in vzgojo kvalitetnega in biološko odpornega drevja krepiti, gozdno semenarsko službo in drevesničarsko službo in izdelati plan gojitve saditvenega materiala za osnovanje plantaž in intenzivnih gozdnih nasadov ter za povečanje pogozdovanj v osnovnih gozdovih in na slabo rodnih kmetijskih površinah: — strokovni kader usmeriti tudi k sestavljanju in izvajanju progresov za osnovanje plantaž in intenzivnih gozdnih nasadov; — zagotoviti sredstva za osnovanje plantaž in intenzivnih gozdnih nasadov za leto 1961 in za naslednja leta iz sredstev, pridobljenih s krčenjem gozdov; — mehanizirati dela pri krčenju gozdov, pri melioraciji zemljišč ter pri osnovanju plantaž in intenzivnih gozdnih nasadov; — pri vzdrževanju gozdnih cest uporabljati tudi lastna sredstva kmetijskih zadrug in prostovoljno delovno silo. 10. poglavje Gradbeništvo V letu 1961 se predvideva povečanje gradbeništva za 15 % tako, da bo znašala vrednost proizvodnje in storitev 20.077,5 milijona dinarjev. Od celotne vrednosti odpade na: projektiranje 2.100,0 ali 7 % gradnje 20.119,0 ali 69 % montažo 6.858,5 ali 24 % Poleg tega bodo opravila podjetja iz drugih okrajev za okoli 2230 milijonov gradbenih del. Tako povečanje bodo narekovala predvsem večja . vlaganja za zgraditev objektov družbenega standarda ter dela pri razširitvah in rekonstrukcijah gospodarskih organizacij. Predvideni obseg gradbeništva bo zahteval kompleksno reševanje vseh gradbenih problemov od investitorja in projektanta do končnega izvajalca montažnih oziroma obrtniških del. Racionalizacija gradbeništva, naj bi se pričela že pri investitorju in pri projektantu z iskanjem boljših materialov in primerne gradbene tehnike pri čemer ne bo smelo biti bistveno, ali gradimo po tradicionalnem ali po kakem drugem sistemu. Vsak gradbeni sistem bi moral biti ekonomsko utemeljen glede cen, kvalitete in hitrosti. Stran 369 -----F— Investitor je prvi, ki lahko začne odločilno vnašati več reda in načrtnosti v gradbeništvo. Njegova naloga naj bi bila, da tehtno premisli, kaj in kako bo gradil s čim manjšimi stroški in brez zastojev. Prevzeti bi moral vso odgovornost za pravočasno zagotovljena finančna sredstva in soodgovornost za do podrobnosti izdelane in pregledane programe ter za izvajanje gradbenih del. Ker nam primanjkuje projektantskih kadrov, ne bo mogoče z individualnim projektiranjem izpolniti postavljenih nalog. Zato naj bi večji investitorji uporabljali standardne projekte za objekte, ki služijo istemu namenu, kot so stanovanjske zgradbe, šole, zdravstveni domovi itd. Ustanavljati bi bilo tudi treba specializirana projektantska podjetja oziroma razvijati specializacijo v že obstoječih za posamezne vrste objektov, kot n. pr. stanovanjsko-komunalne, šolske, zdravstvene, industrijske, kmetijske itd. Projektantske organizacije pa naj bi se intenzivneje lotile reševanja problema poslovnih prostorov, da bi s tem lahko povečale svoje kapacitete. Projektantskim organizacijam bi bilo treba s pravočasnimi naročili omogočiti podrobno izdelavo načrtov, ki so bili doslej večkrat pomanjkljivi zlasti glede detajlov za izvajanje obrtniških del. Dobro preštudirani projekti pa se med gradnjo ne bi smeli spreminjati. Pri izdelovanju projektov bi bilo treba bolj upoštevati .razpoložljivi material. Zato bi morali projektanti tesneje sodelovati z industrijo gradbenega materiala ter drugimi proizvajalci in trgovino, ki dobavljajo potrebni material za gradbene objekte. Gradbene organizacije naj še nadalje modernizirajo tradicionalni sistem gradnje tako, da bodo postopoma prešli na polmontažni sistem, pri čemer naj bodo elementi za končna dela čimbolj tipizirani, serijsko izdelani in sposobni za montažo. Montažni način bodo lahko izvajala le večja gradbena podjetja; ki bodo potrebne elemente proizvajala v lastnih obratih ali pa tesno sodelovala z indu-strijo gradbenega materiala. V našem okraju ga bo mogoče v večjem obsegu razvijati le v Ljubljani, 5er je pogoj za tako gradnjo množična serijska proizvodnja enakih ali podobnih objektov skozi več let določenem kraju. Pri takem načinu gradnje bi se izključno uporabljali tipizirani elementi zlasti večji zidni in montažni stropni elementi, montažne stop-liee in preklade, sanitarni vozli, industrijsko izdela-okna, vrata in podobno. Za ta modernizirani na-cm gradnje bo mogoče proizvajati razen težkih betonskih tudi lahke opečne elemente v rekonstruiranih opekarnah. Ta sistem gradenj bo zahteval striktno uporabo modularne koordinacije mer pri izdelavi projektov, v- Proizvodnji gradbenih elementov in v gradbeni operativi pa poleg tega še večjo preciznost dela. Za izpolnitev postavljenih nalog bodo morala Sradbena podjetja povečati svoje kapacitete. V ta amen bo v letu 1961 vloženih 1675 milijonov sred-e^’ ki se bodo uporabila v glavnem za nabavo nove . shanizacije. Podjetja bodo 72 % teh sredstev krila lastnih skladov, za ostali del bodo pa navezana a družbene vire. vj, ^ rekonstrukcijo sedanjih in z dograditvijo no-opekarn, apnenic, gramoznic itd. bo zagotovljena 7 rc”na količina osnovnega gradbenega materiala, i ^.Pomanjkanja betonskega železa domače pro-v°dnje pa naj bi se uporabljalo tudi rebrasto, tor- dirano betonsko železo iz uvoza, čemur bi se morali prilagoditi projektanti in gradbena operativa. Medtem ko se groba gradbena dela razmeroma hitro izvajajo, predstavljajo končna dela največjo oviro za pravočasno dovfšitev objektov. Zato bo treba povečati kapacitete montažnih in obrtnih objektov, zagotoviti zadostne količine kvalitetnega materiala, mehanizirati obrtne delavnice in jim omogočiti serijsko izdelavo tipiziranih elementov ter usposobiti stavbe za zimsko delo za enakomernejšo uporabo obrtnih kapacitet. Da bi se zagotovila zadostna in rednejša dobava deficitarnega materiala za končna dela, bi bilo potrebno tesnejše sodelovanje med industrijo oziroma trgovino in izvajalci del. Za upravljanje nove mehanizacije in izvajanje gradbenih del s tipiziranimi elementi bo treba izboljšati strokovno usposobljenost zaposlenih. Zato naj gradbena podjetja razvijajo vse oblike sodobnih metod priučevanja delavcev. Večina gradbenih podjetij je že začela reševati stanovanjsko vprašanje svojih delavcev s pomočjo posojil iz republiškega in občinskih stanovanjskih skladov. Gradnjo teh stanovanj pa bo treba nadaljevati tudi v letu 1961, da se tako zagotovi stalen kader in zmanjša fluktacija. Že v letu 1960 so skoraj vsa večja gradbena podjetja uvedla nagrajevanje po ekonomskih enotah, kar je znatno vplivalo na povečanje storilnosti in zboljšanje delovne discipline. To obliko nagrajevanja bo treba še nadalje razvijati in utrjevati tudi pri manjših gradbenih organizacijah. S povečujem mehanizacije, z uvajanjem modernega načina gradnje objektov in stimulativnejšim nagrajevanjem naj bi se produktivnost dvignila za 9— 10 %, tako da bo potrebno za izvajanje vseh predvidenih del število zaposlenih povečati le za 4,8 %. 11. poglavje Promet 1. Vzporedno s predvidenim nadaljnjim razvojem gospodarstva ter dvigom življenjskega standarda se za leto 1961 predvideva tole povečanje obsega prometnih storitev: Indeks 1961/60 1. Železniški promet — tovorni 103 — potniški 2. Javni cestni promet 102 — tovorni 119 — potniški medkrajevni 115 — potniški mestni 109 — avtotaksi 116 3. PTT promet 10S Promet skupaj 105,4 Pri skupnem povečanju prometnih storitev za 3,4% se bo število zaposlenih povečalo za 2,8’%. 2. V železniškem prometu se bodo v letu 1961 v okviru programa za ureditev ljubljanskega vozlišča pričela dela za zgraditev podvozov na Titovi in Celovški cesti in preložitev proge v Tivoliju, Podjetje ŽTP Ljubljana bo nadaljevalo že pričeto graditev lokotovornega kolodvora v Zalogu in lokomotivne postaje v Mostah. Izven tega se za območje našega okraja predvidevajo v letu ,1961 dela pri elektrifikaciji prog Borovnica—Ljubljana in Ljub- ljana—Jesenice, rekonstrukcija železniških mostov Čez Savo pri Litiji, na postaji Trbovlje in v Jevnici, obnova postajnih poslopij v Renkah, Radečah in Litiji, nadaljevanje mehanizacije del pri dovozu in odvozu blaga, obnova in modernizacija signalno-varnostnih in telegrafsko-telefonskih naprav ter Diesel in elektro depojev, kakor tudi nabava potniških vagonov, Dieslovih lokomotiv in tirnih avtobusov. 3. Na povečanje javnega cestnega prometa bo vplivala boljša izraba kapacitet in njihovo povečanje z nabavo novih ter izločitvijo nerabnih vozil. Predvideva se povečanje tovornih vozil za 13 %, avtobusov pa za 42 %. Za zboljšanje mestnega prometa je bilo že v preteklem letu nabavljenih 7 avtobusov ter 9 avtobusnih priklopnikov, v letu 1961 pa bo nabavljeno še 12 trolejbusov ter 10 avtobusov. S tem se bodo nadalje povečala potniška mesta, in sicer za 39 %. Z nabavo novih vozil bo rešen problem voznih kapacitet v mestnem prometu ob konicah. Pri a v to taks nem prometu se bodo kapacitete povečale predvidoma šele v II. polletju, in to za preko 100 %. Potrebno bo zboljšati organizacijo avtotaksne službe v Ljubljani, predvsem na železniški postaji. Podjetja cestnega grometa bodo v letu 1961 okrepila posamezne redne proge za povezavo važnejših središč ter uvedla še nekaj novih rednih delavskih prog. Za nadaljnji razmah turističnega prometa se bo povečalo število prog do rekreacijskih središč v letni in zimski sezoni, potrebna bi bila pa tudi širša uvedba nedeljskih popustov. Turistična prometna podjetja bodo morala skrbeti za boljšo informativno službo, zlasti pa tudi za večjo koordinacijo voznih redov in za obvezno vzdrževanje uvedenih sezonskih prog, ki se ne bi smele odpravljati pred potekom sezone. 4. V letošnjem letu se bo nadaljevala obnova cestnega omrežja, ki jo, zahteva naraščajoči cestni promet. Predvideva se nadaljevanje gradnje zasavske ceste, nadaljevanje del na odseku ceste od Karlovškega do Šentjakobskega mosta ter dovršitvena dela na Celovški cesti v Ljubljani, dokončna rekonstrukcija ceste skozi Hrastnik, nadaljevanje rekonstrukcije Litijske ceste in ceste Ljubljana—Kočevje (od- Skupni promet Promet na drobno (neposr. potrošnikom) Promet na debelo skupaj Od prometa na debelo bo odpadlo: a) na prodajo neposrednim potrošnikom b) na prodajo trgovini na drobno Planirano povečanje prometa pri prodaji blaga neposrednim potrošnikom za 12,5 % je utemeljeno s predvidenim povečanjem blagovnih in kupnih skladov, s krepitvijo materialno tehnične osnove trgovine ter prilagajanjem njenih organizacijskih oblik zahtevam potrošnje in proizvodnje. Povečanje osebnih dohodkov prebivalstva bo omogočilo nadaljnje spremembe v strukturi prometa na drobno v smeri še hitrejšega, naraščanja prometa industrijskih izdelkov nasproti prometu z živilskimi izdelki, 2. Da bi trgovina dosegla planirani promet, bo v letu 1961 treba izpolniti predvsem tele naloge: sek Žlebič), obnova ceste Zagorje—Podkum ter proti-prašna obdelava ceste Ivančna gorica—Krka, ceste Tacen—Vikrče in ceste do Iškega Vintgarja. Pričela se bo gradnja mostu čez Gradaščico pri Dobrovi, dela na Dolgem mostu pri Ljubljani in na mostu čez Iščico na odseku ceste Ljubljana—Ig pa bodo v letošnjem letu končana. Poleg zboljšanja cestnega omrežja bo treba za razvoj prometa še nadalje povečati število servisnih delavnic, oskrbeti večjo število nadomestnih delov za vozila ter opremiti ceste z zadostnim številom bencinskih črpalk. V letošnjem letu bodo do letne sezone dograjene blagajne ter čakalnice na novi avtobusni postaji v Ljubljani. 5. V PTT prometu se predvideva gradnja novega poštnega poslopja v Ribnici, montiranje nove medkrajevne telefonske tranzitne centrale v Ljubljani, ki bo imela 700 priključkov, zamenjava ročnih telefonskih induktorskih central na Vrhniki in Medvodah z avtomatskimi, od katerih bo imela na Vrhniki 200, v Medvodah pa 100 priključkov. Za povečanje in zboljšanje medkrajevnih telefonskih zvez bodo pričeli polagati koaksialni kabel od Ljubljane do Zagreba, koaksialni kabli za relacijo Maribor—Ljubljana—Trst pa bodo nabavljeni že v letošnjem letu, za povezavo Ljubljane z bližnjimi mesti pa bodo montirani dvanajstkanalni visokofrekvenčni sitemi. V telegrafiji se predvideva povečanje medkrajevne telegrafske centrale v Ljubljani, montiranje prenosnih telefonskih sistemov na važnejših relacijah ter nabava večjega števila teleprinterjev za javni in naročninski promet. 12. poglavje Trgovina 1. Obseg blagovnega prometa v trgovini na drobno in trgovini na debelo bo v letu 1961 na območju okraja predvidoma znašal 226,5 milijarde dinarjev in se bo v celoti povečal za 19 milijard ali za 9,2 %. Po vrstah trgovine oziroma uporabnikih se bo blagovni promet v primerjavi z letom 1960 predvidoma povečal takole: — v milijonih dinarjev — po cenah leta 1960 1960 1961 Indeks 1961/60 207.400 226.478 109,2 64.400 72.450 112,5 143.000 154.028 107,7 70.928 79.794 112,5 72.070 74.234 103,0 a) Trgovina na drobno — Zaradi zaostalosti trgovine na drobno bo treba v prvi vrsti pospeševati razvoj te industrije; v ta namen morajo gospodarske organizacije, trgovinska zbornica in predvsem občinski ljudski odbori skrbeti, da se odstranijo pomanjkljivosti, ki so v glavnem posledica premajhnih kapacitet, nezadovoljivega sortimenta blaga, časovne nevsklajenosti ponudbe in povpraševanja in organizacijskih slabosti te trgovine. — Ker bo izdatnejše povečanje zmogljivosti trgovin e na drobno z novimi gradnjami veleblagovnic doseženo šele v naslednjih letih, je treba v tekočem letu zaradi čimprejšnjega povečanja zmogljivosti hi- treje uvajati v dosedanjih lokalih moderno prodajno tehniko, organizirati ambulantne trgovine, sezonske prodajalne in prodajo na sejmih, upoštevajoč krajevne razmere in potrebe. V turistično pomembnih mestih in krajih pa je treba organizirati glede na sezono prodajo predvsem krajevno tipičnih vrst blaga. — Za čim hitrejše in cenejše povečanje prodajnih kapacitet je treba predvsem izkoristiti že obstoječe trgovske lokale, ki jih sedaj zasedajo druge stroke. Zaradi razbremenitve prodajnih površin bi bilo treba uvesti tudi dostavo kruha na dom na podoben način, kakor je to že urejeno z mlekom. — Za izboljšanje preskrbe z blagom dnevne potrošnje je v mestu Ljubljani in industrijskih centrih treba nadaljevati graditev trgovin s samopostrežbo in samoizbiro, pri tem pa opuščati klasične oblike prodaje, kar bo omogočila tudi povečana proizvodnja domače opreme za tovrstne trgovine. — Mrežo samopostrežnih trgovin naj organizirajo predvsem večja trgovska podjetja, ki lahko zagotovijo uvajanje samopostrežbe na širokem območju, s tem da uporabijo skupna tehnična sredstva za pripravo in vnaprejšnje pakiranje blaga. — Zaradi pravilne izrabe strojev za pakiranje laj trgovinska zbornica prouči najprimernejši način organizacije teh storitev tako, da bi se omogočilo rentabilno poslovanje, ekonomična izraba strojev in Pravočasno izvrševanje storitev. — Za ustrezno pripravo kmetijskih pridelkov za Prodajo v samopostrežnih in drugih trgovinah z ži-yilskimi izdelki bo moralo skrbeti preskrbovalno pod-jatje »Sadje-zelenjava«. Kmetijske zadruge in družbena posestva pa naj v čim večji meri preidejo na Prodajo po kvaliteti, kar bo tudi olajšalo nadaljnjo Pripravo blaga. — Nadrobno prodajo kmetijskih pridelkov je treba v širšem obsegu uvajati v trgovino z živilskimi izdelki, ker je organizacija samostojnih prodajaln s sadjem in zelenjavo smotrna in rentabilna samo v Ljubljani in večjih industrijskih središčih. „ — Moderne oblike prodaje, ki zahtevajo le manj- ^popolnitve v notranji opremi, bo treba uveljaviti tudi pri prodaji industrijskih izdelkov, da .se ako zagotovijo pogoji za hitrejšo in boljšo postrež-ter bolj zadosti povpraševanju po industrijskem tagu glede obsega, izbire in kakovosti izdelkov. Za-yadi spremembe v strukturi prometa bo treba v bo-V*ce zagotoviti hitrejše povečanje prodajnega pro-ora trgovini z industrijskimi izdelki, in sicer ne yanio v središču Ljubljane, temveč tudi v drugih industrijskih in potrošniških središčih. — Treba je v večjem obsegu kot doslej zgraditi - Ve kapacitete trgovin na drobno, nadaljevati zdru-V'anje manjših trgovin v sodobne večje trgovske 'ate in hkrati izkoristiti vse možnosti za podaljša-Je obratovalnega časa z nadaljnjim odpiranjem tr-ln z nepretrganim poslovanjem. ske ~~ Pri adaptacijah in novih zidavah naj gospodar-organizacije in ljudski odbori obrnejo posebno rnost funkcionalni ureditvi lokalov z zadostnimi riročnimj skladišči; pretirano ih predrago vizualno : 6 1*ev pa je- treba odklanjati. Potreben poudarek e]e reLa dati tudi svetlobni reklami, ki je važen Inent sodobnega trgovanja. s'kih~ ^ ^odnrnizaciji trgovin za prodajo industrij-skirn',7r e^°V na* Gornica v sodelovan ju z delav-1 Syeti proučila možnost smotrnejšega združeva- nja blaga, ki naj >bi bil predmet poslovanja novih, za moderne oblike prodaje preurejenih trgovin. — V večji meri je treba razvijati omrežje prodajaln industrijskih in obrtnih podjetij, ker je povezovanje proizvodnje s potrošnjo najbolj neposredno pri prodaji blaga v lastnih prodajalnah proizvajalnih podjetij. — Razširiti je treba omrežje servisnih postaj za prodajo nafte in naftnih derivatov, ker to nujno narekujejo potrebe naraščajoče motorizacije. — Industrijska in trgovska podjetja morajo s pomočjo ljudskih odborov skrbeti za organizacijo servisne službe za popravilo in vzdrževanje predmetov, ki jih proizvajajo, uvažajo in prodajajo. — Širše uveljavljanje rabatnega sistema bo stimuliralo velika specializirana trgovska podjetja na drobno, da povečajo neposredne nabave pri proizvodnji. Pri določitvi višine rabata je treba paziti na trgovske stroške in potrebe nadaljnjega razvoja trgovine. Rabatni sistem bo tudi pripomogel k hitrejšemu razčiščevanju vprašanja, kdaj in pri katerih proizvodih je vključevanje trgovine na debelo v posredovanje blaga ekonomsko še upravičeno. Proizvodna podjetja naj bi dajala kupcem ob enakih pogojih enake popuste ne glede na registracijo kupca. — Treba je še nadalje težiti za tem, da se v trgovini na drobno organizirajo močnejša podjetja s številnimi prodajalnami iste stroke, ki so se že v dosedanjem razvoju pokazala kot najbolj primerna. Razmestitev prodajaln ne sme biti omejena na meje posameznih občinskih ljudskih odborov. b) Trgovina na debelo in trgovina s kmetijskimi pridelki — Trgovina na debelo bo povečala skupni promet za 7,7 % s tem, da bo promet, ki odpade na neposredno prodajo velikim potrošnikom, povečan za 12,5%, promet s trgovino na drobno pa le za 3%. Na ta način se bo udeležba posredniškega prometa trgovine na debelo v skupnem blagovnem prometu znižala od 34,7% v letu 1960 na 32,8 % v letu 1961. — Organizacijo trgovine na debelo je treba prilagoditi dejanskim potrebam trgovine na drobno in velikih potrošnikov. Organizacija podjetij po s-trokah je v tej trgovini še bolj nujna kot pri trgovini na drobno, ker le specializirana podjetja lahko izkoristijo vse prednosti koncentriranega nakupa in sodobne tehnike manipulacije z blagom ter nudijo popolno izbiro blaga, kar znižuje stroške posredovanja. — Trgovina na debelo bo morala skrbeti tudi za širitev maloprodajne mreže ter v ta namen organizirati lastne prodajalne v posameznih krajih. — Poslovanje te trgovine je treba modernizirati predvsem z uvajanjem mehanizacije v posamezne njene panoge. — Zaradi pomanjkanja skladišč za nekatere vrste blaga je treba podpirati težnje, da se taka skladišča zgradijo, predvsem pa v okviru javnih skladišč. — Ljudski odbori naj posvetijo posebno pozornost tržišču s kmetijskimi pridelki, ki je zaradi razdrobljene proizvodnje, sezonskih nihanj in hitre po-kvarljivosti blaga posebno občutljivo. Z reorganizacijo kmetijskih zadrug bodo tudi v kmetijstvu usposobljeni močni proizvajalci, ki bodo lahko tudi samostojno nastopali na tržišču oziroma se bodo morali pogodbeno povezovati s preskrbovalnimi podjetji, pri tem bo treba pogodbene dobave razširiti tudi na drobne kmetijske pridelke, kar bo tudi zagotovilo bo-ljšo založenost tržišča. V čim večji meri naj se uveljavi sortiranje po kvaliteti. — Čimprej je treba usposobiti skladiščne in hladilne prostore za kmetijske pridelke, da bodo lahko izboljšali preskrbo Ljubljane in bližnjih potrošniških 'središč s kmetijskimi pridelki. — Preskrbo z mesom v deficitarnih mesecih je treba zagotoviti s pravočasno pripravo zadostne količine mesa in živine pri podjetjih, ki oskrbujejo mesto in industrijska potrošniška središča z mesom. Redno preskrbo z mesom je treba dopolniti s povečano prodajo svežih rib, perutnine in divjačine. Potrebne količine mleka je treba zagotoviti s pogodbenimi odnosi s proizvajalnimi organizacijami — kmetijskimi posestvi in kmetijskimi zadrugami. — Za izvršitev prednjih nalog so poleg gospodarskih organizacij dolžni skrbeti trgovinska zbornica in občinski ljudski odbori. c) Zunanja trgovina — Zunanje trgovinske organizacije bodo v letu 1961 predvidoma povečale promet za okoli 10,5 % v skladu s pričakovanim povečanjem izvoza in uvoza. Da se uresniči planirani obseg izvoza glede na spremembe v deviznem in zunanjetrgovinskem sistemu, bodo morala proizvodna podjetja vložiti čimvečje napore, da zmanjšajo proizvodne stroške ter zboljšajo izbiro in kakovost izdelkov, trgovinske organizacije pa, da si zagotovijo kvalitetnejše kadre ter z boljšo organizacijo svoje službe in boljšim obvladovanjem tujih in domačih tržišč zagotovijo izvozni trg in potrebno blago pri uvozu. — Hkrati z izvozom blaga je treba razvijati izvoz raznovrstnih storitev, ki naj zajemajo tudi področje inženirsko-tehnične investicijske stroke. — Neposrednejša udeležba proizvajalnih organizacij v zunanjetrgovinskem poslovanju se bo pokazala v sedanji organizaciji te mreže, ki bo morala svoje poslovanje prilagoditi tem spremembam. — Nadaljnji razvoj zunanje trgovine zahteva, da se tem organizacijam olajša pridobitev potrebnih poslovnih upravnih prostorov. Pri nadaljnji širitvi zastopništev inozemskih firm pa je treba računati tudi na zidavo potrebnih konsignacijskih skladišč. č) Kadri v trgovini — Vzporedno z večanjem prometa in večanjem kapacitet je treba zagotoviti 'potrebno število trgovskih delavcev. V ta namen je treba zagotoviti dograditev manjkajočih šolskih in internatskih prostorov, s čimer bo omogočeno uvajanje novih oblik izobraževanja kadrov za trgovino. Uvajanje novih oblik izobraževanja bo omogočilo, da se tudi v trgovini na drobno poveča število zaposlenih v pravilnem razmerju z naraščanjem prometa; povečano število trgovskih delavcev bo tudi omogočilo, da se v novo urejenih trgovskih lokalih uvede nepretrgano poslovanje, kar doslej zaradi pomanjkanja delavcev ni bilo mogoče. — Trgovinska zbornica naj tudi v letu 1961 organizira tečaje in seminarje za strokovno izpopolnjevanje trgovskih kadrov, za kar morajo v prvi vrsti skrbeti tudi same gospodarske organizacije. — Da se doseže čim večja storilnost dela ter da se z doseženim gospodarsko-finačnim uspehom dvignejo osebni prejemki, naj se uvede nagrajevanje po učinku v okviru ekonomskih enot. S tem se bodo sprostile individualne sposobnosti posameznika kakor tudi sposobnost kolektiva kot celote. 3. Za razvoj trgovine bo v letu 1961 razpoložljivih okoli 2400 milijonov investicijskih sredstev, kar je za 17,7 % več kot v preteklem letu. Pretežni del teh sredstev je namenjen trgovini na drobno. Modernizacijo trgovine je treba zagotoviti predvsem s sredstvi gospodarskih organizacij. Za. postopno preurejanje lokalov in skladišč naj bi zbornica proučila možnost združevanja sredstev in predlagala lake oblike združevanja, ki najbolj ustrezajo gospodarskim organizacijam in zagotavljajo usmerjanje prostih sredstev v povečanje kapacitet. Za zgraditev novih večjih trgovinskih objektov naj prispevajo potrebna investicijska sredstva tudi ljudski odbori ter industrijska podjetja. Zato naj ljudski odbori uporabijo tudi del sredstev stanovanjskih skladov, ki se formirajo iz vloženih najemnin za poslovne prostore. 15. poglavje Gostinstvo in turizem 1. V letu 1961 se predvideva povečanje gostinskega prometa za 9 %. Na večji promet bo vplivala povečana osebno potrošnja, naraščajoči turistični promet ter večja investicijska sredstva, ki se bodo vlagala zlasti v dovršitve pričetih novih gradb in rekonstrukcij ter v modernizacijo obratov. Pomanjkanje prenočninskih kapacitet, zlasti v Ljubljani, bo deloma rešeno z dograditvijo novega takta hotela »Slon« ter motela v Mednem. Nadalje bodo pričeli graditi novi 12-nadstropni hotel $Levc ob Gosposvetski cesti v Ljubljani s kapaciteto 462 ležišč, ki bo sodobno urejen, izven Ljubljane pa naj bi se pričela dela za zgraditev nekaterih novih prenočninskih objektov. Prcnočninske kapacitete se bodo tudi povečalo z adaptacijami sedanjih gostišč. Zaradi pomanjkanja prenočišč v letni sezoni naj se maksimalno izkoristijo kapacitete v študentskih in dijaških domovih in organizira večje število privatnih sob v turističnih krajih. Primerno ureditev privatnih sob naj omogočijo občinski ljudski odbori s kratkoročnimi krediti. Z dodelitvijo stanovanj gostinskemu osebju bi se sprostile tudi prenočninske kapacitete za goste, ker še vedno precejšen del hotelskega osebja stanuje v tujskih sobah. Ker so občinski ljudski odbori osnovni nosilci razvoja gostinstva, bodo morali vlagati v to panogo svoja sredstva v večji meri kot v preteklih letih. Investiranje v gostinstvo naj sloni na širši presoji glede na potrebo in velikost obratov, ki naj bodo preprosto, vendar pa sodobno urejeni. Investicijski programi in projekti naj bodo temeljito pripravljeni, da bi med izvajanjem del odpadlo naknadno spreminjanje in dopolnjevanje. Gostinske gospodarske organizacije bodo morale svoje obrate v večji meri sodobno opremiti in skrbeti, da bo poslovanje ustrezalo sanitarno-higienskim predpisom. K izboljšanju kvalitete storitev in kulturnejši postrežbi gostov bo pripomoglo nadaljnje izpopolnjevanje sistema nagrajevanja po učinku. Plača delavcev bo odvisna od ustvarjenega prometa in tako stimulirala dvig produktivnosti dela. S tem v zvezi bo treba ponovno preveriti objektivna merila pri vred- netenju vsakega delovnega mesta. Kolektivi gostinskih organizacij si bodo morali prizadevati, da primerno utrdijo višino in vlogo postrežnine kot popolnejšega načina nagrajevanja po ustvarjenem delu. Formiranje cen v gostinstvu, vštevši postrežnino, naj bo podoba ekonomske kalkulacije storitev, upoštevaje kvaliteto storitev ter urejenost obratov. V letošnjem letu se bo povečala obveznost plačevanja proračunskega prispevka ter socialnega zavarovanja pavšali ranim gostiščem, ki se bosta obračunavala od dejansko izplačanih osebnih dohodkov, ne pa od pavšalnih osnov. Da pa bi gostinske organizacije tudi v letoišnjem letu razpolagale z zadostnimi lastnimi sredstvi, bodo pavšalirana gostišča oproščena plačevanja dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki pripada okraju, s pogojem, da se tudi občinski ljudski odbori odpovedo svojemu deležu. Iz istega razloga naj občinski ljudski odbori tudi ne povišujejo pavšalnih prispevkov preko, obveznosti v preteklem letu. Občinskim ljudskim odborom se tudi priporoča določevanje pavšalnih obveznosti za nekaj let naprej, kar bi stimuliralo poslovanje gostišč ter še nadalje zagotovilo zadostna lastna sredstva. Gostinska zbornica pa naj skupno z gospodarskimi organizacijami analizira rentabil-nejše oblike poslovanja gostišč za ustvarjanje večjih lastnih skladov. V okraju posluje več gostišč, ki po številu zaposlenih že presegajo pogoje za poslovanje po pravilih, zato naj se reorganizirajo v samostojna gostišča. V skladu z novimi načeli izobraževanja, t. j. s priučevanjem na delovnem mestu, imajo gospodarske organizacije večjo vlogo pri strokovnem usposabljanju gostinskega kadra. Za izdelavo programov za strokovno izpopolnjevanje ter za. organizacijo tečajev in seminarjev v okviru šolskega centra pa naj še nadalje skrbi gostinska zbornica. 2. V letošnjem letu se predvideva večji promet s hrano. Zato bodo morali obrati za prehrano povečati svoje kapacitete predvsem z modernizacijo kuhinj ter racionalneje organizirati poslovanje. Nadaljevala se bo tudi gradnja novih moderno opremljenih obratov za prehrano v važnejših industrijskih središčih. Da bi se nudila delovnemu človeku hrana po nižjih cenah, naj bo poslovanje čim bolj racionalno, naj bi se doseglo z uvedbo somopostrežnega sistema v vseh obratih, kjer je to izvedljivo. V letošnjem letu bo treba začeti intenzivneje organizirati obrate za prehrano v okviru stanovanjskih skupnosti. Občinski ljudski odbori naj ugotovijo po- rebo po teh obratih in določijo primerno lokacijo. V večji meri naj se tudi oskrbi dostava hrane na dom. ^.. Za rednejšo preskrbo šolske mladine naj se raz-šolskib kuhinj, ki bi poleg malic dajale obroke hrane. Zato je treba več družbene Pomoči pri nabavi opreme, organizaciji ter več so-oetovanja šolskih kuhinj z rednimi obrati za prehrano. V letošnjem letu se predvideva povečanje šte-Vlla gostov in nočitev za okoli 12%. Da bo doseženo predvideno povečanje turistič-nog8 Prometa, bo treba še nadalje krepiti inaterial- bazo turizma z razvijanjem drugih gospodarskih Panbg, in sicer: — povečati prenočninske kapacitete, modernizirati gostinske obrate, zboljšati kvaliteto in vrsto njihovih storitev, z raznimi za kraj značilnimi privlačnostmi; — zagotoviti rednejšo preskrbo s kvalitetnimi kmetijskimi pridelki; — zboljšati cestne zveze, odpraviti pomanjkljivosti pri informativni službi in rezervaciji sedežev ter uvesti več nedeljskih voženj s popusti v turistične kraje; — tesneje sodelovati s turističnimi in olepševalnimi društvi glede ureditve turističnih krajev s parki, nasadi, kopališči itd.; — izvesti protiprašno obdelavo cest do gostinskih in turističnih objektov; — urediti parkirne prostore prevsem v Ljubljani, v drugih krajih jih pa pripraviti pri samih gostiščih; — zagotoviti večjo izbiro blaga v trgovini, rešiti vprašanje obratovalnega časa zlasti ob sobotah popoldne, nedeljah in praznikih, organizirati ambulantne trgovine, sezonske prodajalne in prodajo na sejmih; — povečati število servisnih ctelavnic in izdelkov domače obrti. V letu 1961 se predvideva nadaljevanje gradnje žičnice in turističnega naselja na Veliki planini, ki bo kot nov turistični center v bližini Ljubljane pomembna pridobitev za rekreacijo delovnega človeka tako pozimi kot tudi v poletnih mesecih. Prav tako se za razvoj izletništva predvideva dograditev oziroma večje adaptacije gostišč v Rakovi dolini, na Ku-reščku, pri Taborski jami, v Iškem Vintgarju in na Krimu. Za povečanje turističnega prometa v glavni sezoni pa tudi v mesecih izven sezone je treba posvetiti več pozornosti propagandi. Propagandno gradivo naj bo obširnejše in naj zajema tudi razne za turizem pomembne prireditve. Nujno je, da se v Ljubljani in važnejših turističnih središčih uredijo turistične pisarne, ki naj bi poleg propagandne in informativne službe prodajale spominke, opravljale, recep-cijsko službo za oddajo privatnih sob in dr. Za izvedbo teh nalog naj bi občinski ljudski odbori zagotovili ustrezen del sredstev. Potovalne agencije naj v letošnjem letu prav tako posvetijo več pozornosti propagandni in informativni službi. Skrbe naj, da se izboljšajo pogoji za udeležbo šolske mladine v domačem turizmu, ter v sodelovanju z vsemi organizacijami, ki so zainteresirane pri razvoju turizma, pripomorejo k pravilnemu usmerjanju turističnega prometa. Za oddih delovnega človeka je treba forsirati take oblike skupnosti, ki bi poleg boljše izrabe kapacitet v počitniških domovih v obmorskih krajih skrbele za zgraditev rekreacijskih središč v samem okraju. S tem bi se zagotovila množičnost izletništva in omogočil tedenski oddih v neposredni bližini. Posebno skrb je treba posvetiti ureditvi camping prostorov, predvsem za razvoj domačega turizma. 14. poglavje Obrt 1. V skladu z razvojem gospodarstva, nuialjnjim večanjem osebne potrošnje, zvišanjem družbenega standarda, predvsem pa zaradi mehanizacije gospo- da mreža udi druge dinjstev, razvoja avtomobilskega prometa in razbremenitve delovnega človeka in družine moramo v letu 1961 pospešiti obrtne stroke. Zato računamo, da se bo povečal družbeni proizvod za 11,4 %, od tega v družbeni obrti za 18,4%, v individualni pa za 2,0%. Za predvideni obseg proizvodnje in storitev bo potrebnih 14.887 zaposlenih, kar predstavlja 10 % povečanje v primerjavi s preteklim letom. Predvideno povečanje storilnosti za 7 % se bo doseglo z uvajanjem sodobne tehnike, z zboljšano kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, s pravilnejšo organizacijo dela, z boljšo izrabo rezerv in z zboljšanjem življenjskih razmer obrtnih delavcev, predvsem z zagotovitvijo primernih stanovanj. 2. Za zadovoljitev potreb prebivalstva po kvalitetnih, hitro opravljenih in cenenih storitvah je treba spremeniti zastarelo tehnično bazo storitvenih del, primitivno organizacijo poslovanja in visoko udeležbo ročnega dela. To nalogo naj bi opravili sodobni obrtni centri, ki bi združili, zlasti v mestih in industrijskih središčih, več manjših delavnic sorodnih strok v eno organsko celoto in s tem omogočili uvajanje sodobne tehnike in mehanizacije ter sodobnih delovnih metod. Na ta način bi obrtni centri prešli na industrijski način opravljanja storitev. Okrajna obrtna zbornica mora temeljito proučiti smotrnost združevanja posameznih strok v obrtnih centrih, njihovo organizacijo, tehnološki proces z vidika sodobne mehanizacije in delitve dela po fazah, pripraviti v sodelovanju z republiško obrtno zbornico tipizirane načrte in dajati občinskim ljudskim odborom vso strokovno pomoč pri združevanju obratov v obrtne centre in pri organiziranju novih obratov, ki bi bili v obrtnem centru zaokrožena, celota. Organizaciji obrtnih centrov bi se morale posvetiti predvsem občine: Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Ribnica in Trbovlje, kjer primanjkuje družbenih storitvenih obratov oziroma so razdrobljeni po širšem okolišu in tehnično zastarelo opremljeni. Izbiri vodilnega kadra v teh centrih morajo posvetiti občinski ljudski odbori vso svojo pažnjo. 3. Mrežo obratov za drobne obrtne storitve, ki so največ vezane na individualno ročno delo, je treba razširiti. V ta namen moramo razvijati servisne de-delavniee pri stanovanjskih skupnostih tako, da se ne bi ukvarjale le s tem, kar dopolnjuje družinsko življenje, t. j. varstvo otrok, organizacija družbene prehrane, posojanje aparatov za čiščenje stanovanj, temveč bi predvsem opravljale drobne obrtne storitve za gospodinjstva, s čimer bi neposredno pomagale delovnemu človeku pri zadovoljevanju njegovih vsakdanjih potreb. Obrtne zbornice naj stanovanjskim skupnostim dajejo vso pomoč pri nadaljnjem razvijanju servisnih delavnic. 4. Za povečanje kapacitet pralnic, čistilnic, barvarn in popravljalnic čevljev, ki v Ljubljani ne zadostujejo za potrebe mesta, bi bilo treba organizirati večje mehanizirane in sodobno opremljene obrate, ki bi imeli na različnih krajih mesta svoja sprejemališča. Ker bodo posamezne gospodarske organizacije opravljale storitve prebivalstvu raznih občin, naj občinski ljudski odbori koordinirajo dela pri njihovem ustanavljanju, opremljanju in organizaciji sprejemališč. Preskrbijo naj tudi potrebne poslovne prostore in zagotovijo del investicijskih sredstev. 5. Pospeševati je treba razvoj servisnih delavnic. Za preglede in popravila vseh tipov motornih vozil naj bi se organizirale moderne servisne delavnice, predvsem ob vseh vpadnicah v mesto Ljubljano in drugih važnih prometnih središčih. Občinski ljudski odbori naj v sodelovanju z okrajno obrtno zbornico prouče, kje bi bilo najprimerneje ustanoviti take obrate, in naj prično takoj s pripravjalnimi deli. Prav tako bodo morala industrijska in trgovska podjetja razširiti mrežo lastnih servisnih delavnic tudi za druge stroje in aparate. Pobudo za ustanavljanje teh servisov morata poleg gospodarskih organizacij dajati še obrtna in trgovinska zbornica. Dolžnost občinskih ljudskih odborov pa je, da podjetjem pri organizaciji servisnega omrežja pomagajo pri dodeljevanju primernih lokalov, ki bodo po lokaciji in po površini ustrezali zahtevam njihovih strok. Ustanovitelji servisov pa so dolžni skrbeti, da bodo imeli rezervne dele v zalogi. 6. Večja stanovanjska graditev zahteva predvsem povečanje kapacitet v obrtih, ki dopolnjujejo gradbeništvo. Zato je treba vsa prosta sredstva teh gospodarskih organizacij usmerjati v modernizacijo obratov z nabavo sodobne mehanizacije. To bo mogoče čim hitreje doseči le z združevanjem tovorstnih podjetij v obrtne centre. Pri formiranju obrtno gradbenih centrov naj občinski ljudski odbori dajejo vso potrebno pomoč. 7. Na proizvodnem področju je treba v prvi vrsti pospeševati obrti živilske stroke, obrti, ki s svojimi izdelki poživljajo pestrost blaga za široko potrošnjo in obrti, ki sodelujejo z industrijo. V gospodarsko nerazvitih krajih pa naj bi se pospeševal razvoj večjih obrtnih podjetij, kjer je mogoče s sorazmerno majhnimi investicijami doseči znatno povečanje kapacitet in možnost za zaposlovanje okoliškega prebivalstva. 8. Razpoložljiva investicijska sredstva bo treba smotrno vlagati in doseči sodobno tehnično opremljenost v vseh obrtnih obratih, kar bo pripomoglo k večji produktivnosti in stabilizaciji trga. Družbena sredstva je treba predvsem uporabljati za povečanje kapacitet storitvene obrti. V ta namen naj bi se tudi predvsem . uporabila devizna sredstva za nabavo opreme. Pri razdeljevanju teh sredstev naj bi z obrtno zbornico sodelovali tudi občinski ljudski odbori. Občinski ljudski odbori naj za razvoj obrti uporabijo najmanj tista sredstva, ki jih obrtne gospodarske organizacije vplačujejo v njihove družbene sklade. 9. Ker imajo občinski ljudski odbori še vedno nezadostna sredstva za razvoj mehanizacije storitvene obrti, naj izkoristijo vse možnosti za združevanje prostih sredstev gospodarskih organizacij. Ta način kreditiranja investicij bi znatno pospešil industrializacijo storitvene obrti. Pri tej akciji združevanja naj sodeluje tudi obrtna zbornica. 10. Dosedanji način vzgoje obrtnih delavcev z izučevanjem vajencev ne ustreza več hitremu tehničnemu napredku in potrebam prakse. Zato je treba preiti na naprednejši način izobraževanja po sodobnih metodah v obrtno-izobraževalnih centrih. Ta način bo omogočil priučevanje za vse stopnje strokovnega znanja. Izobraževanje bo potekalo za potrebe delovnih mest ter bo omogočilo večje vključevanj6 priučenih delavcev v sodobno proizvodnjo in storitveno obrt in obenem zagotovilo stalnost zaposlenih. ker bodo priučeni delavci v večji meri vezani na svoja delovna mesta. Za organizacijo in usposobitev obrtnih izobraževalnih centrov bodo poskrbeli občinski ljudski odbori. 11. Občinski ljudski odbori morajo določati družbene dajatve v pavšalnem znesku v zakonitem roku, ker z zavlačevanjem pri sklepanju pavšalnih pogodb onemogočajo v več primerih rentabilno poslovanje gospodarskih organizacij. S pravilno politiko predpisovanja pavšalnih obveznosti naj omogočijo gospodarskim organizacijam potreben razvoj, predvsem v tistih storitvenih panogah, ki so za standard prebivalstva v določenem kraju najbolj potrebne. 12. V domači* obrti naj občinski ljudski odbori v sodelovanju s trgovinsko zbornico pospešijo razvoj Proizvodnje tistih izdelkov, za katere so ugodne trž-tte razmere doma in v inozemstvu. 13. Občinski ljudski odbori naj posvetijo vso skrb realni oceni davčnih osnov v zasebni obrti. Nova obrtna dovoljenja naj izdajajo predvsem za storitveno obrt. Pooštre naj tudi kontrolo nad zaposlovanjem števila zaposlenih in tako onemogočijo izkoriščanje tuje delovne sile. 14. Okrajna obrtna zbornica naj postane organi-zator temeljite in študijske obdelave tehnično-eko-nomskih problemov sodobne storitvene obrti in nje-Uega nadaljnjega uspešnega razvoja. 15. poglavje Komunala . L Komunalne gospodarske organizacije bodo v letu 1961 povečale družbeni proizvod za 9,5%, šte-vilo zaposlenih pa za 121 oseb ali za 7 %. 2. Podjetja za razdeljevanje električne energije Tpdo zboljšala dobavo električne energije z zgra-mtvijo predvidenih tsafo postaj in zgraditvijo ter ekonstrukcijo razdelilnega omrežja. V Ljubljani bo Hlektro Ljubijana-mes-to nadaljevala novo graditev razdelilne trafo postaje, opremila razdelilno trafo Postajo v Polju in v Mostah, gradila nov daljnovod ece—Moste in obnavljala razdelilno in napajalno i i trično omrežje. Na drugem območju okraja pa t°( ar ua šišenskem vrlin in nadaljevalo gradi-vas tezetvoarja, ki bo napajal Škofljico in Daljno Večni poti in na Gal j e vici, nadaljevala graditev glavnega zbirnega kanala na levem in desnem bregu Ljubljanice in graditev zbirnih kanalov v Mostah. 6. Občinski ljudski odbori naj tudi v letošnjem letu upoštevajo pri določanju ekonomskih ukrepov zmogljivosti komunalnih gospodarskih organizacij ter njihove obveznosti in potrebe po nadaljnji investicijski graditvi. Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA LJUBLJANA 16. poglavje Amortizacija » Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge ne plačujejo amortizacije za gradbene objekte, ki jih ne morejo uporabljati. Gradbene objekte iz prejšnjega odstavka določijo pristojni občinski sveti v soglasju s s Vetom za kmetijstvo in gozdarstvo okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. 17. poglavje Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij Od prispevka iz dohodka gospodarskih organicij, ki pripada politično-teriforialnim enotam, se steka v okrajni investicijski sklad 17 %, razen prispevka iz dohodka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije pavšalno. 18. poglavje Proračunski prispevek iz osebnega dohodka 1. Plačevanja dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki pripada ljudskemu odboru, se oproste: a) komunalne gospodarske organizacije: »Ljub-Ijana-transport« Ljubljana. »Ljubljanske mlekarne« Ljubljana, Mestni vodovod Ljubljana, Mestna kanalizacija Ljubljana, Mestna plinarna Ljubljana in »Snaga« Ljubljana; b) časopisno-založniška podjetja in časopisni zavodi; c) vse tiste gospodarske organizacije s pavšalnim obračunom, katerim odstopijo svoj delež proračunskega prispevka tudi občinski ljudski odbori. 2. Oproščeni del prispevka osebnega dohodka morajo gospodarske organizacije vložiti v svoje sklade osnovnih ali obratnih sredstev. 3. Časopisno-založniška podjetja in časopisni zavodi vložijo oproščeni del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka v svoje sklade. 19. poglavje Določitev količin stoječega lesa za posek v letu 1961 1 nja]a Mestna kanalizacija bo v letošnjem letu izme-analizacijske naprave v Trubrajevi ulici, na 1. Za leto 1961 se določajo za posek v osnovnih gozdovih tele količine lesa: Koristnik Skupna sečnja V tem iglavcev listavcev Od tega blagovna V blag. hlodo- proizv. iglav. celuloz. jamski les les v 000 bruto m3 v 000 neto m3 KGP Kočevje 147,9 61,5 86,4 122,1 31,0 9,0 4,3 GG Ljubljana 56,7 34,3 22,4 48,5 18,0 3,6 4,3 GG Postojna 43,3 33,1 10,2 36,6 19,0 5,5 2,2 GG »Silva« Ljubljana 9.6 2,6 7,0 8,2 1,7 — 0,3 GG Brežice 2,3 1,3 1,0 1,9 0,6 0,1 0,2 Skupaj GG 259,8 132,8 127,0 217,3 70,3 18,0 11,1 Zeleni pas Ljubljana 5,5 2,7 2,8 2.2 0,3 0,2 0,3 Zasebni sektor 405,1 222,9 182,2 244,4 87,4 31,8 26,7 SLP izven GG 55.9 21,9 34,0 32,0 6,0 2,0 0,6 Skupaj 466,5 247,5 219,0 278,6 93,7 54,0 27,6 Skupaj okraj 726,3 380.3 346,0 495.9 164,0 52,0 38,7 krčenjem gozdov na relativnih gozdnih tleh in s sečnjo izven gozda bo napadlo: Skupaj V tem Od tega . , ^ blagovna iglavcev listavcev proiz. V blag. proizv. hlodo- celuloz, vina les jamski v 000 bruto m3 . v 000 neto m3 a) S krčitvijo KGP Kočevje 5,8 — 5,8 5,0 — — — Agrokombinat Lj. 88,0 80,0 8,0 75,0 28,0 12,4 17,0 Skupaj 93,8 80,0 13,8 80,0 28,0 12,4 17,0 b) S sečnjo izven gozda v zasebnem sektorju 45,0 24,0 21,0 25,0 14,0 1,5 2,0 Vse skupaj 138,8 104,0 34,8 105,0 42,0 13,9 19,0 3. V okviru količin stoječega lesa iglavcev, določenih za sečnjo v osnovnih gozdovih, ter iz količin posekanega lesa na relativnih gozdnih tleh in negozdnih zemljiščih je treba izdelati: 206.000 m3 hlodovine 65.900 m3 celuloznega lesa 57.700 m3 jamskega lesa. Navedene količine iglavceV — hlodovine za žago, celuloznega in jamskega lesa — so najmanjše in se v okviru plana sečnje lahko prekoračijo. II V zasebnem sektorju se določajo za posek na območju posameznih občin tele količine lesa: Iglavci Listavci brutoms V blagovni proizvodnji . hlodovina ?e¥0ZT- Skupaj iglavcev in Jamski neto m* Cerknica 29.500 8.200 37.700 17.200 7.100 Domžale 14.500 12.000 26.500 5.000 5.300 Grosuplje 15.800 50.600 46.400 3.300 5.500 Hrastnik 3.200 10.500 13.700 800 1.000 Kamnik 13.400 11.500 24.900 6.200 5.300 Kočevje 9.000 13.900 22.900 3.000 2.600 Litija 13.000 26.000 39.000 4.100 4.600 Lj. Bežigrad 800 200 1.000 150 150 Lj. Moste-Polje 1.400 6.200 7.600 200- 200 Lj. Šiška 400 1.000 1.400 100 100 Lj. Vič-Rudnik 30.700 16.500 47.200 14.400 8.380 Logatec 17.400 4.000 21.400 10.200 4.600 Loška dolina 24.200 7.000 31.200 13.850 5,520 Medvode 3.500 5.000 8.500 500 1.150 Ribnica 22.000 9.200 31.200 11.500 4.700 Trbovlje 2.500 6.000 8.500 900 700 Vrhnika 12.000 3.400 15.400 6.700 2.500 Zagorje 9.600 11.000 20.600 3.300 2.600 Skupaj OLO 222.900 182.200 405.100 101.400 62.000 20. poglavje Razdelitev sredstev v gozdarstvu 1. Za leto 1961 se določi tale delež okrajnega gozdnega sklada: za gozdove splošnega ljudskega premoženja od predpisane cene lesa na panju posekanega za blagovno proizvodnjo in od dohodkov postranskih gozdnih proizvodov ter dohodkov od plačanih gozdnih škod povprečno 45'%, v tem: Kmetijsko gozdno posestvo Kočevje 39,2% Gozdno gospodarstvo Ljubljana 43,3% Gozdno gospodarstvo Postojna Gozdno lesno gospodarstvo »Silva« 65,6% Ljubljana 16,3 % Gozdno gospodarstvo Brežice 55,4% Drugi gozdovi SLP 30,0 % — za gozdove zasebnega sektorja od prispevkov sečnje lesa 29%. nega ljudskega odbora dopolnilna udeležba od skupnih' virov proračunskih dohodkov. 22. poglavje Pokrivanje skupnih potreb mesta Ljubljane Občine na območju mesta Ljubljane prispevajo za skupne mestne potrebe 8 % od vseh proračunskih dohodkov , doseženih na območju občine (od skupnih virov dohodkov, posebnih dohodkov, dohodkov uradov in ustanov in drugih proračunskih dohodkov), razen od presežkov dohodkov iz leta 1960. Prispevki občin po prejšnjem odstavku pripadajo: a) prispevki od skupnih virov dohodkov — 38% mestnemu proračunu — 62% skladu za preprečevanje alkoholizma; b) prispevki od vseh drugih proračunskih dohodkov — skladu za preprečevanje alkoholizma. 2. V republiški gozdni sklad se odvaja 30% od °krajnega gozdnega sklada. 3. Gozdnim gospodarstvom ostane za redno vzdr-Zevanje gozdov od cene lesa na panju: 23. poglavje Sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev Kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje 40,0 % Gozdno gospodarstvo Ljubljana 35,9 % Gozdno gospodarstvo Postojna 13,6 % Gozdno lesno gospodarstvo »Silva« Ljubljana 62,9 % Gozdno gospodarstvo Brežice • 23,8 % _ Za gozdove splošnega ljudskega premoženja, s ka-erimi ne gospodarijo gozdna gospodarstva, se določi a Vzdrževanje gozdov 49,2% sredstev od cene lesa na Panju. , Ta sredstva bo dodeljevala uprava za gozdarstvo - rajnega ljudskega odbora za izvršena dela, dolo-ena s planom. ok- vzdrževanje zasebnih gozdov na območju 1(),raia in za kritje neporavnanih obveznosti iz leta sre]-86 določi 368,100.000 din ali 63,7 % od skupnih štev gozdarstva iz zasebnega sektorja, ob ^ret^s^va za leto 1961 se bodo dodelila gozdnim VocT*-0111 Pri kmetijskih zadrugah v skladu s proiz-zu ,nini PlaiK,m po ključu, ki ga bo rf»ločila uprava tgj.»flzdarstvo okrajnega ljudskega odbora Ljubljana za o,0trd.ila upravni odbor gozdnega sklada in svet metijstvo in gozdarstvo. sre Vjedslva za vzdrževanje gozdov so namenska ra- s*va- skladi teh sredstev iz leta 1960 pa se mo-gej^^P^shiti v letu 1961 le za vzdrževalna dela v V sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev plačujejo občine na območju okraja Ljubljana 26 %, računano od skupnega zneska splošnega prispevka, ki ga morajo plačevati kmetijski zavarovanci na območju okraja. 24. poglavje Skladi okrajnega ljudskega odbora Ljubljana v letu 1961 Pri okrajnem ljudskem odboru Ljubljana so tile skladi: a) okrajni skladi: 1. investicijski sklad 2. sklad za negospodarske investicije 3. sklad za pospeševanje gozdarstva 4. sklad za pospeševanje kmetijstva 5. cestni sklad 6. gasilski sklad b) skladi za območje mesta Ljubljane: 1. sklad za' preprečevanje alkoholizma 2. sklad za modernizacijo kinov. 25. poglavje 21. poglavje °Polnilna udeležba občinskih ljudskih odborov °d skupnih virov proračunskih dohodkov proračunskih izdatkov občinskih Ijud-uborov se zagotovi s posebnim odlokom okraj- Prispevek iz proračunskih sredstev za negospodarske investicije V okrajni sklad za negospodarske investicije se steka 6 % od skupnih virov proračunskih dohodkov, doseženih na območju okraja. 26. poglavje Sredstva okrajnih skladov I Okrajni investicijski sklad 1. Sredstva okrajnega investicijskega sklada, ki so po predpisih zveznega družbenega plana razpoložljiva v letu 1961, bodo znašala 1.926,8 milijona dinarjev. Uporabila se bodo v tele namene: v milijonih din a) za poravnavo obveznosti sklada za ne- posredne izdatke 191,3 b) za kreditiranje investicij v obratna sredstva 360,4 c) za posojilo okrajnemu skladu za negospodarske investicije 125,0 č) za kreditiranje investicij v osnovna sredstva 1250,1 Posamezne panoge bodo udeležene pri kreditih za investicije v osnovna sredstva v temle razmerju: Industrija 36,0 Kmetijstvo 19,9 Gradbeništvo 4,0 Promet 16,0 Trgovina 10,6 Gostinstvo 12,0 Obrt 1,5 Skupaj 100 % 2. Sredstva sklada, ki so namenjena za nova posojila za obratna sredstva, .se lahko uporabijo: a) za udeležbo pri posojilih, ki jih gospodarske organizacije najamejo iz bančnih sredstev, in to s pogojem, da je poprej zagotovljena tudi udeležba sredstev občinskih investicijskih skladov; b) za neposredna posojila gospodarskim organizacijam po načelu čim večje udeležbe lastnih in občinskih sredstev. Pri dovoljevanju posojil imajo pri enakih drugih pogojih prednost proizvodna podjetja. 3. Sredstva sklada, ki so namenjena za posojila za osnovna sredstva, se lahko uporabijo: a) v industriji — samo za udeležbe pri posojilih iz drugih investicijskih skladov. Posojila za udeležbe pri novih rekonstrukcijah, ki so predvidene po okrajnem perspektivnem planu, se v letu 1961 zagotovijo z združevanjem sredstev iz skladov gospodarskih organizacij s tem, da s-e sredstva združujejo praviloma^ v okviru občine na podlagi bančnega in kreditnega sistema. Obveznosti okrajnega investicijskega sklada, ki se po posojilnih pogodbah, sklenjenih v letu 1960, nanašajo na kreditiranje soudeležb pri rekonstrukcijah v industriji za leto 1961, se v višini 50 % od vsake posamezne obveznosti zagotovijo iz razpoložljivih sredstev iz sklada za leto 1961, razlika pa se pokrije z združevanjem sredstev v okviru okraja in občin, in sicer samo, če ni mogoče zagotoviti potrebnih združenih sredstev v celoti samo v okviru občine; b) v kmetijstvu — za udeležbe pri posojilih iz splošnega in republiškega investicijskega sklada s tem, da občinski ljudski odbori prispevajo 11,8 % sredstev svojih investicijskih skladov; c) v gradbeništvu, gostinstvu in turizmu — za udeležbe pri posojilih iz splošnega in republiškega investicijskega sklada; č) v prometu — za posojilo, namenjeno zgraditvi železniškega vozlišča v Ljubljani; d) v trgovini — za udeležbo pri posojilih iz drugih investicijskih skladov in za neposredna posojila ob ustrezni udeležbi posojilojemalcev. 4. Odbor za posojila ii okrajnega investicijskega sklada predpiše po potrebi natančnejše pogoje za dovoljevanje posojil iz tega sklada. 5. Anuitete od posojil iz republiškega sklada za gospodarsko pomoč Primorski, Kočevski in Dolenjski, ki so se na podlagi XV. poglavja republiškega družbenega plana za leto 1955 stekale v okrajni investicijski sklad, se od 1. januarja 1961 dalje stekajo v občinske investicijske sklade tistih občin, na katerih območju so bile izvršene investicije. n Drugi okrajni skladi Razpoložljiva sredstva drugih okrajnih skladov bodo znašala v letu 1961: v milijonih din gozdni sklad 262,0 — cestni sklad ' 256,1 — sklad za pospeševanje kmetijstva 98,0 — gasilski sklad 27,4 27. poglavje Ukrepi za zagotovitev skladnega razvoja gospodarstva po predvidevanjih družbenega plana okraja Ljubljana za leto 1961 1, Pristojni okrajni upravni organi morajo skrbeti za to, da bodo občinski družbeni plani glede temeljnih proporcev v skladu s smernicami in določili okrajnega družbenega plana in morajo stalno spremljati izvrševanje okrajnega družbenega plana, Okrajnemu ljudskemu odboru morajo predlagati ukrepe, ki so potrebni za uskladitev občinskih družbenih planov z okrajnim družbenim planom in za izpolnitev okrajnega plana. 2. Na enak način morajo občinski ljudski odbori zagotoviti, da bodo plani gospodarskih organizacij v skladu z občinskimi družbenimi plani, v katerih naj bodo smernice in naloge čim bolj konkretno določene. 5. Zbori proizvajalcev občinskih ljudskih odborov, gospodarske zbornice, zadružne organizacije in sindikati naj koordinirajo delo gospodarskih organi* zaci j in dajejo gospodarskim organizacijam priporo- čila glede racionalnega zaposlovanja delovne sile, dviga produktivnosti in smotrne uporaJbe njihovih sredstev. 28. poglavje Končne določbe Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1961. Št. 31-20/1-61 Ljubljana, dne 28. februarja 1961. Predsednik OLO: - Franc Popit 1. r. 50. Na podlagi 35. in 36. člena zakona o razlastitvi (Uradni list FLRJ, št. 12-140./57), je okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbori in na seji zbora proizvajalcev dne 8. junija 1961 sprejel ODLOK o podaljšanju veljavnosti odloka o odškodnini za razlaščena kmetijska in nerodovitna zemljišča v okraju Novo mesto za leto 1960 tudi na leto 1961 1. člen Odlok o odškodnini za razlaščena kmetijska in nerodovitna zemljišča v okraju Novo mesto za leto 1960 (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št.13-134/60) velja tudi v letu 1961. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«* Št. 01-33-43/61 Novo mesto, dne 8. junija 1961. Predsednik OLO: Niko Belopavlovič 1. r. »URADNI LIST St. 24 z dne 21. junija 1961 405. Ukaz o razglasitvi zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. 406. Ukaz o razglasitvi zakona o izkoriščanju luk in pristanišč, Zakon o izkoriščanju luk it) pristanišč. 40»/. Ukaz o razglasitvi zakona o: aerodromskih podjetjih. Zakon o aerodromskih podjetjih. 468. Obvezna razlaga prvega odstavka 302. člena zakona o delovnih razmerjih. 40)- Obvezna razlaga I. in 12. člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. 410. Uredba o posebnem dodatku za elektroenergetske inšpektorje. 41L Uredba o posebnem dodatku za inšpektorje parnih kotlov. 2- Uredba o posebnem dodatku za gradbene inšpektorje. Uredba o spremembah uredbe o posebnem dodatku uslužbencev upravnih organov za narodno obrambo in uslužbencev, ki opravljajo za-neve narodne obrambe pri drugih upravnih 0tganih in zavodih. tJi'edba o spremembah in dopolnitvah uredbe o Povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev. / FLRJ«, PRINAŠA: 415. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o začasni splošni carinski tarifi. 416. Uredba o spremembi uredbe o prihajanju, plovbi in muditvi tujih jaht in športnih jadrnic v obalnem morju FLRJ. 417. Odlok o povišanju konzularnega predstavništva Federativne ljudske republike Jugoslavije v Kalkuti. 418. Odlok o uporabi zneska 8.000 milijonov dinarjev, ki je v zveznem družbenem planu za leto 1961 namenjen za pospeševanje razvoja gospodarsko nerazvitih območij. 419. Odlok o plačevanju storitev Zveznega hidrometeorološkega zavoda in o načinu uporabe dohodkov od teh storitev. 420. Odlok o regresu pri nakupu umetnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin za kmetijstvo in gozdarstvo. 421. Pravilnik o spremembi in dopolnitvi pravilnika za izvrševanje zakona o upravnih taksah. 422. Odredba k odloku o regresu pri nakupu umetnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin za kmetijstvo in gozdarstvo. 432. Odredba o izdatkih za službeno in delovno obleko ter obutev, ki se priznajo gospodarskim organizacijam med materialne stroške. 424. Odredba o dopolnitvi odredbe o proizvodih, za , katere ni dovoljeno zviševati cen. 425. Odločba o odobritvi ustanovitve in dela Zvezi društev za tuje jezike in književnost FLRJ. 426. Odločba o odobritvi ustanovitve in dela Zvezi strokovnih prevajalcev Jugoslavije. 427. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o strokovni izobrazbi, ki se zahteva za določene nazive uslužbencev zdravstvene stroke. 428. Odločba o jugoslovanskih standardih za električne prevodnike, izolirane s PVC — maso. 429. Odločba o kontrolni številki in serijski črki za podjetji, ki sta dobili dovoljenje za izvoz mesa in mesnih izdelkov v Združene države Amerike. 430. Poročilo Zvezne volilne komisije o nadomestnih volitvah ljudskega poslanca v Zvezni zbor Zvezne ljudske skupščine v volilnem okraju Foča. 431. Navodilo o dopolnitvi navodila o natančnejših pogojih za dovoljenje kreditov, ki se bodo dajali v letu 1961 z neposredno pogodbo iz splošnega investicijskega sklada za kmetijske investicije. 432. Potrditev obvezne razlage. 433. Potrditev obvezne razlage. Popravek pravilnika o enotnem kontnem planu gospodarskih organizacij. Popravek odredbe o obračunavanju in plačevanju prispevka v družbene investicijske sklade. OPOZORILO PREDPISI O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU — prva dopolnila prejmejo vsi tisti imetniki knjige, za katere ima zavod točne naslove. Če kdo dopolnila ne bo dobil, a je knjigo kupil v knjigarni, naj sporoči svoj naslov, da mu naknadno dostavimo prej omenjena dopolnila. Sporočamo, da smo dali v tisk: PREDPISE O INVALIDSKEM ZAVAROVANJU. Knjiga bo podobna tisti, v kateri so pokojninski predpisi. Potrebovali jo bodo vsi zavodi in podružnice za socialno zavarovanje, zdravstveni zavodi, gospodarske organizacije in drugi organi, ki se ukvarjajo s problemi invalidskega zavarovanja in rehabilitacije. IMENIK NASELIJ bo vseboval seznam vseh naselij, občin, okrajev, sodišč in pošt po stanju 1. 7. 1961; v njem pa bo tudi seznam občin in okrajev v LRS z navedbo števila prebivalstva, kakor tudi število prebivalstva v okrajih drugih republik FLR Jugoslavije. Sprejemamo naročila! ČZ »URADNI LIST« LRS Ljubljana, Erjavčeva 15a p. p. 379-VII Izdaja Časopisni zavod »Uradni list LRS« — Direktor tn odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 900 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu posamezne številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana. Erjavčeva 15a. poštni predal 379-VII — Tel. direktor in knjigovodstvo: 20-701. uredništvo in uprava: 23-579 — Čekovni račun: 600-18-2-399 URADNI LI ST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik XVIII Razglasi in objave Razrešitev dolžnosti stalnega sodnega tolmača St. 01-229./12-58 7173 Po 12. členu uredbe o stalnih sodnih tolmačih (Uradni list LRS, št. 7/49) se na lastno prošnjo razreši dolžnosti stalnega sodnega tolmača za angleški in francoski jezik Rosina-Selih Alenka, zdaj asistentka na inštitutu za kriminologijo v Ljubljani. To se objavlja po 3. odstavku 12. člena citirane uredbe. Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS Sprememba osebnega imena St. 03/5-S-490Q/l-6l 6758 Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LR Slovenije, Št. 0V5-S-4900/1-61 z dne 9. VI. 1961, je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba priimka in imena Supanči-ču Matiju, roj. 22. II. 1934 v Dobeh pri Vidmu-Krškem, bivajočemu v Vidmu-Krškem, Cesta stare pravde 8, v priimek in ime >Z u p a n -Čič Matjaž«. Državni sekretariat za notranje zadeve LRS Sprememba priimka Št. 03/5-8-4880/1-61 6813 Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, številka 03/5-5-4880/1-61 z dne 5. VI. 1961 je bila n a podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba priimka Naglostu Antonu, roj. 20. avgusta 1904 v Ljubljani, in njegovi ženi Naglost roj. Plaveč Kristini 15. decembra 1907 na G.linoah, bivajočima v Ljubljani, Rožna ulica 41/11, v priimek »Naglas«. Državni sekretariat za notranje zadeve LRS Sprememba imenu St. 03./5-S-4649/1-61 6142 Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS. št. 03/5-S-4649/1-61 z dne 16. V. 1961 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba imena Štular Heleni Neži, rojeni 2. junija 1953 v Ljubljani, bivajoči v Ljubljani, Gosposka ulica 6, v ime »Než a«. Državni sekretariat za notranje zadeve LRS Razglasni del dne 13. julija 1961 Register gospodarskih organizacij Vpisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: <75. Besedilo: Združena lesna industrija. Tržič, skrajšano: »ZLIT«, Tržič, Bistrica pri Tržiču 117. Poslovni predmet: Nakup in žaganje hlodovine, prodaja žaganega lesa, uslužnostno žaganje hlodovine, izdelovanje in predelovanje pohištva za stanovanja in pisarne, pohištvene opreme za javne in družbene lokale, tapeciranega in ladijskega ter stavbnega pohištva, izdelovanje in prodaja lesne galanterije, ladijskih podov, lesene embalaže in montažnih hišic v sestavljenem ali razstavljenem stanju. Podjetje je nastalo s spojitvijo Lesno industrijskega podjetja, Tržič in Tovarne finega pohištva, Tržič, sklepi delavskih svetov obeh podjetij z dne 30. XII. 1960 v zvezi z odločbo Obč. LO Tržič z dne 12. I. 1961. Podjetje je bilo konstituirano 8. II. 1961. Direktor: Šparovec Vinko, podpisujejo še Šter Mirko, šef komerciale, ki podpisuje v odsotnosti direktorja, Kuhar Pavel, računovodja, Kališnik Milena, pomočnica računovodje pa podpisuje v njegovi odsotnosti. Ljubljana, 11. maja 1961. Rg III 327,'I k 1263 776. Besedilo: »Mesarija«, Škofja Loka. Poslovni predmet: Mesarstvo in izdelovanje mesnih izdelkov, izdelovanje konzerv, pitanje živine ter nakup in prodaja perutnine; prodaja svežega mesa in izdelkov ter konzerv na drobno in debelo, nakup zaklane živine, v manjšem obsegu prodaja te živine. Podjetje je nastalo z osamosvojitvijo obrata kmetijske poslovne zveze, Kranj, sklep občnega zbora te zveze z dne 28. V. 1960, dovoljenje Obč. LO Škofja Loka, številka 03-45/1-60 z dne 13. XI. 1960. Podjetje je bilo konstituirano 6. I. 1961. Direktor: Hafner Feliks, podpisuje še. Žužek Helena, računovodkinja. 1657 Št. 19 ZDRAVSTVENI DELAVCI, ZDRAVSTVENE USTANOVEI Izšla je knjiga, v kateri je objavljen ZAKON o zdravstvenem varstvu in o organizaciji zdravstvene službe v LRS z ekspozejem predsednika Sveta za zdravstvo tovariša Nika Šiliha v Ljudski skupščini LRS in SPLOŠNI ZAKON o organizaciji zdravstvene službe s stvarnim kazalom Cena izvodu 430 din. * Na zalogi imamo med drugimi še: Kazenski zakonik im pojasnilo ..........broš. 970 vez. t.100 Zakonik o kazenskem postopku, Zakon o gospodarskih prestopkih (in drugi procesni - predpisi) .......broš. 550 vez. 750 Predpisi o pokojniuskem zavarovanju s pripombami in sodno prakso (naročniki te knjige prejmejo te dni prve spremembe) ..........1.700 Zakon o pravdnem postopku z uvodnim zakonom za zakon o pravdnem postopku broš. 80 Zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev broš. 110 Zakon o osnovni šoli (republiški) ........ vez. 200 Uvodni zakon za splošni zakon o šolstvu. Splošni zakon o šolstvu (zvezni)........broš. 140 vez. 220 Zakon o upravnih sporih, Zakon o javnem pravobranilstvu s komen- tarjem .........broš. 90 Zakon o upravnih taksah ..............broš. 140 vez. 200 Civilno sodstvo — zbir- ka pravnih predpisov broš. 400 Sodstvo — organizacijski zakoni in drugi predpisi...........broš. 330 Uredba o organizaciji in delu Izvršnega sveta LS LRS. Poslovnik za delo na sejah Izvršnega sveta.............broš. 150 Rg III 330/1 Besedilo: Servisna obrtna kovinska delavnica Trebnje, Trebnje. Poslovni predmet: Obrtno predelovanje kovin, kovinostrugarstvo, ključavničarstvo, mehanika, avtomehanika, kleparstvo in vodovodno inštalaterstvo. Delavnico je ustanovil Obč. LO Trebnje, odločba št. 03-34-2J61 z dne 8. V. 1961. Upravnik do konstituiranja: Gole Ivan. Rg II 201/1 1654 Ljubljana, 8. junija 1961. 7??. Besedilo: Poslovno združenje metalurške in kemične industrije ter rudnikov, Ljubljana, skrajšano: Poslovno združenje »Rude in metali«, Ljubljana. Poslovni predmet: Usmerja, ko- ordinira in vodi poslovno delavnost s področja zunanje trgovine; zaradi boljšega poslovanja proučuje pogoje na domačem in svetovnem tržišču in, spremlja konjukturne spremembe; opravlja določene zunanje trgovinske posle (izvoz—uvoz blaga itd.); pripravlja skupne udeležbe na mednarodnih in domačih velesejmih. ■ Poslovno združenje je bilo ustanovljeno na podlagi pogodbe z dne 8. III. 1961 z ustanovitelji železarna Jesenice, Jesenice, železarna Ravne, Ravne na Koroškem, železarna Štore, Štore pri Celju, cih-karna, metalurško-kemična industrija, Celje, tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo, industrija metalnih izdelkov »Impol«, Slovenska Bistrica, tovarna dušika Ruše, Ruše, rudnik živega srebra, Idrija, rudnik svinca' in topilnica. Mežica, Mariborska livarna, Maribor, kemična tovarna, Moste, Ljubljana in Intertrade, podjetje za mednarodno trgovino, Ljubljana, dovoljenje Obč. LO Ljubljana-Center, št. 06/2-4/1 z dne 19. IV. 1961. V. d. šefa biroja: Rojnik Janez. Ljubljana, 19. junija 1961. Rg VI 968/1 1801 Spremembe Okrožna gospodarska sodlSča razglašajo: 778. Besedilo: »Trgovski dom«, Slovenske Konjice. Vpišeta se Otorepec Franc in Zidanšek Marija, ki bosta podpisovala v odsotnosti direktorja ali računovodje. Pri poslovalnici Zreče je firma odslej: Poslovalnica »Pohorje«, Zreče. Pri poslovalnici Loče je firma odslej: Poslovalnica »Dravinja«, Loče.' Pri tehle poslovalnicah se izbrišejo: Tepanje, jeranko Miro im vpiše Gande Justina, nova poslovodkinja; Prevrat, Strmšek Franc in vpiše Slomšek Adolf, novi poslovodja; »Usnje«, Slov. Konjice, Šegula Franjo in vpiše Hlačer Marija, nova poslovodkinja, in pri poslovalnici »Zbelovo«, Zbelovo, Slomšek Adolf in vpiše Kolar Stanko, novi poslovodja. Celje, 23. maja 1961. y Rg II 69/15 1458 779. Besedilo: Podjetje »Mesnine«, Celje, podjetje za odkup živine in predelavo mesa v mesne izdelke. Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Rg I 120/15 '1651 Besedilo: Trgovsko podjetje »Lava«, Celje. Podjetje je bilo konstituirano 2. III. 1961. Rg IV 6/5 1652 Celje, 10. junija 1961. 780. Besedilo: Časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana. Vpiše se obrat Cankarjeva založba, Ljubljana — knjigarna in papirnica, Šoštanj, Cankarjeva 4, ki ,bo poslovala po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodja je Kokot Edvard. Poslovalnica je bila ustanovljena na podlagi sklepa delovnega kolektiva trgovskega podjetja »Zarja«, Šoštanj in trgovskega podjetja »Potrošnik«, Šoštanj z dne 12. XII. 1960 ter sklepa DS »Cankarjeva založba«, Ljubljana z dne 7. iX. 1960, dovoljenje Obč. LO Šoštanj, št. 04/ /9-POC-158/2-60 z dne 22. XII. 1960 v zvezi z odločbo št. 04/9-ČA-8/1-61 z dne 14. IV. 1961. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Rg III 200/1 1736 Besedilo: Obrtno podjetje »Mod-ba oblačila«, Ljubljana. Vpiše se prodajalna na drobno Žalec 196, ki bo poslovala po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodkinja je Laznik Zinka. Ustanovljena je bila na podlagi sklepov DS trgovskega podjetja »Savinjski magazin«, Žalec z dne 27, V. 1961 in sklepa DS obrtnega podjetja »Modna oblačila«, Ljubljana z dne 2. II. in 25. IV. 1961, do-, voljenje Obč. LO Žalec, št. 03/4-MO-15/3-61 z dne 6. VI. 1961. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Razmerje med podjetjem in prodajalno je urejeno s pravili podjetja in medsebojno pogodbo. Besedilo: Obrtna delavnica »Avtomehanična delavnica«, Rogaška Slatina. Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravi-vila. Rg VI 4/5 1738 Besedilo: Steklarna »Boris Ki- drič«, Rogaška Slatina. Pravila podjetja se spremenijo in dopolnijo v 41. a, 41. b in 42. c členu. Rg II 95/16 1755 Celje, 16. junija 1961. 781. Besedilo: Tovarna nogavic, Polzela. Besedilo odslej: »Polzela«, tovarna nogavic, Polzela. Rg II 44/11 1838 Besedilo: Trgovsko podjetje »Savinjski magazin«, Žalec. Izbriše se poslovalnica »Moda« v Žalcu. Rg II 93/15 1842 Celje, 22. junija 1961. 782. Besedilo: Remontno podjetje, Ljubno. Izbriše se Plesec Tončka, knjigo-vodkinja in vpise Šerbela Franc, računovodja. Rg III 94/6 184? Besedijlo: Obrtno podjetje »Pekarna«, Štore. Vpiše se poslovalnica »Celje«, Celje, Mariborska 118, ki bo poslovala po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodja je Verzel Martin. Poslovno enoto je ustanovil delovni kolektiv podjetja, sklep z dne 27. IV. 1961, dovoljenje Obč. LO Celje, št. 02-PEA-72/1-61 z dne 12. VI. 1961. Poslovalnica nima samostojnih pra- Rg II 218/7 1841 Besedilo: Trgovsko podjetje »Bazen«, Velenje. Izbriše se poslovalnica št. 2. Poslovalnica »Tržnica«, Velenje bo odslej poslovala po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Pri tehle poslovalnicah se izbrišejo: št. 1, Felicijan Berto in vpiše Jevšnik Stane, novi poslovodja; št. 3, Plazi Meta in vpiše Antal Ivo, novi poslovodja, in pri št. 4, Krofi Ivo in vpiše Grazer Jože, novi poslovodja. Besedilo: Kmetijska strojna postaja, Žalec. Vpiše se Goršek Zdravko, kot podpisovalec v odsotnosti direktorja ali računovodje. Rg VI 88/4 1845 Celje, 23. junija 1961. 783. Besedilo: Trgovsko podjetje »Istra benz«, Koper. Vpišeta se tile poslovalnici: črpalka, Piran, Nabrežje JLA, poslovodja je Panger Stanko, in črpalka, Koper, Ljubljanska 1, poslovodja je Vatovec Lucijan. Poslovalnici bosta poslovali po potrjenih pravilih podjetja. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 14. I. 1961, dovoljenje Obč. L O Piran in Obč. LO Koper z dne 22. IV. 1961 oz. 13. III. 1961. Poslovalnici nimata samostojnih pravic. Koper, 22. maja 1961. Rg I b 24/7 1345 784. Besedilo: Grosistično trgovsko podjetje »Gorica«, Šempeter pri Gorici, skrajšano1: »Grosist-Gori- ca«, Šempeter pri Gorici. Poslovni predmet se razširi na uvoz — izdelki iz gume, kaučuka in plastičnih mas, elektrotehnični material, ure in izdelke iz plemenitih kovin, galanterijsko in baza rsko blago ter igrače. špo_rtne_ potrebščine, železnina in kovinski izdelki, kolesa, šivalni stroji in potrebščine. Koper, 50. maja 1961. Rg I a 37/11 1468 785. Besedilo: Bife »Mercedes-bar«, Koper. Izbriše se začasni poslovodja Griparič Viktor in vpiše Jelušič Alojz, poslovodja. Rg I b 299/2 1673 Besedilo: Podjetje za nakup in predelavo mleka »Planika«, Tolmin. Vpiše se, da je bilo podjetje konstituirano 22. II. 1961. Dosedanji direktor do konstituiranja Ivančič Franc podpisuje odslej kot direktor. Rg II a 126/2 1669 Koper, 15. junija 1961. 786. Besedilo: Obrtno podjetje »Konfekcija«, Komen. Pri upravniku do konstituiranja Jazbecu Baldomiru se vpiše, da podpisuje odslej kot upravnik. Koper. 16. junija 1961. Rg I a 225/4 ■ 1666 787. Besedilo: Trgovsko podjetje »Istra benz«. Koper. Pri črpalki v Divači je poslovni predmet odslej: Trgovanje na de- belo in drobno z nafto, naftnimi derivati, mazivnimi olji in mastmi. Rg I b 24/8 1670 Besedilo: Gostinsko podjetje, Šempeter. Pri gostilni Šempeter, obrat štev. 4 se izbriše Bufolin Marija in vpiše Černe Anica, nova poslovodki-nja, ki podpisuje za enoto. Rg I a 127/8 1665 Besedilo: Vrtnarija »Lada«, Šempeter pri Novi Gorici. Pri dosedanjem direktorju do konstituiranja Mačkovska Franju se vpiše, da podpisuje odslej kot direktor. Rg I a 234/3 1667 Besedilo: Kino »Soča«, Tolmin. Vpiše se pripojitev kino podjetja, Most na Soči k temu podjetju. Rg II a 50/2 1668 Koper, 17. junija 1961. 788. Besedilo: Trgovsko podjetje »Vino Gorica«, Nova Gorica, skrajšano: »Vino Gorica«, Nova Gorica. Pri direktorju do konstituiranja Peliconu Janku se vpiše, da podpisuje odslej kot direktor. Koper, 20. junija 1961. Rg I a 236/5 1777 Izbrišeta se podpisovelca Hočevar Minka in Piltaver Anton ter vpiše Škrlec Marija, računovodkinja. Rg V 135/4 1072 Ljubljana, 21. aprila 1961. 791. Besedilo: »Medijske toplice«, Iz- lake. Izbriše se knjigovodkinja Slivnik G er ti in vpiše Cukijati čunovodkimja. Sonja, ra- Ljubljana, 12. maja 1961. Rg IV 137/3 1435 792. Besedilo: Gradbeno podjetje »Graditelj«, Kamnik. Izbrišeta se Kocjančič Franjo in Grilj Božena, računovodkinja ter vpiše Mrhar Stane, novi direktor, tor. Ljubljana, 15. maja 1961. Rg II 341/11 1402 793. Besedilo: Lesno industrijsko podjetja, Bled. Poslovni predmet se razširi na odkup žaganega lesa od pooblaščenih podjetij za lastne potrebe, proizvodnjo motornih čolnov, opravljanje storitev mizarske delavnice za tretje osebe in izdelavo pohištva. Ljubljana, 20. maja 1961. Rg I 32/15 1536 789. Besedilo-: Remontno gradbeno podjetje, Tolmin. Besedilo odslej: Gradbeno podjetje »Posočje«, Tolmin. Poslovni predmet odslej: Visoke, nizke in vodne zgradbe, cementni izdelki, kleparstvo, vodno inštalater s tvo, pleskarstvo in sobno slikarstvo, gradbeno mizarstvo, par-ketarstvo, projektiranje gradbenih objektov in vzidane opreme, za lastne potrebe. Izbriše se upravnik Rutar' Janko ter vpiše direktor ing. Vidmar Metod. Koper. 21. junija 1961. Rg II a 32'7 t'778 790. Besedilo: Trgovsko podjetje »Ju-goauto«, izvoz-uvoz, Beograd. Vpiše se predstavništvo v Ljubljani, Dvorakova 9. ki bo poslovalo po potrjenih pravilih podjetja. Šef predstavništva je Punge-rčič Alojz, ki podpisuje za predstavništvo. Predstavništvo je ustanovil DS podjetja z dne 17. II. 1961, dovoljenje Obč. LO Ljubijana-Center z dne 10. IV. 1961, št. 06/2-JUO-20/ 1. Rg VI 961/1 1122 Besedilo: Komunalno podjetje, Videm-Krško. Besedilo odslej: Splošno obrtno podjetje, Videm-Krško. 794. Besedilo: »Astra«, veletrgovina, Ljubljana. Vpiše se poslovalnica »Plastika«, Ljubljana, Jurčičev trg 3, ki bo trgovala na drobno s predmeti iz gume, kaučuka im plastičnih mas. Poslovodja je Zalar Jože. Poslovalnico je ustanovil DS podjetja z dne 30. IX. 1960, dovoljenje Obč. LO Ljubijama-Center z dne 21. III. 1961, št. 06/2-AA-15/1 in z dodatnim sklepom z dne 17. V. 1961, št. 06/2-AA-15/2. Enota nima samostojnih pravic. Rg III 517/14 1516 Besedilo: »Astra«, veletrgovina, Ljubljana. Vpiše se servis za polaganje plošč po tleh, Ljubljana, Jurčičev trg 3, ki polaga plošče po tleh iz panog gume, kaučuka in plastičnih mas. Poslovodja je Zidar Anton. Enoto je ustanovil DS, sklep z dne 23. L 1961. dovoljenje Obč. LO LjubJja-na-Center z dne 28. III. 1961, steč. 06/7-AA-2(Vl in sklep z dne 17. V. 1961, št. 06/7-AA-20/2. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Rg IH 517/15 1517 Ljubljana, 22. maja 1961. 795. Besedilo: Elektrovod, Ljubljana. Besedilo odslej: »Elektromontaza«, Ljubljana, Trnovski pristan 10. Ljubljana, 24. maja 1961. Rg V 795/6 1504 796. _ Besedilo: Tovarna motornih vozil »Tomos«, Koper. VpLše se servis, Ljubljana, Titova 25, ki bo posloval po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodja je Umek Armand. Enoto je ustanovil DS podjetja z dne 10. XII. 1959, dovoljenje Obč. LO Ljubljana-Center, št. 03/4-4/1 z dne 28. Ul. 1960. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Ljubljana, 26. maja 1961. Rff VI 963/1 1476 797. Besedilo: Elektrolivarska indu-stnja, Trbovlje. Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila, Rg IV 8/7 1634 Besedilo: Obrtno podjetje »Me-talija«, Trbovlje. Podjetje je bilo konstituirano 50. III. 1954. Vpišeta se podpisovalca Brečko lvan,_ računovodja in Fric Oskar, tehnični vodja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja, finančne listine pa sopodpisuje z računovodjo. Vpišejo se tile obrati v Trbovljah: 'iGaberskot, Gabersko 50, poslovodja je Jordan Gustav; »Globušak«, Glotbušak 6, poslovodja je Vranešič Adam; »Globušak«, Globušak 6, poslovodja je Gorjup Karel in »Globušak«, Globušak 6, poslovodja je Dolanc Ludvik. Obrati bodo poslovali po potrjenih pravilih podjetja. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 27. Xi. 1954, dovoljenje Obč. LO Trbovlje z dne 25. XII. 1960 oz. 16. V. 1961. Poslovalnice nimajo samostojnih pravic. Rg IV 22/5 1635 Ljubljana, 30. maja 1961. 798. Besedilo: »Agrobiro«, podjetje za projektiranje, Ljubljana. Vpiše se Blejec Jože, ki podpisuje v odsotnosti direktorja in pomočnika direktorja. Rg V 736/5 1573 Besedilo: Združeno podjetje Teol — oljarna, tovarna pomožnih sredstev, sintetskih pralnih surovin, tehničnih in jedilnih olj, Ljubljana. Izbriše se Kolina Jožica in vpiše Bencik Helena, nova glavna računovodkinja. Rg II 180/23 1579 799. Besedilo: »Šumi«, tovarna bonbonov, čokolade in peciva, Ljubljana. Izbriše se podpisovalka Škrjanec Rozalija ter vpišeta ing. Verovšek Miha, namestnik direktorja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja, Janež Ivanka, pomočnica računovodje, pa podpisuje v odsotnosti računovodje. Rg IV 550,/32 1610 Besedilo: Vrhniške opekarne, Vrhnika. Poslovni predmet se razširi na javni cestni prevoz blaga z motornimi vozili na tuj račun. Rg I 113/9 1612 Ljubljana, 1. junija 1961. 800. Besedilo: Splošno trgovsko podjetje »Tržan«, Mokronog. Vpiše se pripojitev trgovskega podjetja Mokronog k temu podjetju. Vpiše .se poslovalnica št. 7 — mešano blago — trgovina na drobno, Mokronog, ki bo poslovala po potrjenih pravilih podjetja. Poslovod-kinja je Koželj Anica. Poslovalnica je nastala s pripojitvijo trgovskega podjetja Mokronog, sklep DS z dne 19. XII. 1960, dovoljenje Obč. LO Trebnje, št. 03-24/61 z dne 8. IV. 1961. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Ljubljana, 3. junija 1961. Rg 1 169/5 1615 801. Besedilo: Obrtno gradbeno podjetje »Remont«, Gorenja vas. Vpiše se kleparska delavnica, Gorenja vas. Poslovni predmet: Kleparstvo in inštalaterstvo za vodovod. Obratovodja je Jenko Vencelj. Obrat je ustanovil DS podjetja z dne 28. IX. 1960, dovoljenje Obč. LO Škofja Loka z dne 28. IV. 1961, št. 03-6/1-61. Rg II 305/3 1762 Besedilo: Gostilna in prenočišče »Stari Tišler«, Ljubljana. Izbriše se Bizjak Marija in vpiše Mohar Rada, nova upravnica. Rg IH 483/10 1747 Besedilo: Krojaštvo »Elegant«, Ljubljana. Poslovni predmet podjetja in poslovalnic odslej: Krojaštvo moških in ženskih oblek, perila in posteljnine ter konfekcije. Rg II 353/7 1743 Besedilo: Projektivni biro ing. Mačus Rudi, Ljubljana. Besedilo odslej: Projektivni biro »Tekton«, Ljubljana, Štrekljeva 4. Besedilo: Restavracija »Pri Levu«, Ljubljana. Izbriše se upravnik Kotnik Alojzij in vpišeta Tršar Josip, v. d. upravnika in Kramar Nada, računovodkinja, ki podpisuje tudi v odsotnosti upravnika. Rg I 163/2 1771 Besedilo: Komunalno podjetje, Medvode. Vpišeta se Smolič Majda in Graj-zar Franc, ki podpisujeta v odsotnosti direktorja. Rg III 468/2 1761 Ljubljana, 5. junija 1961. 802. Besedilo: Gradbeno podjetje »Tehnograd«, Ljubljana. Poslovni predmet podjetja se razširi na drobno-prodajo gradbenega materiala. Izbriše se Groboljšek Franc in vpiše Kežman Martin, novi šef računovodstva. Rg VI 866/5 1751 Besedilo: Trgovsko podjetje »Hrana«, Ljubljana. Pri tehle prodajalnah se izbrišejo: Velike Lašče 17, Zbačnik Ivan in vpiše Ivanc Jožefa, nova poslovod-kinjij; Rob, Jaklič Nada in vpiše Zalar Nada, nova poslovodkinja; Rašica, Ofak Marija in vpiše Podržaj Marija, nova poslovodkinja; Turjak, Klinc Anica in vpiše Logar Anica, nova poslovodkinja; Sv. Gregor, Turk Ivan in vpiše Turk Frančiška, nova poslovodkinja in pri prodajalni Železnina, Velike Lašče, Zevnik Ana in vpiše Novak Jernej, novi poslovodja. Rg III 474/25 1746 Besedilo: Trgovsko podjetje »Izbira«, Novo mesto. Izbrišejo se tele prodajalne v Novem mestu: št. 3, Železnina — barve. Glavni trg 11, št. 6, Papirnica, Cesta komandanta Staneta 16. in št. 7, Knjigarna in papirnica. Glavni trg 9. Rg I 115/5 1764 Besedilo: Trgovsko podjetje »Železnina«, Novo mesto. Vpiše se prodajalna »Železnina — barve«, št. 2, Novo mesto, Glavni trg 11, ki bo poslovala po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodja je Bele Anton. Enoto je ustanovil DS podjetja z dne 30. L 1960, dovolje-n je Obč. LO Novo mesto z dne 9. V. 1961, št. 04/2-ŽE-14/2-61. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Besedilo: Obrtne delavnice, Šentvid. Besedilo odslej: Obrtno podjetje »Elektrokovinske obrtne delavnice«, Ljubljana, Vižmarje, skrajšano: »EKOD«, Ljubljana, Vižmarje. Podjetje je bilo konstituirano 5. L 1961. Dosedanji direktor do konstituiranja Simnovčič Lovro je odslej direktor. Podpisuje še Žerovnik Marija, računovodkinja. Rg V 826/2 1750 Besedilo: »Instalacija«, obrtno montažno podjetje, Ljubljana. Izbriše se podpisovalec Jager Janez in vpiše Skok Milan, sekretar, ki podpisuje v odsotnosti direktorja ali računovodje. Rg tli 384/19 1744 Besedilo: »Krojaštvo — šiviljstvo«, Trbovlje. Vpiše se, da je Kosmatin Zdravko odslej upravnik. Vpišejo se tile obrati — poslovalnice v Trbovljah: »Moda«, Ulica 1. junija 5, poslovodja je Škoberne Mato; »Krojaštvo in konfekcija«, Partizanska 35, poslovodja je Lopan Jože; »Damsko krojaštvo«, Ulica 1. junija 6, poslovodkinja je Forte Dana, in »Moško krojaštvo«, Vodenska 12, poslovodja je Povhe Alojz. Poslovalnice bodo poslovale po potrjenih pravilih podjetja. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 16. XI. 1960, dovoljenje Obe. LO Trbovlje, št. 05/3-45/1 do 4 z dne 29. IV. 1961. Poslovalnice nimajo samostojnih pravic. Rg IV 110/4 1767 . Ljubljana, 6. junija 1961. 803. Besedilo: Elektrogospodarska skupnost Slovenije, Ljubljana. Vpišejo se ing. Strajnar Franc, šef oddelka za perspektivno elektrifikacijo, dr. Pirš Stanislav, šef splošnega oddelka, oba podpisujeta v odsotnosti direktorja, Meško Boris, šef odseka za računovodstvo pa podpisuje v odsotnosti direktorja gospod arsko-računskega sektorja. Ljubljana, 7. junija 1961. Rg I 151/2 1770 804. Besedilo: »Termoelektro«, predu-zeće za izgradnju energetskih i industriskih objekata, Beograd. Vpiše predstavništvo v Ljubljani. Stefanova 31, ki bo poslovalo po potjenih pravilih podjetja. Vodja prestavništva je ing. Svilan Mirko, ki podpisuje za predstavništvo. Predstavništvo je ustanovil DS podjetja. dovoljenje Obe. LO Ljubija-na-šiška, št. 03/7-TE-2®/t-61 z dne 26. V. 1961. Rg VI 966/1 1661 Besedilo: Gostinsko podjetje »Figovec«. Ljubljana. Izbriše se upravnik Marinšek Niko in vpiše Glavač Stefan, v. d. upravnika. Besedilo: »Jugotehnika«, trgovsko podjetje s tehničnim materialom, Ljubljana. Vpišeta se tile prodajalni v Ljubljani: »Elektrocenter«, Čopova 4, poslovodja je Kušar Ludvik, in »Blisk«, Titova 61, poslovodja je Mali Rudolf. Poslovalnici bosta poslovali po potrjenih pravilih podjetja. Ustanovitelj je, DS podjetja, dovoljenje Obč. LO Ljubijana-Cen-ter, št. 06/2-2269/1-59 z dne 18. IV. 1961. Poslovalnici nimata samostojnih pravic. Pri tehle prodajalnah v Ljubljani se izbrišeta: »Jugotehnika«, Dalmatinova tl, Mežnarek Karel in vpiše Stančič Aleksander, novi poslovodja, in pri prodajalni »Radiocenter«, Cankarjeva 5. Švigelj Edo in vpiše Koncut Roman, novi poslovodja. Rg I 17/8 1772 Besedilo: Trgovsko podjetje 2>Vi-taminka«, Trbovlje. Pri poslovalnici št. 1, Trbovlje, Kolodvorska 19 je firma odslej: Poslovalnica št. 2, Trbovlje, Kolodvorska 19, ki bo odslej poslovala po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Izbriše se Kos Gabrijela in vpiše Žmavc Marija, nova poslovodkinja. Rg IV 57/5 1820 Besedilo: Valjčni mlin, Stična. Izbriše se Lesjak Ignac in vpiše Roglič Ida, nova računovodkinja. Rg I 98/6 1756 Ljubljana, 8. junija 1961. 805. Besedilo: Hotel »Partizan«, Ljubljana, Trg OF 16. Besedilo odslej: Gostinsko podjetje »Partizan«, Ljubljana, Trg OF 13. Rg I 72/5 1769 Besedilo: Trgovsko podjetje »Vi-taminka«, Trbovlje. Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Izbriše se Pucelj Blanka ter vpišejo Goleč Erika, nova računovodkinja, Bovhan Emil. komercialni direktor, ki podpisuje v odsotnosti direktorja, Bučevec Martina, finančna len jigovodkinja pa podpisuje v odsotnosti računovodje. Rg IV 57/3 1818 Besedilo: Trgovsko podjetje »Vi-taminka«. Trbovlje. Pri poslovalnici št. 15, Bevsko 1, je firma odslej: Poslovalnica št. 1, Bevško I . Trbovlje, ki bo odslej poslovala po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Poslovodkinja je Bregar Franja. Besedilo: Trgovsko podjetje »Vi-taminka«, Trbovlje. Pri poslovalnici št. 2, Trbovlje, Vodenska 23, je firma odslej: Poslovalnica št. 5, Trbovlje, Vodenska 23, ki bo odslej poslovala po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Poslovodkinja je Škrinjar Angela. Rg IV 57/6 1821 Besedilo: Trgovsko podjetje »Vi-taminka«, Trbovlje. Pri poslovalnici' št. 8, Trbovlje, Opekarna 2, je firma odslej: Poslovalnica št. 4, Trbovlje, Opekarna 2, ki bo odslej poslovala po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Poslovodkinja je Kovačič Lenka. Rg IV 57/7 1822 Besedilo: Trgovsko podjetje »Vi-taminka«, Ljubljana. Pri poslovalnici št. 9, Trbovlje, Trg revolucije 30, je firma odslej: Poslovalnica št. 5, Trbovlje. Trg revolucije 30, ki bo odslej poslovala po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Poslovodkinja je Bočko Vida. Rg IV 57/8 1823 Besedilo: Trgovsko podjetje »Vi-taminka«, Trbovlje. Poslovalnica Št. 6, Trbovlje, Kolonija 1. maja bo odslej poslovala po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Izbriše se Hribar Marija in vpiše Vozelj Ljudmila, nova poslovodkinja. Rg IV 57/9 1824 Besedilo: Trgovsko podjetje »Vi-taminka«, Trbovlje. Poslovalnica št. 7, Trbovlje, Šuštarjeva kolonija 29, bo odslej poslovala po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Poslovodkinja je Juh Angela. Besedilo: Trgovsko podjetje »Vi-taminka«, Trbovlje. Pri poslovalnici št. 5, Trbovlje, Trg Svobode — tržnica, je firma odslej: Poslovalnica št. 8. Trbovlje, Trg Svobode — tržnica, ki bo odslej poslovala po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Izbriše se Alauf Pavla in vpiše Starina Pepca, nova poslovodki-nja. Rg IV 57/11 1826 Besedilo: Trgovsko podjetje »Vi-taminka«, Trbovlje. Pri poslovalnici št. 12, Trbovlje, Kešetova 14, je firma odslej: Poslovalnica št. 9, Trbovlje, Kešetova 14. ki bo odslej poslovala po novem poslovnem predmetu, tako kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Izbriše se Starina Pepca in vpiše Loži n a Neža, nova pošlo vodkin ja. Rg IV 57/12 1827 Besedilo: Trgovsko podjetje »Vitami nka«, Trbovlje. Pri poslovalnici št. 14, Trbovlje, Loke, je firma odslej: Poslovalnica št. 10,. Trbovl je, Loke 10, ki bo odslej poslovala po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Izbriše se Rozina Heda in vpiše Sršen Draga, nova poslovodkinja, Rg IV 57/13 1828 Besedilo: Trgovsko podjetje »Vi-taminka«, Trbovlje. Pri poslovalnici št. 4, Trbovlje, Trg Franca Fakina 17, je firma odslej: Poslovalnica št. 11, Trbovlje, Trg Franca Fakina 28. ki bo odslej poslovala po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Izbriše se Korošec. Marija in vpiše Korošec Mira, nova poslovodki-nja. Rg IV 57/14 1829 Besedilo: Trgovsko podjetje »Vi-taminka«, Trbovlje. Pri poslovalnici št. 10, (Cvetličarna) Trbovlje. Partizanska 6, je firma odslej: Poslovalnica (Cvetličarna). Trbovlje. Partizanska 6, ki bo odslej poslovala po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Poslovodja je Iglič Lado. Rg IV 57./15 1830 Ljubljana, 9. junija 1961. 806. Besedilo: Gostinsko podjetje »Grajski dvor«, Radovljica. Vpiše se Praprotnik Anica, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. Besedilo: Trgovsko podjetje »Vi-taminka«, Trbovlje. Izbrišejo se tele poslovalnice v Trbovljah: št. 2 a, Vodenska cesta, št. 3, Partizanska 1, št. 11, Trg Franca, Fakina 2, št. 13, Partizanska 38 in skladišče, Opekarna. Rg IV 57/16 1831 Ljubljana, 10. junija 1961. 807. Besedilo: Gosad. proizvodno in trgovsko podjetje, Ljubljana. Vpiše se pripojitev obrtne delavnice destilacija »Jelka«, Vrhnika k temu podjetju. Rg II 249/18 1740 Besedilo: Jugoslovanske železnice — direkcija državnih železnic, Ljubljana. Besedilo odslej: Jugoslovanske železnice — skupnost železniških podjetij, Ljubljana. Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu, kot tiadrobno naštevajo potrjena pravila. Izbrišejo se podpisovalci ing. Čo-tar Radoslav, Lukežič Jože in Ben-cig Vinko ter vpišejo ing. Dobovi-šek Alfonz, pomočnik direktorja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja, ing. Ferenčak Jože, pomočnik direktorja, Robar Božo, pomočnik direktorja, podpisujeta v odsotnosti direktorja, Mlakar Majda, namestnica računovodje, pa podpisuje v odsotnosti računovodje. Dosedanja namestnica računovodje Petrin Mira je odslej računovodkinja. , Rg 1 27/3 1768 Besedilo: Jugoslovanske železnice — železniško gradbeno podjetje, Ljubljana. Podjetje je bilo konstituirano 27. III. 1961.' Dosedaniji direktor do konstituiranja Jerman Milan je odslej v. d. direktorja. . Rg VI 950/2 1754 Besedilo: Tobačna tovarna, Ljubljana. Izbriše se podpisovalec Dermaša Roman in vpiše Podbregar A d a, tehnična direktorica, ki podpisuje v odsotnosti glavnega direktorja. Rg III 392/72 1745 Besedilo: Avtopromet in tuzemska špedicija »Gorjanci«, Novo mesto — Straža. Izbrišeta se Černe Avgust, direktor in Lavrič Anton ter vpišeta Galič Stefan, v. d. direktorja in Kum p Franc, novi vodja splošnega sektorja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. Besedilo: Gostinstvo »Loška dolina«, Stari trg. Vpišeta se Kočevar Ivan, skladiščnik in Žagar Milka, kuharica, ki podpisujeta v odsotnosti upravnika. Izbriše se poslovalnica št. 7 »Ret-je«, Retje 58. Rg II 275/12 1759 Besedilo: Trgovsko podjetje, Vrhnika. Vpišeta se tile trgovini: »Pokojišče«, Pokojišče, poslovod-kinja je Dragar Marija, in »Elektromaterial«, Vrhnika, Ljubljanska 1, poslovodkinja je Jereb Kristina, ki podpisuje za enoto. Poslovalnici bosta poslovali po potrjenih piavilih podjetja. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 27. X. 1960, dovoljenje Obč. LO Vrhnika z dne 31. XII. 1960 oz. 11. 1. 1961. Prva poslovalnica nima samostojnih pravic, druga pa nabavlja blago po pooblastilu uprave podjetja in mu določa cene. Pri trgovini »Na križišču«, Vrhnika se iz poslovnega predmeta izbriše električni material, glasbila, radijski aparati in potrebščine, kolesa, šivalni stroji in potrebščine. Rg II. 194/25 1757 Besedilo: Trgovsko podjetje, Vrhnika. Pri podjetju, pri trgovini »Dom«, Vrhnika in pri trgovini »Na križišču se vpiše dopolnitev poslovnega predmeta, kot naštevajo potrjena pravila. Rg II 194/26 1758 Ljubljana, 12. junija 1961. 808. Besedilo: Časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana. Pri tehle poslovalnicah obrata Cankarjeva založba v Ljubljani se izbrišeta: Kopitarjeva 2, Turk Mihaela, poslovodkinja papirnice in vpiše Z.a-letelj Slavko, poslovodje, in pri poslovalnici Celoška 63, Beguš Marica in vpiše Žitnik Mihaela, nova poslovodkinja, Rg V 764/21 1797 Besedilo: Časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana. Pri redakciji in upravi časopisov, Ljubljana se. izbriše vodja obrata Javornik Maria n in vpiše, da je Mikeln Miloš odslej glavni in odgovorni urednik Ljubljanskega dnevnika/ Rg V 764/22 1796 Besedilo: časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana. Pri redakciji in upravi časopisov, se izbriše Švab Mitja in vpiše Trin-kaus Vinko, novi glavni in odgovorni urednik Delavske enotnosti. Rg V 764/23 1798 Besedilo: Trgovsko podjetje »Sadje-zelenjava«, Ljubljana. Poslovni predmet podjetja se razširi na trgovanje na debelo z zelenjavo in sadjem. Rg II 213/28 1783 Besedilo: Elektro-Krško, Videm-Krško. Vpiše se Kostanjevce Alojz, tajnik, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. Rg V 40/3 1832 Ljubljana, 13. junija 1961. 809. Besedilo: Belokranjska želczoli- varna in strojna tovarna, Črnomelj. skrajšano: Belt, Črnomelj. Izbriše se podpisoval ka Janjoš Cvetka in vpiše Jakljcvič Vida, finančna knjigovodkinja, ki podpisuje v odsotnosti računovodje. Rg I 23,(12 1816 Besedilo: Trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana. Skladišče tobaka v Kamniku bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Osnovna delavnost: nakup, prodaja, distribucija tobačnih izdelkov, cigaretnega papirja, vžigalic, taksnih in poštnih vrednotnic na debelo. Razširjena delavnost: galanterijsko in huzarsko blago ter igrače, fotografski in optični aparati, instrumenti in potrebščine. športne potrebščine, ure in izdelki iz plemenitih kovin, parfumerij sko in kozmetično blago, pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine ter izdelki domače in umetne obrti. Rg I 46/22 1780 Ljubljana, 14. junija 1961. 810. Besedilo: Splošno gradbeno podjetje »Gradišče«, Cerknica. Izbriše se Lah Alojz ter vpišejo ing. Miler Oliver, novi direktor, Steržaj Janez, računovodja in Urbas Ivan, tajnik, ki podpisuje v odsotnosti direktorja ali računo- vodje. Rg II 332A) 1804 Besedilo: Tovarna igrač in ko-, vinskih izdelkov »Mehanotehnika«. Izola.' Izbriše se poslovalnica v Ljubljani na Miklošičevi 12 a, zaradi ukinitve. Besedilo: »Iskra«, tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov, Kranj. Pri delavsko-usifužbenski restavraciji tovarne »Iskra«, Kranj se izbrise poslovodja Ferkolj Slavko in vpiše Zupančič Jože, upravnik. Pri tovarni za elektroniko in avtomatiko, Ljubljana, Pržanj se vpiše Mesec Draga, šefinja finančnega sektorja, ki podpisuje finančne listine te enote. Pri tovarni za elektrozveze, Ljubljana s6 vpiše Kovačič Janko, šef finančnega sektorja, ki podpisuje finančne listine te obratne enote. Pri tovarni električnih aparatov. Ljubljana se vpiše Tič Rafko, šef finančnega sektorja, ki podpisu je finančne listine te obratne enote. Rg I 134/42 1807 Besedilo: »Avtopromet« in mehanična delavnica, Ljubljana. Izbriše sc Omerza Miha in vpiše Dolinar Tončka, nova voditeljica računovodstva. Rg III 420/27 1792 Besedilo: »Obrtnik« — krojaštvo, uniforme in čevljarstvo, Ljubljana. Izbriše sc prodajalna v Ljubljani, Miklošičeva 5. Rg I 82/38 1781 Besedilo: Pivovarna »Union«, Ljubljana, tovarna špirita in kvasa. Vpiše se zaloga piva, Mengeš. Poslovni predmet: Zaloga piva. prodaja blaga lastne proizvodnje in polnjenje steklenic pivovarne Union. Poslovodja je Jenčič Milan, ki podpisuje za enoto, podpisuje še Mrežar Fani, računovodkinja. Poslovalnico je ustanovil DS pojd-jetja z dne 1. II. 1961. dovoljenje Obč. LO Domžale 14. III. 1961. številka 03/9-2/3-1961. Poslovalnica samostojno sklepa pogodbe v svojem imenu in na svoj račun. Rg IP 251/9 1785 Besedilo: »Šoštanj«, trgovsko podjetje z usnjem, na debelo in drobno. Ljubljana. Vpiše se skladišče, Ljubljana, Trg francoske revolucije 7. ki bo poslovalo po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodja je Vrenjak Jože. Skladišče je ustanovil DS podjetja z dne 11. III. 1960, dovoljenje Obč. LO Ljubi jnna-Ccnter z dne 30. V. 1961, št. 06/2-27.(1-61. Skladišče nima samostojnih pravic. Rg V 738/5 1795 Besedilo: Trgovsko podjetje »Izbira«, Srednja vas v Bohinju. Izbriše se poslovalnica št. 8 v Srednji vasi 84. Rg I 94/9 Besedilo: Komunalni servis, Žiri. Podjetje je bilo konstituirano 15. V, 1960. Obsedanji direktor do konstituiranja Strel Franc je odslej v. d. direktorja. Poslovni predmet odslej: Popravljanje in izdelovanje čevljarskih in copatarskih izdelkov po meri in naročilu, vsa mizarska in kotarska dela, soboslikarstvo in pleskarstvo, tapetništvo in sedlarstvo, žaganje drv, popravljanje radioaparatov in gospodinjskih strojev, vodovodna, pokopališka in kanalizacijska uprava. Rg II 316/2 1810 Ljubljana, 15. junija 1961. 811., Besedilo: »Slovenija transport«, poslovno združenje prevozniških podjetij, Ljubljana. . Izbrišejo se: Prevoz, Brežice, Avtopromet, Gorica, Transport, Ilirska Bistrica, Avtopromet, Kamnik Avtoprevoz, Sežana in Avtoprevoz, Trbovlje ter vpišejo novi člani združenja: A v toru ri stično podjetje, Slavnik Koper, Prevoz I, Ljubljana, Avtoprevoz, Maribor, Mehanična delavnica in avtoprevoz, Medvode, Avtošped, Rakek, Avtoprevoz, Zagorje, Avtousluige, Celjel Avtopromet, Idrija. Avtoprevoz, Ivančna gorica. Avtoservis, Jesenice, Agrotransport, Ptuj, Transport, Videm-Krško, Ljubijana-transport. Ljubljana, Avtoprevoz, Podvelka, Interevropa. Koper, Transport, Cerkno, Avtoprevoz, Slovenj Gradec, Avtopromet, Ljubljana in Globus špedicija, Ljubljana. Ljubljana, 16. junija 1961. Rg 'V 831/5 . 1799 Besedilo: »Standard«, trgovsko podjetje na debelo in na drobno, Novo mesto. Pri prodajalni »Stopiče« v Stopičah 26 se izbriše Blažič Ivan in vpi-.še Turk Martina, nova poslovodki-nja. Rg II 197/3 1815 . Besedilo: Trgovsko podjetje »Prvi junij«, Trbovlje. Vpiše se poslovalnica »Elita«. Trbovlje, Rudarska 2 a, ki bo poslovala po potrjenih pravilih podjetja. Postovodkinja je -Kukenberg Marija. Poslovalnico je ustanovil DS podjetja z dne 9. II. 1961, dovoljenje Obč. LO Trbovlje z dne 30. IV. 1961, št. 05/3-54/1. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Rg V 152/5 1834 Ljubljana, 16. junija 1961. Rg VI 854/3 1800 1811 812. Besedilo: »Novoteks«, tekstilna tovarna, Novo mesto. Vpiše se menza tekstilne tovarne »Novoteks«, Novo mesto, skrajšano: »Menza«, Novo m#sto, Foersterjeva 12. Poslovni predmet: Pripravljanje toplih in hladnih jedil ter točenje brezalkoholnih pijač delavcem in uslužbencem podjetja. Upravnik je Podržaj Franc, ki podpisuje za enoto, podpisujeta še Švent Franjo, šef računovodstva, sopodpisuje z upravnikom računske zadeve. Pristavec Marija, uslužbenka, pa podpisuje v odsotnosti enega ali drugega. Menzo je ustanovil DS podjetja z dne 7. IX. 1960, dovoljenje Obč. LO Novo mesto z dne 15. V. 1961, št. 01-6/3-1961. Poslovalnica samostojno nabavlja blago — živila. Ljubljana. 17. junija 1961. Rg I 76/11 1813 813. Besedilo: Tovarna vijakov, Ljubljana. Izbriše se Novak Franc in vpiše Potočnik Marija, nova računovodkinja. Ljubljana, 19. junija 1961. Rg V 710/4 1794 814. Besedilo: Tovarna »Zlatorog«, Maribor. Izbriše se Franko Srečko in pod-pisovalka Trpin Milica, tajnica ter vpiše Ulrih Tone, novi direktor, ki bo podpisoval samostojno, po zakonitih določbah in pravilih podjetja, Cabrian Krešimir, namestnik direktorja pa bo v odsotnosti direktorja podpisoval z istimi pooblastili. Maribor, 7. marca 1961. ' Reg 132/1 584 815. Besedilo: Mariborska tiskarna, Maribor. Vpiše se, da je Furlan Leon odslej namestnik direktorja. Vpiše se Ogrin Mira, šefinja računovodstva, ki bo v odsotnosti glavnega računovodje podpisovala z istimi pooblastili. Podjetje bo odslej poslovalo po ' novem poslovnem predmetu, kot to nadrobno naštevajo potrjena pravila. Maribor. 22. maja 1961. Reg 167/1 1377 816. Besedilo: Gostinsko podjetje »Novi svet«, Maribor. Vpiše se gostišče »Lobnica«, Ruše 77; ki ho poslovalo po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodja je Šmidhofer Jože. Podpisujejo podpisovale! podjetja in šmidhofer Jože, ta pa le v mejah poslovanja gostišča in njegovih samostojnih pravic \ Ustanovite!i je DS podjetja, sklep z dne 12. IV. 1961, dovoljenje Obč. LO Maribor-Tabor, št. 03/21-40'1-61 z dne 12. IV. 1961. Gostišče nabavlja blago v imenu in na račun podjetja ter opravlja storitve, kot jih našteva poslovni predmet. Reg 297/1-19 1495 Besedilo: Komunalno podjetje. Maribor. - Besedilo odslej: Podjetje za nizke gradnje »Nigrad«, Maribor. Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Reg 2/1-27 1487 Maribor, 25. maja 1961. 817. Besedilo: Založba »Obzorja«. Maribor. Vpiše se prodajalna »Hram«, Maribor, Partizanska 9, ki bo poslovala po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodkinja je Vrane Jožica. Pod-Pjsujejo podpisovale! podjetja in Vrane Jožica, ta pa le v mejah poslovanja. prodajalne in njenih samostojnih pravic. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 2. III. 1961. dovoljenje Obč. LO Maribor-Center, št. 04/3-32/2 z dne 25. III. 1961. Poslovalnica prodaja v imenu in na račun podjetja. Maribor, 31. maja 1961. Reg 227/1-45 1707 818. besedilo: »Aba«, foto-optično podjetje, Maribor. Pri fotografski delavnici »Aba-Fotolik« v Mariboru, Slovenska 8 se izbriše Urisk Franc in vpiše Merc Vera, nova poslovodkinja, ki bo podpisovala v mejah poslovanja delavnice in njenih samostojnih pravic. Maribor, 1. junija 1961. Reg 116/1-25 1708 819. Besedilo: Mesnica, Gornji Pe- trovci. Izbriše se podpisovalec Ballek Aleksander, knjigovodja in vpiše Šanko VendeJ, upravnik knjigovodsko-revizijskega zavoda v Gornjih Petrovcih, ki bo za podjetje opravljal računovodske posle in skupaj s poslovodjo sopodpisoval vse finančne listine. Reg 152/1 1705 • Besedilo: Industrija žičnih proizvodov »Žica«, Ljutomer. Izbriše se podpisovalka Horvat Danica, kujigovodkinja ‘in vpiše Kolbl Jože, računovodja, ki bo skupaj z direktorjem sopodpisoval vse finančne listine. Reg 75/11 1682 Besedilo: »Pletarna«, obrtna zadruga, Ptuj. Izbriše se Kovač Nada in vpiše Lukman Franc, novi računovodja, ki bo skupaj z direktorjem ali osebo, ki bo podpisovala v njegovi odsotnosti, sopodpisoval finančne listine. Reg 151/1 1681 Besedilo: Trgovsko podjetje »Vrba« Ptuj. Izbriše se Kovač Nada in vpiše Lukman Franc, novi honorarni računovodja, ki bo skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom sopodpisoval vse finančne listine. Reg 144/IV-20 1680 Maribor, 7. junija 1961. 820. Besedilo: Tovarna mesnih izdelkov, Maribor-Košaki. Vpiše se prodajalna št. 16 v Mariboru. Kidričev trg, ki bo prodajala na drobno sveže meso, mesne izdelke ter konzerve. Poslovodja je Šenveter Alojz. Podpisujejo podpisovale]’ podjetja in poslovodja Šenveter Alojz, ta pa le v mejah poslovanja prodajalne in njenih samostojnih pravic. Ustanovitelj je tovarna mesnih izdelkov, Maribor-Košaki, sklep DS z dne 10. V. 1961. dovoljenje Obč. LO Maribor-Cen-ter. odločba z dne 18. V. 1961, št. 04/2-TOV-31/2. Prodajalna prodaja v imenu in na račun podjetja. Reg 211/1-46 1700 Besedilo: Trgovsko grosistično podjetje »Preskrba«, Poljčane. Vpiše se prodajalna »Železnina« v Poljčanah 86. ki bo poslovala po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodja je Kovačič Stanko. Podpisujejo podpisovalci podjetja in poslovodja Kovačič Stanko, ta pa le v mejah poslovanja prodajalne in njenih samostojnih pravic. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 25. HI. 1961. dovoljenje Obč. LO Slov. Bistrica, št. 03/5-84/1-61 z dne 15. V. 1961. Prodajalna prodaja v imenu in na račun podjetja. Prodajalne »Center«. Poljčane, »Boč«, Poljčane 7 in »Izbira«. Makole 11, bodo odslej poslovale po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Pri prodajalni »Živila«, Makole 7 je firma odslej: Prodajalna »Tekstil« v Makolah. Prodajalna bo odslej poslovala Rg II (0/2 1645 Zaradi končane likvidacije. Celje, 10. junija 1961. 826. Besedilo: Komunalno podjetje. Slovenska Bistrica, v redni likvi- daciji. Zaradi končane likvidacije. Maribor, 15. junija 1961. Reg 196/11 1695 827. Besedilo: Trgovsko podjetje, Ribnica na Pohorju. Reg 147/11 1690 Besedilo: Trgovsko podjetje »Preskrba«. Vuzenica. Reg 95/111 1689 Zaradi pripojitve k trgovskemu podjetju »Planina«, Vuhred. Maribor, 17. junija 1961. Register samostojnih zavodov s p. M i aimStva ljudskih odborov razglašajo: 828. Besedilo: Delavska univerza »Boris Kidrič«, Ljubljana, Cankarjeva 5/111. Delovno področje in naloge zavoda: Izvaja idejno politično izobraževanje in v ta namen organizira večerne politične šole, cikluse predavanj in predavanja s področja znanstvenega socializma in aktualne politične tematike; sodeluje pri usposabljanju za opravljanje družbenih nalog s področja delavskega in družbenega upravljanja in v ta namen organizira seminarje, tečaje, predavanja in šole; izvaja strokovno izobraževanje državljanov — proizvajalcev zaradi izboljšanja in dviga produktivnosti dela in kadrovske službe v podjetjih; daje pomoč pri organiziranju centrov za izobraževanje v gospodarskih organizacijah in medpodjetnih centrih: daje strokovno pomoč pri ugotavljanju potreb po izobraževanju: organizira seminarje in tečaje za inštruktorje za izobraževanje v gospodarskih organizacijah: organizira seminarje in tečaje za vodstvene kadre s področja kadrovsko-so-cialne službe v podjetjih ter seminarje in tečaje za druga področja; organizira predavanja, cikluse, predavanj. seminarje, tečaje in šole, kot na primer šole za tuje jezike, pripravljalne tečaje, za strokovno izobraževanje in usposabljanje, oziroma izpopolnjevanje delavcev, pripravljalne tečaje za polaganje spre- jemnih izpitov za sprejem na srednjih, višjih in visokih šolah; daje pomoč v času študija izrednim in drugim dijakom, oziroma slušateljem na srednjih, višjih in visokih šolah; na področju poljudno znanstvenega dela organizira šole za starše, šole za življenje in druge oblike izobraževanja; organizira predavanja in cikluse predavanj iz znanstvenih področij; skrbi za metodološke in androloško usposabljanje predavateljskega kadra, v ta namen organizira seminarje; pomaga pri sestavljanju programov, izobraževanje, izbiri kadra in organizaciji izobraževanja. Ustanovitelj: Obč. LO Ljubljana-Center, odločba št. 02-/1-6/1 z dne 15. III. 1961. Za zadeve in naloge je pristojen svet za prosveto Obč. LO Ljubljana-Center. Zavod zastopa in zanj podpisuje: V. d. direktorja Božnar Srečko, pomočnik direktorja Roš Milenko, brez omejitve v odsotnosti v. d. direktorja. v. d računovodje Zupančič Stanka v finančnih in računovodskih poslih, blagajničarka Pe-teln Gizela pa v odsotnosti v. d. računovodje. Ljubljana-Center. 12. junija 1961. St. 06/10-34/2 1633 829. Besedilo: Veterinarska postaja, Murska Sobota. Delovno področje zavoda je območju občine Murska Sobota. Naloge zavoda so: zatiranje živalskih kužnih bolezni; zdravljenje živali in parazitološka diagnostika. Ustanovitelj: Obč. LO Murska Sobota, odločba št. 02-72/1-1959 z dne 6. I. 1959. Za zadeve in naloge zavoda .je pristojen svet za kmetijstvo in gozdarstvo Obč. LO Murska Sobota. Organ zavoda je 5-članski upravni odbor, predstojnik zavoda je veterinar Hodošček Geza, upravnik. Zavod zastopa in zanj podpisuje: upravnik veterinar Hodošček Geza, po zakonitih pooblastilih in pravilih. Finančne in materialne listine pa sopodpisuje Rodi Ivan, računovodja. Murska Sobota. 13. februarja 1961. Št. 1-3/2-61 482 S p r e m e m b e Tajništva ljudskih odborov razglašajo: 830. Besedilo: Zdravstvena postaja, Križevci v Prekmurju. Izbrišeta se dr. Pečan Jože in Šoštarič Davorin in vpišeta nova pod-pisovalca: Prežel j Genovefa, računovodkinja in Kuplen Angela, uslužbenka. Gornji Petrovci, 14. marca 1961. Št. 3/1-11,/2-61 613 Izbrisi Tajništva ljudskih odborov razglašajo: 831. ■Besedilo: Klavnica v likvidaciji, Ljubljana1, Mesarska cesta 1. Zaradi končane likvidacije. Ljubljana-Center, 21. marca 1961. Št. 06/10-23? 1 753 852. Besedilo: Delavska univerza okraja Ljubljana, Ljubljana, Cankarjeva 5/III. Zaradi ukinitve. Ljubljana-Center, 29. maja 1961. Št. 06/10-34/1 1549 Register vodnih skupnosti Spremembe 833. • Besedilo: Vodna skupnost za melioracijo Pesniške doline, Ptuj. Izbrišejo se Vidic Jože, .Šarc Ladislav in .Retelj Alojz ter vpišejo novi podpisevalci: Ing. Starki Milan. predsednik, Šepec Alojz, upravnik in Kovač Nada, računovodkinja. Ljubljana, 9. junija 1961. Št. 3/S-641/2-61 R 9 1554 Zadružni register Vpisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 188. Besedilo: Kmetijska zadruga »Le-davski dol«, Cankova. Zadruga posluje po 2. členu potrjenih pravil. Ustanovitelj: Kmetijska zadruga, Cankova/ 'kmetijska zadruga, Per-toča in kmetijska zadruga, Roga-ševci, ki so se združila in s tem ustanovile novo zadrugo. Združitev je potrdil Obč. LO Murska Sobota, odločba z dne 19. IV. 1961, številka II-KZ-25/I-1961. Začasni direktor: Lajnščak Šte- fan, ki podpisuje samostojno, v mejah . zakonitih določb in pravil, Sadi Franc, računovodja, pa bo skupaj z direktorjem sopodpisoval vse finančne listine. , Maribor, 13. junija 1961. Zadr 254/1 1718 189. Besedilo: Kmetijska zadruga »Zeleno polje«, Martjanci 19. Zadruga posluje po 2. členu potrjenih pravil. Ustanovitelj: Kmetijska zadruga, Bogojina, kmetijska zadruga Martjanci in kmetijska zadruga, Teša-novci, ki so se združile in s tem ustanovile novo zadrugo, dovoljenje Obč. LO Murska Sobota z dne 6. IV. 1961, št. 29/1-1961. Začasni direktor: Kuhar Jože, ki podpisuje samostojno, po zakonitih določbah in pravilih, Klement Štefan, računovodja pa sopodpisuje skupaj z direktorjem vse finančne listine. Zadr 253/1 1717 Besedilo: Kmetijska zadruga »Napredek«, Prosenjakovci 96. Zadruga posluje po 2. členu potrjenih pravil. Ustanovitelj: Kmetijska zadruga, Sclo-Fokovci. kmetijska zadruga, Ratkovci in kmetijska zadruga, Prosenjakovci, ki so se združile in ustanovile novo zadrugo, dovoljenje Obč. LO Murska Sobota z dne 6. IV. 1961, št. 20/1-1961. Začasni direktor: Vida Geza, kmetijski tehnik, ki podpisuje samostojno, po zakonitih določbah in pravilih. Zadr 252/1 1716 Maribor, 15. junija 1961. Spremembe uit rožna gospodarska sodišča razglašajo: 190. Besedilo: Kmetijska zadruga, Šoštanj. Vpišejo se nova zadružna pravila. Zadruga bo odslej poslovala po novem poslovnem predmetu; med drugim še kmetijska proizvodnja na zemljišču v družbeni lastnini, na zemljišču vzetem v zakup a*li na zemljišču, ki ga-, uporablja zadruga na podlagi kakega drugega pravnega naslova; kmetijska proizvodnja na zemljišču individualnih kmetijskih proizvajalcev v različnih oblikah proizvodnega sodelovanja; gozdna proizvodnja na zemljišču v družbeni in v državljanski lastnini v različnih oblikah proizvodnega sodelovanja vključno z gojitvijo, nego in varstvom gozdov ter skrb za gozdne komunikacije; opravljanje strojnih in drugih storitev in dajanje strokovne pomoči v zvezi s kmetijsko in gozdno proizvodnjo; odkup in prodaja kmetijskih pridelkov in proizvodov gozdnih sadežev ter gozdnih lesnih, sor-timentov; predelava in dodelava kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev ter gozdnih in lesnih sorti-mentov, razen proizvodnje rezanega lesa; preskrba kmetijstva in go- zdarstva z reprodukcijskim in investicijskim materialom in podobno. Celje, 25. junija 1961. Zadr I 118/15 1849 191. Besedilo: Kmetijska zadruga, Izola. Pri v. d. upravnika Stipančiču Brunu se vpiše, da podpisuje odslej kot upravnik. Zadr I b 33./18 1675 Besedilo: Kmetijska vrtnarska zadruga z o. j., Šempeter pri Gorici. Vpišejo se: trgovina z reprodukcijskim materialom, Renče 42, trgovina z reprodukcijskim materialom, Branik 46, ekonomija, Vrtojba, ekonomija, Renče, ekonomija, Prvačina, ekonomija, Branik, svilogojnica, Kostanjevica na Krasu. ličarstvo, Opatje selo in mlin, Kostanjevica na Krasu. Enote bodo poslovale po potrjenih pravilih zadruge. Zadr I a 108/9 1676 Koper, 15. junija 196.1. 192. Besedilo: Kmetijska vrtnarska zadruga z o. j., Šempeter pri Gorici. Izbriše se v. d. upravnika Pavlin Davorin in vpiše Pajntar Franc, direktor. Koper. 17. junija 1961. Zadr I a 108/10 1674 193. Besedilo: Kmetijska zadruga, Kostanjevica na Krki. Poslovni predmet se razširi na tele trgovske stroke: živino in krmo, vrvarske izdelke in izdelke iz konoplje m jute. izdelke domače obrti in umetnih obrti, barve, lakb, kemikalije in potrebščine in na izdelke iz gume, kavčuka in plastičnih mas. Ljubljana, 17. maja 1961. > Zadr lil 286 a./32 1774 194. Besedilo: Kmetijska zadruga, Radohova vas. Izbriše se dosedanja računovodkinja Hajdinjak Marija in vpiše Babnik Alojz, upravnik. Dosedanji v. d. upravnika Polončič Avgust podpisuje odslej kot uslužbenec zadruge v odsotnosti upravnika. Ljubljana. 8. junija 1961. Zadr JJ1 315/11 1775 195. Besedilo: Kmetijska zadruga, Bizeljsko. Vpiše se pripojitev kmetijske zadruge Pršeče k tej zadrugi. Vpišeta se prodajalni z reprodukcijskim materialom — poslovalnici Bizeljsko in Pišece, ki bosta poslovali po potrjenih pravilih zadruge. Ljubljana, 10. junija 1961. Zadr V 436/18 1776 196. Besedilo: Kmetijska gozdarska zadruga, Slovenj Gradec. Besedilo odslej: Kmetijska zadruga, Slovenj Gradec. Maribor, 26. maja 1961. Zadr 84/1 1502 197. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Svečina Vpiše se, da je Hauptman Alfonz odslej direktor. Izbriše se podpisovalec Gril Štefan, namestnik upravnika ter vpišeta Hlade Jože, namestnik direktorja, ki bo v odsotnosti direktorja podpisoval z istimi pooblastili, Žist Frida, namestnica računovodje pa bo v odsotnosti računovodje podpisovala z istimi pooblastili. Maribor. 31. maja 1961. Zadr 191/1 1730 Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Juršinci. Vpiše se pripojitev kmetijske zadruge Polenšak k tej zadrugi. Maribor. 7. junija 1961. Zadr 19/1 1732 199. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. »Jože Lacko«, iPtuj. Vpiše se pripojitev kmetijske zadruge. Juršinci, kmetijske zadruge, Markovci in kmetijske zadruge »Slovenske gorice«, Trnovska vas k tej zadrugi. Maribor. 9. junija 1961. Zadr 53/1-31 1714 200. Besedilo: Kmetijska zadruga. Ruše. Vpiše se pripojitev kmetijskega gospodarstva, Fala in kmetijske zadruge. Limbuš k tej zadrugi. Maribor. 19. junija 1961. Zadr 162T 1720 Izbrisi Utrožna gospodarska todiSta razglašajo: 201. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. i.. Prosenjakovci. Zaradi združitve s kmetijskima zadrugama z o. j., Selo-Fokovci ir Ratkovci in ustanovitve nove kmetijske zadruge »Napredek«, Prosenjakovci. Zadr 126/1 1723 Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Ratkovci. Zaradi združitve s kmetijskima zadrugama Prosenjakovci in Selo-Fokovci in ustanovitve nove kmetijske zadruge »Napredek«, Prosenjakovci. Zadr 202/1 1725 Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Selo-Fokovci. Zaradi združitve s kmetijskima zadrugama Ratkovci in Prosenjakovci in ustanovitve nove kmetijske zadruge »Napredek«, Prosenjakovci. Zadr 190/1-42 1724 Maribor, 26. maja 1961. 202. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Bogojina. Zaradi združitve s kmetijskima zadrugama Martjanci in Tešanovci in ustanovitve nove kmetijske zadruge »Zeleno polje«, Martjanci. Zadr 31/1 1722 Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Martjanci. Zaradi združitve s kmetijskima zadrugama Bogojina in Tešanovci in ustanovitve nove kmetijske zadruge »Zeleno polje«, Martjanci. Zadr 119/1-23 1728 Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j„ Tešanovci. Zaradi združitve s kmetijskima zadrugama Bogojina in Martjanci in ustanovitve nove kmetijske zadruge »Zeleno polje«, Martjanci. Zadr 97/1 1729 Maribor, 30. maja 1961. 203. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Polenšak. Zaradi pripojitve h kmetijski zadrugi, juršinci. Maribor, 7. junija 1961. Zadr 113/1 1734 204. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Juršinci pri Ptuju. Zadr 19/1 1733 Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Markovci. Zadr 87/1 1731 Besedilo: Kmetijska zadruga »Slovenske gorice«, Trnovska vas. Zadr 9/1 1715 Zaradi pripojitve h kmetijski zadrugi »Jože Lacko«, Ptuj. Maribor, 9. junija 1961. 205. Besedilo: Kmetijska zadruga, Cankova. Zaradi združitve s kmetijskima zadrugama Rogaševci in Pertoča in ustanovitve nove kmetijske zadruge »Ledavski dol«, Cankova. Zadr 129/1 1726 Besedilo: Kmetijska zadruga, Rogaševci. Zaradi združitve s kmetijskima zadrugama Cankova in Pertoča in ustanovitve nove kmetijske zadruge »Ledavski dole, Cankova. Zadr 16/1 1727 Maribor, 15. junija 1961. 206. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Limbuš. Zaradi pripojitve h kmetijski zadrugi, Ruše. Zadr 25,/I 1721 Besedilo: Kmetijska zadruga, Pertoča. Zaradi združitve s kmetijskima zadrugama Cankova in Rogaševci in ustanovitve nove kmetijske zadruge »Ledavski dol«, Cankova. Zadr '128/1 1719 Maribor, 19. junija 1961. Objava L 9/58-142 6756 Prisilna likvidacija podjetja »Kmetijski pridelki«, Ljubljana, Celovška 50. je bila končana s sklepom L 9/58-141 tega sodišča z dne 21. VI. 1961. in podjetje izbrisano iz sodnega registra podjetij in obr-tov. Okrožno gospod, sodišče Ljubljana dne 21. junija 1961. V-------------------— Razglasi sodišč Družbeni oklici I 205/60 6925 Dne 1. septembra 1961 ob 9. uri bo pri tem sodišču v Domžalah v sobi št. 22 dražba lU zemljišč, vi. št. 515 k. o. Sp. Koseze pare. štev. 1070, gozd. Cenilna vrednost V« je 184.987 din. najmanjši ponudek 124.000 din in varščina pa 18.$00 dinarjev. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitel ja. ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Domžalah, dne 26. junija 1961. Oklici dedičem O 41/61-7 6556 Kr osel j Andrej, posestnik iz Deč-nih sel 56, je umrl 13. II. 1961 in je z oporoko zapustil večino svojega premoženja sinu Ivanu, ki mora v Grazu živečemu sinu Mihi izplačati 25.000 din. Sin Krošelj Miha iz Graza, Grisgas-se 31, se poziva, da v enem letu priglasi svoje zahtevke ali imenuje v tuzemstvu pooblaščenca, ker bo sicer zapuščinska obravnava opravljena z drugimi zap. otroci in tus. nameščencem Br-ložnikom Bogomirom, ki je Kroš-iju Mihi postavljen za skrbnika. Okrajno sodišče v Brežicah, dne 7. junija 1961. O 47/6 6924 Cepa,k Ivan pok. Jožefa, kmet, Cepki 23, je umrl 6. II. 1961 in zapustil oporoko. Do dediščine imajo pravico Cepak Otelio, Italija, neznanega naslova, ki naj se priglasi sodišču v pnem letu od te objave. Dediču je postavljen za skrbnika Kocjančič Jože, uslužbenec tuk. sodišča. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga. O 324/60 6925 Tomšič Štefanija roj. Gašperšič, gospodinja iz Kopra, je umrla 22. il. 1959 in zapustila oporoko. Do dediščine ima pravico Štavar Ivana roj. Tomšič, zdaj nekje v Avstraliji, ki naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dedinji je postavljen za skrbnika Kocjančič Jože, tus. uslužbenec. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga. Okrajno sodišče v Kopru, dne 24. junija 1961. O 47/60-14 6189 Čeh Peter, kmet iz Gomilic lit, roj. 28. VI. 1900, ki je umrl 16. III. 1960 v Gomilicah, ni zapustil oporoke. Dedinji sta med drugimi tudi Raj Marija, ovd. Markoja roj. Čeh in Litrop Marija roj. Čeh, obe v Kanadi, ki se pozivata, da se v enem letu priglasita sodišču, sicer bo to opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga in po izjavah skrbnikov Tivadarja Tožeta, kmeta iz Gomilic 123 in Zadravec Marije, kmetice iz Nedelice 87. Okrajno1 sodišče v Lendavi, dne 24. maja 1961. O 191/61-5 4022 V zapuščinski zadevi po dne 12. VIII. 1960 umrlem Lorberju Juriju, kmetu v Voseku 12. se njegova hči Pavalec Marija roj. Lorber, gospo- dinja, Radolfzell 25 am Bodensee, Nemčija, poziva, da se v enem letu po objavi tega oklica priglasi temu sodišču zaradi uveljavljanja dednih pravic. Po brezuspešnem poteku roka se bo obravnava nadaljevala in končala na podlagi izjav postavljenega ji skrbnika, in podatkov, ki bodo sodišču na razpolago. Okrajno sodišče Maribor, dne 10. aprila 1961. O 71/61-4 7071 Kukec Amalija, gospodinja v Šentjanžu 14, je umrla 51. III. 1961. Hči Jurca Nada roj. Kukec, gospodinja. Manheim, Planksfatt pri Manhei-mu, Oftersheimerland Strasse 2, , Zah. Nemčija, naj se v enem letu od te objave priglasi sodišču, sicer bo to po brezuspešnem preteku roka opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjav skrbnika Kreseta Stanislava, in podatkov, s katerimi bo razpolagalo. Okrajno sodišče v Sevnici, dne 26. junija 1961. O 97/61 5995 Kreveij Martin, rudar in posestnik iz Razteza 31, nazadnje stanujoč Cite Jeanne d’Are (Moselle)*, Francija, je umrl 14. XII. 1959 prav tam brez vsake oporoke. Vdova Kreveij Frančiška, sedaj 4 Rue de France, Cita - Jeanne d’Arc (Moselle), France in otroci Kreveij Martin, stanuje 6 Rue d’Vpres, Cite Jeanne, Planinšek Marija roj. Kreveij, 16 Rue de France, Cite Jeanne d’Arc Volilnika Avguština, Cite Jeanne d’Arc. Kreveij Vili, 4 Rue de France, Cite Jeanne d’Arc, Gore Frančiška roj. Kreveij, stanujoča nekje v Canadi, Kreveij Jožefa, poročena z Lepert. Claud, stanujoča Cite Chapele, Bloc, občina Hom-bourg-Haut (Moselle) in Simek Matilda, stan. v Cite Jeanne d’Arc. 20 Rue de Lens se pozivajo, da v enem letu od ' te objave podajo pri tem sodišču izjavo ali sprejmejo dediščino ali pa se ji odpovedo, ker bo sodišče sicer odločilo o njih pravici po podatkih, s katerimi bo razpolagalo in pa s skrbnikom. Okrajno sodišče Videm-Krško, dne 16. maja 1961. O 73/60-5 5995 Dne 30. XII. 1952 je v Vel. Mra-ševem umrla Jeke Marija roj. ~';of-ijanc. gospodinja in posestnica iz Vel. Mraševega 41. Njena liči Pfeifer roj. Jeke Jožefa, ki živi nekje v Kanadi, naj se priglasi temu sodišču za dedinjo v enem letu od te objave. Če si v tem roku ne bo postavila pooblaščenca v FLRJ, bo njene koristi v zap. postopku zastopal začasni skrbnik. Okrajno sodišče v Vidmu-Krškem, dne 24. maja 1961. Amortizacije Uvede se postopanje za amortizacijo vrednotnic, katerih imetniki se pozivajo, naj v danem roku priglasijo sodišču svoje oravice, sicer se hodu vrednotnice izrekle za neveljavne. 1 R 33/61 2913 Vargason Irena, Ljubljana. Resljeva 21. prosi za amortizacijo ba-riranega čeka, št. B-446332, KB Ljubljana, izdanega od Veleblagovnice »Na-Ma«, Ljubljana, za znesek 14.600 din. Priglasitveni rok: 2 meseca od te objave. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 14. marca 1961. I R 799/61-2 6811 Na predlog Jarca Karla, uslužbenca, stanujočega v Mariboru. Ko-privnikova 1, bo razveljavljena hranilna knjižica Mestne hranilnice, Maribor, štev. 1047 s saldom 46.944 din, glaseča na ime Jarc Karel, če je v 60 dneh po tej objavi ne bo nihče priglasil sodišču ali ugovarjal zoper njeno razveljavitev. Okrajno sedišče v Mariboru, dne 22. junija 1961. Razne objave Razpis St. 1-12-1/81-61 7136 Okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva za okraj Celje razpisuje delovno mesto predmetne učiteljice — absolventke višje gospodinjske šole. Ponudbe sprejema okrajni. zavod za pospeševanje gospodinjstva v Celju 13 dni po objavi tega razpisa. Okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva za okraj Celje St. 02/1-1-134-61 6938 Komisija za usliižhenske zadeve pri Obč. LO Domžale razpisuje na podbuvi 164. člena 7JU v upravi Ohč 1.0 Domžale delovno mesto s^e-mlneva rlelav ca. za katerega se zahteva višja strokovna izobrazba. Prošnje, koikova-ne s 30 din državne takse, na! ponudniki v luže v 13 dneh po objavi razpisa pri Obč. LO Domžale. Komisija St. 01/2-1-98/1-61 7098 Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Gornja Radgona razpisuje v občinski upravi tale delovna mesta: 1. pravnega referenta, visoka strokovna izobrazba — pravnik. 2. referenta za organizacijo, metode in tehniko poslovanja, višja strokovna izobrazba. 3. šefa odseka in referenta za notranje zadeve, višja strokovna izobrazba, 4. sanitarnega tehnika, srednja strokovna izobrazba, 5. referenta za gradbeništvo in gradbeno' inšpekcijo, visoka ali srednja strokovna izobrazba, 6. referenta za kmetijstvo in kmetijsko inšpekcijo, visoka strokovna izobrazba, agronom. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe, kolkova-ne s 50 din, z opisom dosedanjega službovanja, dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom komisiji za uslužbenske zadeve pri Obč. LO Gornja Radgona v 15 dneh po razpisu. Komisija Št. 04/2-02-39/6-61 6900 Komisija za razpis mest direktorjev Obč. LO Lenart razpisuje po 21. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov tale delovna mesta: direktorja kmetijskega gospodarstva, Lenart. Pogoj: agronom z najmanj 2 leti prakse v kmetijstvu, •kmetijski tehnik s'5 let prakse ali nižja strokovna izobrazba s 13 let prakse v kmetijstvu, upravnika kmetijske zadruge, Lenart. Pogoj: srednja, višja ali visoka strokovna izobrazba, nižja strokovna izobrazba s 5 let prakse v kmetijstvu ali zadružništvu; upravnika- krojaštva in šiviljstva. Lenart. Pogoj: visokokvalificiran delavec iz krojaške ali šiviljske stroke in 3 leta prakse v vodenju krojaške ali šiviljske delavnice; upravnika veterinarske postaje, Lenart. Pogoj: diplomiran veterinar z opravljenim strokovnim izpitom. Pravilno kolkovane vloge z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev ter zadnjim šolskim spričevalom je treba dostaviti do 13. julija 1961 na naslov Obč. LO Lenart v Slov. go.ricah. Komisija Št. 548/61 6960 Fnkulfetni svet fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani razpisu je 1 mesto rednega fakultetnega uči-Ija za predmet: vodenje električne energi je I in II, razdeljevanje električne enegije; I mesto rednega ali honorarnega asistenta za predmete: elektronski pogoni L II. 111. regulacija in električna vleka I, II; 1 mesto rednega ali honorarnega asistenta za predmet: meritve na električnih strojih; 2 mesti rednih ali honorarnih asistentov za predmete:, strojni elementi. strojno risanje: 1 mesto' rednega ali honorarnega asistenta za predmet: medicinske naprave. Pogoj: za fakultetnega učitelja — doktorat znanosti ali ha- bilitacijsko delo, za asistenta diploma inženirja elektrotehnike z ustrezno prakso. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in prilogami naj prosilci viože v 30 dneh od te objave na dekanat fakultete, Ljubljana, Aškerčeva 9. Fakultetni svet Št. 8144-61 6814 Fakultetni svet fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani razpisuje na oddelku za montaništiko; t mesto rednega profesorja za predmete: tehnično rudarstvo I, izbrana poglavja iz teh. rudarstva in projektiranje rudarskih objektov, 1 mesto rednega profesorja za predmete: tehnično rudarstvo II, rudarsko gospodarstvo in rudarsko pravo, 1 mesto rednega profesorja za predmete: elektrotehnika v rudarstvu in. metalurgiji (splošni del), elektrotehnika v rudarstvu, elektrotehniku v metalurgiji, 1 mesto izrednega profesorja za predmete: metalurške peči, toplotna tehnika, 1 mesto višjega strokovnega sodelavca pri katedri za oplemenitenje mineralnih surovin, 1 mesto honorarnega višjega predavatelja za predmete valjanje, kovanje, vlečenje; na oddelku za kemijo: 1 mesto rednega profesorja za predmete: anorganska kemija, strukturna kemija, stereokemija. 1 mesto rednega profesorja za predmete: tehnologija toplote in go- renja, kemi jsko-tehnološke analize, prenos toplote, 1 mesto rednega profesorja za predmet: organska kemijska tehnologija; na odseku za farmacijo: I mesto izrednega profesorja za predmete: organska kemija, organske reakcije, 1 mesto rednega višjega predavatelja za predmet: galenska farmacija, I mesto rednega višjega predavatelja za premet: nauk o zdravilih, 1 mesto honorarnega višjega predavatelja za predmet: analitska kemija (za farmacevte); v matematično-fizikalneni oddelku: t mesto rednega profesorja za predmete: matematična fizika I in II, toplota, 1 mesto rednega profesorja za predmete: fizikalna merjenja, fizikalni praktikum IH, 1 mesto rednega profesorja za predmete: splošna astronomija, uvod v astrofizikalne metode, 1 mesto rednega višjega predavatelja in 1 mesto rednega docenta za predmet matematika. 1 mesto honorornega višjega predavatelja za predmet: metodika pouka fizike. Pogoji: z-a mesta rednih univerzitetnih učiteljev izpolnjevanje pogojev iz 33. člena splošnega zakona o fakultetah in univerzah, za mesta višjih predavateljev in predavateljev izpolnjevanje pogojev iz 34. člena citiranega zakona ter večletna strokovna in pedagoška praksa. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in prilogami naj prosilci vlože v 30 dneh od te ohjave na dekanat fakultete, Ljubljana, Tomšičeva 7/1. Fakultetni svet St. 1-17/12-61 7073 Fakultetni svet filozofske fakultete v Ljubljani razpisuje tile delovni mesti: fakultetnega učitelja za industrijsko psihologijo, asistenta za industrijsko psihologijo. Prošnje sprejema tajništvo fakultete 15 dni po tej objavi. Fakultetni svet St. 507/61 7134 Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani, znanstveni zavod s samostojnim financiranjem, razpisuje mesto materialnega knjigovodje z vsaj 15-Ietno prakso. Nastop službe takoj, plača po pravilniku. Prošnje' je treba vložiti v 15 dneh po objavi tega razpisa na Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani. Inštitut St. 03/61 6854 Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Ljubljana-Bežigrad razpisuje. delovno mesto: šefa odseka za prosveto in kulturo z visoko strokovno izobrazbo. Pismeno in kolkovano ponudbo z življenjepisom in podatki o izobrazbi ter o strokovni praksi naj kandidat vloži pri Obč. LO Ljub-Ijana-Bežigrad, Ljubljana, Parmova cesta 33. Rok prijave je najpozneje do 19. julija 1961. Komisija St. 68/1-61 7244 Višja šola za socialne delavce v Ljubljani razpisuje mesto tajnika šole. Pogoj: visoka strokovna izobrazba in nekaj let prakse. Pravilno kolkovane prijave z življenjepisom in prilogami je treba vložiti na upravo Višje šole za socialne delavce v Ljubljani, Ša-ranovičeva 5 v 15 dneh od te ob-iave. Višja šola za socialne delavce v Ljubljani St. 01-433/1-61 6959 Znanstveni, svet inštituta za zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti razpisuje v sekciji za arheologijo: delovno mesto asistenta za klasično arheologijo in delovno mesto znanstvenega sodelavca za palinologijo. Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje iz 31. člena zakona o javnih uslužbencih in posebne pogoje iz 55. člena zakona o organizaciji znanstvenega dela. Kolkovane prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjega dela v stroki naj vlože prosilci v 15 dneh po tej objavi pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, Novi trg 3. Znanstveni svet St. 1-12-36/1-61 7135 Občinski ljudski odbor Murska Sobota razpisuje mesto upravnika zdravstvenega doma, Murska Sobota. Pogoj: Zdravnik splošne prakse z opravljenim- strokovnim izpitom in z nekaj prakse v upravniških poslih. Obč. LO Murska Sobota Št. 02'6! _ 7099 Svet Višje pomorske šole, Piran objavlja razpis za vpis kandidatov v Višjo pomorsko šolo Piran. "V prvi semester Višje pomorske šole. Piran bodo v .šolskem letu 1961/62 sprejeti študenti v navtični in strojni oddelek šole. Študij na šoli traja dve leti. Prva dva semestra študirajo študenti na delovnih mestih. Pogoji za vpis so: 1. Navtični oddelek: dovršena pomorska srednja šola — navtični odsek in opravljen izpit za poročnika trgovske mornarice. 2. Strojni oddelek: a) dovršena pomorska srednja šola — strojni odsek in opravljem izpit za pomoTskega strojnika III. razreda, b) opravljen izpit za pomorskega strojnika III. razreda za tiste, ki niso dovršili pomorske srednje šole, če imajo najmanj tri leta prakse kot oficir stroja, če položijo sprejemni izpit. Prošnje je potrebno taksirati s kolekom za 50 din. Prošnji je treba priložiti: spričevalo o dovršeni pomorski srednji šoli; spričevalo o opravljenem izpitu za poročnika trgovske mornarice oziroma pomorskega strojnika III. razreda. Priložijo se originali spričeval ali pa sodno overjeni prepisi. Razen omenjenih spričeval je treba prošnji priložiti: obširnejši življenjepis — taksiran s kolekom za 30 din, potrdilo o volilni prtivici. potrdilo o nekaznovanju, potrdilo o praksi, za tiste, pri katerih je praksa pogoj. Prošnje je treba predložiti do 15. septembra 1961. Sprejemni izpiti bodo od 25. do 30. septembra 1961. Programe za sprejemne izpite dobijo interesenti v tajništvu šole. O rezultatu razpisa bodo kandidati pismeno obveščeni. Kandidati, ki izpolnijo pogoje za vpis glede opravljenih izpitov ali prakse šele po 15. septembru 1961 ali še v letu 1961 — lahko zaprosijo za pogojni vpis s primerno obrazložitvijo v prošnji. Višja pomo'ska šola, Piran Št. 01-1-16/5-61 ’ 6813 Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Slovenske Konjice ponovno razpisuje delovna mesta uslužbencev pri upravnih organih Obč. LO Slovenske Konjice: 1. referenta za šolstvo, prosveto in kultdro. Pogoj: višja strokovna izobrazba z nekaj let upravne prakse; 2. pravnega referenta. Pogoj: visoka strokovna izobrazba z nekaj let upravne prakse; 3. šefa odseka za proračun. Pogoj: višja strokovna izobrazba z nekaj let upravne prakse; 4. šefa odseka Za gozdarstvo. Pogoj: višja strokovna izobrazba in najmanj dve leti upravne prakse; 5. referenta za blagovni promet ter inšpektorja tržišča. Pogoj: višja strokovna izobrazba z nekaj let upravne prakse; 6. referenta za delo in delovna razmerja ter inšpektorja dela. Pogoj: višja strokovna izobrazba z najmanj dve leti upravne prakse; 7. referenta za kmetijstvo in kmetijskega inšpektorja. Pogoj: višja strokovna izobrazba z najmanj dve leti upravne prakse: 8. šefa odseka za plan in gospodarske analize. Pogoj: višja strokovna izobrazba z najmanj dve leti upravne prakse; 9. šefa uprave za dohodke. Pogoj: višja strokovna izobrazba in najmanj dveletna upravna praksa; 10. šefa odseka za notranje zadeve. Pogoj: višja strokovna izobrazba in najmanj dveletna upravna praiksa. Interesenti naj vložijo prošnje z dokazili o strokovni izobrazbi, o dosedanjem službovanju in s kratkim življenjepisom v 15 dneh od objave tega razpisa na Obč. LO Slovenske Konjice. Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Slovenske Konjice St. 02/2-1-29/4-61 7195 Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Šmarje pri Jelšah razpisuje delovno mesto načelnika oddelka za narodno obrambo. Pogoj je visoka ali višja strokovna izobrazba in 5 let ustrezne prakse. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in dokazili o dosedanjem službovanju, naj interesenti vlože v 15 dneh od te objave na Obč. LO Šmarje pri Jelšah. Komisija Št. 02-1/94-61 ' 7097 Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Žalec razpisuje v občinski upravi fale delovna mesta: 1. načelnika oddelka za gospodarstvo, 2. referenta za dohodke od gospodarstva v oddelku -za finance. Za delovno mesto pod točko 1 se zahteva visoka, pod točko 2 pa višja strokovna izobraba in vsaj 5 let upravne prakse. Interesenti naj vložijo predpisano kolkovano prošnjo z dokazili o šolski izobrazbi, življenjepisom in podatki o dosedanjem službovanju na Obč. LO Žalec v 15 dneh od objave tega razpisa. Komisija za nslužbenske zadeve Obe. LO Žalec Pozivi upnikom in dolžnikom aa.i v danem roku priglasijo terjatve oziroma' poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno izterjali. St. 4-47/3-61 6632 Poslovna zveza za gozdno in lesno gospodarstvo, Kranj, Vodovodna cesta 4, je po odločbi Obč. LO Kranj, št. 4-47,/L61 z dne 4. V. 1961 prenehala 1. IV. 1961 in prešla v redno likvidacijo. Likvidacijska uprava je imenovana. Priglasitve-ni rok je 30 dni po tej objavi. Likvidacijska komisija Izgubljene listine preklicujejo Ajtnik Kristjan. Dravče 26, pošta Vuzenica, osebno izkaznico, reg. št. 20401, ser. št. 0281711. 7074 Aletič Vasilije, Ljubljana, Tržaška 29, knjižico o predvojaški vzgoji, izdano v Plevi jaku, LR Črna gora. 6838 Ambrož Avgust, Limbuš 19, osebno izkaznico, reg. št. 45533, ser. št. 0878735. 7208 Amon Jurij, SGP »Gorica«, Nova Gorica, delovno knjižico, reg. štev. 36149, ser.'št. 395725 (Celje). 6494 Anderlič Anton, Sp. Tinsko 20, p. Loka pri Žusmu, osebno izkaznico, reg. št. 5322 (Celje). 6495 Antončič Janez, Ljubljana, Celovška 115, osebno izkaznico, reg. št. 123115 (Ljubljana). 7046 Anžič Anica. Kranj, Britof 38, zdravstveno izkaznico, številka 513876. 6816 Auber Ana, Koper, Šalara 44, zdravstveno izkaznico. 7137 Avbelj Valerija, Obrežje 81 pri Zidanem mostu, osebno izkaznico, reg. št. 515, ser. št. 1-0737943 (Trbovlje). 7116 Bajcar Ivana. Zagorje ob Savi, Podvine 47. maturitetno spričevalo za leto 1957/38. izdano od gimnazije v Trbovljah. 6829 Balažič Ludvik, Maribor. Kejžarjeva 9, obmejno prehodnico štev. 108 (Maribor-Spilfeld). 7209 , Baranja Bela. Zenkovci 73, pošta Bodonci, delovno knjižico, številka 2842(608755. 7196 Bardorfer Hilda, Ljubljana, Kolarjeva 9 a, zdravstveno izkaznico, št. 004459 (Ljubljana). 6975 Bartel Herta, Šoštanj, Glavni trg 5, osebno izkaznico, reg. št. 22369, ser. št. 0445669 (Šoštanj). 5752 Bartole Jože, Blanca-Čanje 5, pošta Blanca, osebno izkaznico, reg. št. 45100 (Krško). 6855 Bašič Branimir, Dom JLA, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. štev. 6057 (Vukovar, VP 5265). 7154 Bažika Stefan, Piran, Bolniški ko'-lovoz 4, roj. 50. VIL 1930 v Dol. Lakošu, vojaško knjižico. 785 Bebler Katarina, Ljubljana, Go-rupova 18, osebno izkaznico, reg. št. 000007 (Ljubljana). 6889 Berce Matija, Slepšek 6, p. Mokronog, osebno izkaznico, reg. štev. 6076 (Ljubljana). 7174 ^ Bergant Marija, Sv. Florjan 3, p. Škofja Loka, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 121292 (Škofja Loka). 6863 Berglez Roza, Maribor, Dominku-ševa 3, Osebno izkaznico, reg. štev. 62495. __ _ 7020 Berlič Ciril, Stara gora 7, pošta Benedikt v Slov. goricah, zdravstveno izkaznico, št. 072235. 7210 Bevk Pavla, Kranj, Pot na Jošta 2, osebno izkaznico, reg. številka 388, ser. št. 0837698 (Kranj). 6652 Blatnik Marija, Višnje 27, pošta Zagradec, zdravstveno izkaznico, št. 0672244 (Grosuplje). 7155 Bogataj Anton, Škofja Loka, Blaževa 13. osebno izkaznico, reg. štev. 234507 (Kranj). 7082 Boje Franc, Dol. Logatec 30, osebno izkaznico, reg. št. 15287, ser. št. 0561597 (Kočevje). 6901 Boldin Alojz, Gabrovka 10, pošta Zagradec, osebno izkaznico, reg. št. 131/55 (Ivančna gorica) in zdravstveno izkaznico, izdano v Grosupljem. _ _ 7047 Bon in Miranda, Manžan 24, pošta Šmarje pri Kopru, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. K-250547. 6404 Bonin Pavel, Manžan 24, pošta Šmarje pri Kopru, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. K-250529. 6403 Borštnik Slavka, Ljubljana. Trg VIL kongresa 1, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 6976 Boruta Ivan, Maribor, Vojašniški trg 2, osebno izkaznico, reg. številka 427951. 7211 Božič Roman, Parecag 130, pošta Sečovlje, osebno izkaznico, reg. št. 868 (Piran). ^OOl Božiček Julka, Metne j 39, pošta Ivančna gorica, osebno izkaznico, reg. št. 122821/56 (Grosuplje). 7156 Bračko- Štraus dr. Stanislava, Celje, Cankarjeva 2, osebno izkaznico, reg. št. 12771 (Celje). 7048 Bralič Frida, Trbovlje, Dobrna 16. zdravstveno izkaznico, številka 250190 (Trbovlje). 6830 Brovet Irena. Odrga 1, p. Trebnje, osebno izkaznico, reg. št. 847. ser. št. 0523437 (Trebnje). 6653 Brumen Janez, Zalog 186, osebno izkaznico, reg. št. 16279/50 (Ljubljana). 6864 Bubulj Mirko, Brezovica — železniška postaja, osebno izkaznico, reg. štev. 7585/52 (Sanski most) in zdravstveno izkaznico, štev. 167427 (Ljubljana). 6977 Bučar Anton, Trbovlje, Hoch-krantova 53, zdravstveno izkaznico, št. 503530 (Trbovlje). 6851 Cah Štefanija, Sv. Anton 20, p. Koper, osebno izkaznico, reg. štev. 22081. 5923 Cener Štefan, Sotina 116, pošta Rogašovci, osebno izkaznico, reg. št. 46260 (Ljubljana). 6910 Cerar Marjan, Litija, Ponoviška 1, osebno izkaznico, reg. št. 569/60 (Litija). 6839 Cerjak Ivan, Arnovo selo 1, pošta Artiče, zdravstveno izkaznico, št. 602754 (Brežice). 6911 Cerovšek Martin, Ljubljana, Stari trg 6, osebno izkaznico, reg. št. 64588/51 (Ljubljana). 6940 Cesar Leopold, Rodine 8 pri Trebnjem, p. Trebnje, osebno izkaznico, reg. št. 20848, ser. številka 0329507 (Novo mesto). 6446 Čolnar Franc, Lukovica pri Domžalah, invalidsko knjižico, številka 86723 za 75 % popust na vožnji, izdano v Domžalah. 6978 Cure Alojz. Koritno 41, pošta Oplotnica, osebno izkaznico, reg. št. 26027, ser. št. 0783887 (Poljčane). 6760 Cvek Ciril, Logaršče 34, p. Klav-že, roj. 9. II. 1921, vojaško knjižico. 6684 Čebulj Pavel, Vesca 13, p. Vodice, osebno izkaznico, reg. št. 515 (Ljubi jan a-Šentvid). 6979 Čelik Marjeta, Ljubljana, Celovška 74, . zdravstveno izkaznico, št. A-300053/59 (Ljubljana). 6912 Čoha Ivana, Lokavec 194 pri Ajdovščini, osebno izkaznico, reg. št. 30164. ^ 6557 Čop Ivan, Maribor, Gosposka 3, osebno izkaznico, reg. št. 8079. 7212 Cotič Ljubo, Ljubljana, Čampova 9, osebno izkaznico, reg. številka 50116/51 (Ljubi jhna). 6890 Črnivec Stane, Topole 19, pošta Mengeš, zdravstveno izkaznico, št. 200174 (Kamnik). . __ 6340 Črnko Terezija, Kidričevo 14, osebno izkaznico, reg. št. 10173. 6103 Čurin Franjo, Ljubljana, Tomačevska 13 a, osebno izkaznico, reg. št. 99 (Mursko Središče). 7175 Dečman Lovro, Ljubljana, Stoži-ce 9, osebno izkaznico, reg. številka 75143/51 in zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 042251, izdani v Ljubljani. 7157 Dečman Marjan, Savlje 65, pošta Ljubljana-Ježica, osebno izkaznico, reg. št. 134908 (Ljubljana). 6840 Demec Karel. Hrastov dol 2, pošta Šentvid pri Stični, zdravstveno izkaznico, številka 096157 (Ljubljana) . 6865 Dindič Rasim. Jesenice, Savsko nabrežje 18, zdravstveno izkaznico, št. 18243. (Jesenice). 7076 Direkcija za ceste OLO Murska Sobota, prometno dovoljenje za motorno kolo »Javva« 350 ccm s prikolico, evid. št. S-6894. 5661 Djurić Gavrilo, Zalog 48, pošta Ljubljana-Polje, prometno knjižico za avtomobil, znamke »Opel-Olvmpia 54<$, št. S-26122. 7083 Dobnikar Olga, Ljubljana, Kozarje 26. osebno izkaznico, reg. štev. 796/60 (Ljubljana-Vič). 7158 Dodič Franc, Obrov 7, osebno izkaznico, reg. štev. 19223 (Sežana) . 6856 Drobež Anton, Trbovlje, Ribnik 7, osebno izkaznico, reg. št. 1915, ser. št. 0715225 (Trbovlje). 7241 Drobež Slavi, tovarna »Iskra«, Kranj, zdravstveno izkaznico. 7101 Duše j dr. Mihajlo, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 5, osebno izkaznico. reg. št. 189295, ser. številka 3-0246369 (Beograd). 6941 Dvoršak Avgust, Brezina 55, pošta Brežice, zdravstveno izkaznico, št. 553537. izdano v Trbovljah na ime Dvoršak Ivanka. 7176 Ekmeščič Vojin, Poljane, blok l 'III, p. Lj ubi jan a-šen tv id, ma t uritetno spričevalo, št. 54, izdano v Šentvidu nad Ljubljano leta 1959. 7117 Emeršič Ivan. Rogoza 175, pošta Hoče, osebno izkaznico, reg. številka 51 V52 ser. št. 0258572. 7021 Erman Alojzija, Maribor, Heroja Šercerja 30, osebno izkaznico, reg. št. 17227. 7022 Fingušt Jože, SJivnica 9, p. Orehova vas. osebno izkaznico, reg. št. 880. ser. št. 0560860. 7213 Fink Jože, Jerča vas 50, p. Novo mesto, knjižico o predvojaški vzgoji, izdano v Novem mestu leta 1955. 6866 Fantek Vlado, Trbovlje, Kolonija 1. maja 29, spričevalo o dovršeni 3-letni Industrijsko kovinarski šoli v Trbovljah. 6832 Gavez Justina, Maribor, Cesta zmage 109, osebno izkaznico, reg. št. 36798. 7023 Glad Jurij, Ljubljana, Šišenska 14 b. zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 6867 Glavič jure, Ljubljana. Šišenska 36, osebno izkaznico, reg. številka 472/59 (Ljubijana-šiška) in potrdilo o znanju prometnih predpisov, izdano od AMD v Ljubljani. 7118 Gluk Maks, Prevalje 152, zdravstveno izkaznico, št. 440597. 7102 Godina Karolina, Dol. Bistrica 89, p. Črenšovci, osebno izkaznico, reg. št. 47, ser. št. 0148857. 6818 Golob Rozalija, Ljubljana, Karlovška 15, osebno izkaznico, reg. št. 3719 (Novo mesto). 7084 Gorišek Pavla, V zideh, p. Trojane. osebno izkaznico, reg. številka 21262. 6634 Gostinčar Milan, Ljubljana, Miklošičeva 17, osebno izkaznico, reg. št. 77151/51 (Ljubljana). 7178 Gracej Hedvika. Branik nad Muto 41, p. Muta, osebno izkaznico. reg. št. 18060, ser. št. 0279379 (Slovenj Gradec). 5663 Gradišnik Alojz, Loka pri Zidanem mostu 53, vojaško knjižico. 6576 Gradišnik Herman, Maribor, Taborska 2, osebno izkaznico, reg. št. 60679. 7024 Grager Krista, Hrastje 4, pošta Limbuš, osebno izkaznico, reg. št. 42819. 7214 Grčman Alojz, Poljane pri Stični 5, osebno izkaznico, reg. štev. 128255 (Ivančna gorica). 6980 Grišin Dora, Maribor, Gosposka 25, osebno izkaznico, reg. številka 4857. ^ 7215 Grubič Ivan, Brežice, Klavniška 1. osebno izkaznico, reg. št. 20, ser. št. F-0726330. 7007 Gulin Milena, Ljubljana, Medvedova 7, osebno izkaznico, reg. štev. 106672/54 (Ljubljana). 7049 Habič Vinko, Sostro 18, p. Dobru-nje, osebno izkaznico,, reg. št. 1146 (Ljubljana ok.). 6868 Habjan Ivan, Ljubljana, Vide Pregarčeve 43, zdravstveno izkaznico, št. 002041, izdano v Ljubljani na ime Habjan Frančiška. 7179 Hajdarpašič Avdo, Ljubljana-Šentvid 14, univerzitetno izkaznico medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. 7050 Hamler Janez, Brezule 1, p. Rače pri Maribora, zdravstveno izkaznico, št. A-071732. 6655 Hanc Franc, Ljubljana, Obirska 5 a, osebno izkaznico, reg. št. 30452 (Kranj). 6913 Hanc Marija, Ljubljana, Obirska 5 a, osebno izkaznico, reg. št. 112064 (Tolmin). 6914 Hartman Franc, Murska Sobota, Stefana Kovača 17, osebno izkaznico, reg. št. 1658, ser. št. 444429 (M. Sobota). 6927 Hasenagić Derviš, Ljubljana, Pod hribom 55, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Cazin. 7159 Heimbring Janez, Nova vas pri Bregani 5, p. Jesenice na Dol., osebno izkaznico, reg. št. 14322, ser. št. 0379632 (Krško). 6762 Hiršman Matilda, Maribor, Košaki 91. osebno izkaznico, reg. številka 11297. 7216 Hočevar Marjana, Ljubljana-Šentvid 41, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 115130 (Ljubljana). 7051 Hočevar Nada, Kočevje, Mestni log 9, osebno izkaznico, reg. štev. 2964, ser. št. 0549274. 6928 Horjak Marija, Domžale, Nikole Tesle 2, osebno izkaznico, reg. št. 25248 (Kamnik). 6981 Horjak Marija, Podgorje 24, pošta Zabukovje, osebno izkaznico, reg. štev. 44950, ser. štev. 0389240 (Krško). 7199 Hornung Ivo, Ljubljana, Hranil-niška 4, osebno izkaznico, reg. štev. 103364 (Ljubljana): 7119 Horvatič Ana, Celje, Polule 77. zdravstveno izkaznico, štev. 300664 (Ljutomer). 6882 Hribar dr. Zlata, Ljubljana, Cesta na Rožnik 41, osebno izkaznico, reg. št. 79838 (Ljubljana). 7180 Hrovat Hermina, Ljubljana, Jenkova 14, osebno izkaznico, reg. št. 108666 (Ljubljana). 6982 Hudorovac Matija, Coklovca, Štiri roke, p. Semič, osebno izkaznico, reg. št. 12525, ser. št. 0495835 (Črnomelj). 6820 Humar Andrej, Pusterka 2, p. Piran, osebno izkaznico, reg. številka 1468. 6858 Intihar Ivanka, Tacen 5, p. Ljub-Ijana-Šentvid, osebno izkaznico, reg. št. 26503/51 (Ljubljana ok.). 6891 Iranko Marjan, Ljubljana, Šolska 3, zaključno spričevalo osemletke v Zg. Šiški, izdanoi leta 1960. 7181 Ivanetič Ivan, Selnica ob Muri 5, osebno izkaznico, reg. št. 49124 ser. št. 0178587. 7217 Jagodic Franc, Hotemaže 23, p. Preddvor, osebno izkaznico, reg. št. 18859. ser. št. 0830759 (Kranj). 6502 Jazbec Avgust, Šmartno ob Paki 34, osebno, izkaznico, reg. št. 52533 (Slov. Gradec) in železniško izkaznico, K-19, št. 112 za relacijo Šmartno ob Paki—Šoštanj, izdano od žel. postaje Šmartno ob Paki. 6432 Jenko Anton, Lipica 7, p. Škofja Loka, zdravstveno izkaznico. 6031 Jenko Frančiška. Zbilje 5. pošta Smlednik, zdravstveno izkaznicb kmetijskega zavarovanja, izdano v Medvodah. 6915 ^ Jcrbič Vlasta, Mahovnik 6, pošta Kočevje, zdravstveno izkaznico, št. 656921 (Kočevje). 7055 Jerič Anton, Sp. Duplek 29, zdravstveno izkaznico, št. 165449. 7218 Jerman Alojz, Hrastulje 5, pošta Škocjan pri Novem mestu, osebno izkaznico, reg. št. 12643, ser. štev. 0327243 (Novo mesto). 6283 Jerman Bojana, Ljubljana, Galje-viea 62, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 7052 Jerman Ignac, Maribor Pivkova 4, osebno izkaznico, reg. št. 36147 in zdravstveno izkaznico, številka 901009. 7025 Jerman Ivan, Trbovlje, Knezdol 26, zdravstveno izkaznico, št. 537701 (Trbovlje). 6973 Jukan Muharem, gradbeno podjetje »Obnova«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. A-V) 1259. 6S42 Jurjec Milena, Imeno, p. Podčetrtek, zdravstveno izkaznico na ime Jurjec Damijan. 6637 Jurovič Franc. Ljubljana. Gesta v Mestni log 14. zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 7085 Juršič ing. Stanko, Lendava. Partizanska 114 a. osebno izkaznico, reg. št. 105040/53, ser. št. 0477350 (Ljubljana). 6724 Justič Ivanka. Ljubljana, Rožna ulica, osebno izkaznico, reg. številka 92594/51 (Ljubljana). 7054 Justinek Branka. Črnomelj. Pod smreko 6, delovno knjižico, reg. št. 35148/55. ser. št. 382005 fCeljet. 6686 Juvančič Antonija. Vače 35. p. Vače pri Litiji, zdravstveno izkaznico, št. A-323924. 6916 Kaledjič Rade, Ljubljana, Linhartova 36, osebno izkaznico, reg. žt. 603/50 (Bos. Gradiška). 7160 Kamplet Marta, Ljubljana, Japljeva 2, osebno izkaznico, reg. št. 57709 (Poljčane). ^ 7086 Kampuš Terezija, Kranj, Zasavska 54, osebno izkaznico, reg. štev. 855, ser. št. OS39765 (Kranj); ' 6686 Kapun Ivan, Bistrica, p. Ruše osebno izkaznico, reg. št. 41508, ser. št. 0876914. 7026 Kasesnik Franjo, Maribor, Gregorčičeva 3, osebno izkaznico, reg. št. 2357, ser. št. 0009649. 7219 Kastelic Gahrijela, Velika Račna 38, p. Grosuplje, osebno izkaznico, reg. št. 121621 (Grosuplje). 6869 Kaučič Alojz, Obrež 105, p. Središče ob Dravi, zdravstveno izkaznico, št. 995411. 6639 Kavtičnik Franc, Le še 34, pošta Prevalje, zdravstveno izkaznico, št. 359770. 7078 Kemperle Milan, Ljubljana, Viška 10, osebno izkaznico, reg. štev. 96762 (Ljubljana). 7161 Kenk Franc, Ljubljana, Robičeva 2, osebno izkaznico, reg. številka 24842/51 (Ljubljana). 7182 Kermavner Lovro, Vnanje gorice, p. Brezovica, osebno izkaznico, reg. št. 56634/51 (Ljubljana). 6870 Kete Alojzija, Ajdovščina, Gregorčičeva 14, zdravstveno izkaznico, št. 318677. 6964 Ketiš Ljudmila, Biš 7, p. Trnovska vas, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 446398 na ime Ketiš Emilijan. 6929 Klampfer Silvo, Maribor, Glavni trg 1, osebno izkaznico, reg. številka 52755, ser. št. 0053675. 7027 Klančišar Teodor, Trbovlje, 1. junija 12, osebno izkaznico, reg. štev. 439, ser. številka F-0425049 (Trbovlje). r 7115 Klojčnik Ivan, Maribor, Kettejeva 3, zdravstveno izkaznico, štev. 373078. 7028 Klopčič Filip, Zagorje ob Savi, Ulica talcev 1. prometno knjižico za motor, znamke »Tomos-Puch-Co-libric, št. 117 (Trbovlje). 6833 Kmetijska zadruga »Ledavski dol«, Cankova, prometno dovoljenje za traktor »Ferguson 35«, registrska številka S-14051 (Murska Sobota). 5584 Kne Jože, Ljubljana, Celovška 38, osebno izkaznico, reg. št. 109254, ser. št. F-0136564 (Ljubljana). 7120 Knez Marija, Ljubljana, Podmil-ščakova 1, osebno izkaznico, reg. št. 1290 (Krško). _ 6843 Koblar Alojz, Ljubljana, Einspielerjeva 25, osebno izkaznico, reg. št. 156590 (Ljubljana). 7055 Kocjančič Jožefa, Kranj, Stržiška 32, osebno izkaznico, reg. št. 8822 (Kranj). 6844 Kofol Franc, Logaršče 54. pošta Klavže, roj. 28. XI. 1910, vojaško knjižico. 6687 Kokol Rozalija, Maribor, Kneza Koclja 19, osebno izkaznico, reg. št. 7751, ser. št. 0003961. 7029 Kolar Konstantin, Ljubljana, Ruska 9, osebno izkaznico, reg. štev. 59033/51 (Ljubljana). 6942 Komunalno prometno podjetje »Ljubljana transport«, Ljubljana, Celovška 164, prometno dovoljenje za avtobus, znamke OM, številka S-13555. 7171 Končar Viljem, Ljubljana, Titova 29, osebno izkaznico, reg. številka 5884 (Ljubljana). 71.22 Koprivica Jovan, Ljubljana, Zg. Hrušica 25, knjižico o predvojaški vzgoji, izdano v Nikšiču. 6892 Koprivnik Damica, Ljubljana, Celovška 26, preklic o izgubljeni zdravstveni izkaznici, izdani v Ljubljani, objavljen v »Uradnem listu LRS«, št. 17,/61, ker se je našla. 6945 Korpar Matilda, Vanetina 11, p. Cerkvenjak, osebno izkaznico, reg. št. 14369/5 (Radgona), in zdravstveno izkaznico, štev. 997866 (Maribor). 6410 Kosi Silva, Maribor, Zupančičeva 46 a, osebno izkaznico, reg. številka 27412, ser. štev. 0034114 (Maribor). 7011 Kosi Vilko, Ljubljana, šišenska 65, osebno izkaznico, reg. številka 1555 (Ljubljana). 7162 Košnjek Anton, Kranj, Britof 56, osebno izkaznico, reg. št. 16320, ser. št. 0828650 (Kranj). 6578 Krajnc Erna, Maribor, Ruška 71, zdravstveno izkaznico, številka 895952. 7220 Kralj Rajmund. Hrastnik, Log 515, zdravstveno izkaznico, številka 541257 (Hrastnik). 7242 Kralj Terezija, Spuhlja 70, pošta Ptuj, delovno knjižico, reg. številka 2458 (Ptuj). 7010 Kramberger Franc, Sp. Ročica 13, p. Benedikt, osebno izkaznico, reg. št. 12640/II, ser. št. 0069650 (Radgona). 6034 Kramberger Helena, Sp. Ročica 13, p. Benedikt, osebno izkaznico, reg. št. 12582/TI, ser. št. 0069502 (Radgona). 6035 Kraner Ferdo, Maribor, Mahova 5, pomočniško spričevalo kovinske stroke, izdano leta 1956. 7221 Kranjc Marija, Ljubljana, Medvedova 12, osebno izkaznico, reg. št. 124937 (Ljubljana). 6871 Kranjc dr. Vlado, Prebold, spričevalo o strokovnem izpitu, številka 195/58 z dne 27. VI. 1958. izdano od Sveta za zdravstvo LRS v Ljubljani. '056 Krašček Leonida, Plave 46, pošta Deskle-Anhovo, zdravstveno izkaznico, št. 710567. 6640 Krašovec Marija, Škofije 229, propustnico 19533 (Koper). 6861 Kresevič Julijana, Ljubljana, Postojnska 11, osebno izkaznico, reg. št. 107629/54 (Ljubljana). 6845 Križanič Urška, Maribor. Kidričeva 5 b, osebno izkaznico, reg. št. 14767. 7222 Križe Anica. Ljubljana, Kavčičeva 58, osebno izkaznico, reg. štev. 1053 (Črnomelj). 6944 Križnar Viktor, Zg. Bitnje 112, p. Žabnica, zdravstveno izkaznico, št. 252899. 6579 Krsnik Josip, Ljubljana, Ljubeljska 12, osebno izkaznico, reg. št. 89770 (Ljubljana). 6945 Kržišnik Jože, Suša 7, p. _ Gorenja vas, zdravstveno izkaznico, št. 246527. 6061 Kureš Antonija, Zlatoličje 105, p. Starše, osebno izkaznico, reg. štev. 32686. 7030 Lah Elizabeta, Vitan 28, p. Kog, osebno izkaznico, reg. št. 14151, ser. št. 0238461 (Ljutomer). 6108 La j h Anton, Grlinci 29, p. Juršin-ci, osebno izkaznico, reg. št. 65493, ser. št. 0853789 (Maribor). 6930 Lap Franc, Virje 50, p. Medvode, zdravstveno izkaznico, izdano v Medvodah. 6983 Lapi Jože. Trbovlje, Ulica 1. junija 12, osebno izkaznico, reg. štev. 32139. ' 7243 Lapuh Jože, Senovo 61, zdravstveno izkaznico, štev. 211904 (Videm-Krško). 6821 Lavrič Ivan, Retje 87, p. Loški potok, osebno izkaznico, reg. štev. 15384, ser. št. 0561694 (Kočevje). 6454 Lavriša Marjan, Ljubljana, Ižanska 421, spričevalo o pomočniškem izpitu za voznega ličarja, izdano od obrtnega izobraževalnega centra raznih strok v Ljubljani 1961. leta. 6893 Lazarevič Peter, Ljubljana, Zg. Hrušica 25, indeks strojne fakultete, Univerze v Ljubljani. 6894 Lenarčič Nataša, Celje, Tkalska 14, indeks filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani. 6946 Lepenik Martin, Maribor, Šentiljska 47, zdravstveno izkaznico, štev. 073377. 7223 Likar Metoda, Rakovnik 4, pošta Medvode, osebno izkaznico, reg. št. 24091 (Medvode). 6917 Lipovšek Pavla, Hribi 11, pošta Domžale, zdravstveno izkaznico kmetijskega proizvajalca, izdano v Domžalah. 7123 Lojen Franc, Bistrica ob Sotli, osebno izkaznico, reg. št. 33162 (Krško) in zdravstveno izkaznico, št. A-543457, izdano v Ljubljani. 6695 Lukeš Damjan, Maribor, Vetrinjska 10, zdravstveno izkaznico, št. 935749 (Maribor). 6872 Lukič Dragoslav, Ljubljana, Misle jeva 3, zdravstveno izkaznico, izdano v Beogradu. 6846 Maček Alojz, Ljubljana, Resljeva 35, knjižico o predvojaški vzgoji, izdano v Brežicah leta 1956. 6847 MadžgoIJ Jusuf, Lesce pri Bledu 87, vojaško knjižico, izdano v Bohinjski Beli. 6764 Maher Jerne j, Zg. Velka 132, osebno izkaznico, reg. št. 63805, ser. št. 0378990. 6063 Majdič Cecilija, Duplica 10, p. Kamnik, osebno izkaznico, reg. št. 55755 (Kamnik). - 6873 Majhenič Friderik. Količevo 52, p. Dob pri Domžalah, diplomsko spričevalo učiteljišča v Ljubljani, izdano leta 1961. 6947 Malek Aleksander, Neradnovci 66, p. Petrovci, osebno izkaznico, reg. št. 16, ser. št. 0099626. 7141 Malnarič Anton, Preloge 2, poštg Semič, osebno izkaznico, reg. štev. 16209, ser. številka 0499322 (Črnomelj). 7079 Marinčič Ida, Ljubljana, Tobačna 6, osebno izkaznico, reg. št. 12680 (Ljubljana). 7124 Marinko Stanislav, Ljubljana, Trg mladinskih delovnih brigad 1, zdravstveno izkaznico, št. 120584 (Ljubljana). 7163 Marinšek Filip, Sata 11, p, Dol pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št. 13S647 (Ljubljana ok.L 7087 Maršik Maks, Sevnica, Kolodvorska 40. osebno izkaznico, reg. štev. 33413 (Krško). 7142 Martinec Amalija, Ljubljana, Rudnik 53, zdravstveno izkaznico, št. 077517 (Ljubljana). • ' 6984 Masten Katica, Ptuj, Zoisova pot, delovno knjižico, št. 810. 7143 Mavec Katja, Vižmarje 149, pošta Ljubijana-Šentvid, zdravstveno izkaznico, štev. A-009285 (Ljubljana). 7183 Medjimurec Alojz, Vihre 42, pošta Leskovec pri Krškem, osebno izkaznico, reg. štev. 32444 (Varaždin). 7088 Merlini Rozalija, Ljubljana, Ulica na Grad 8. osebno izkaznico, reg. št. 8523 (Ljubljana). 6918 Mesarič Franc, Varoš 26, p. Ma-hole, osebno izkaznico, reg. št. 17684, ser. št. 0772804 (Poljčane). 6581 Mikek Franc, Velenje, Chrom-metal, zdravstveno izkaznico, štev. 850415 na ime Mikek Anica roj. Lesjak. 6727 Mikič Marija, Ljubljana, Nazorjeva 12. osebno izkaznico, reg. št. 19247/50 (Ljubljana). 7164 Miki Alojz, Maribor, Ulica XIV. divizije 26 a, zdravstveno izkaznico, št. 962967. 7224 Milanovič Božo, »Slikoplesk«. Maribor, Tržaška 44, zdravstveno izkaznico, št. 287995. 7225 Mironov Lucija, Maribor, Vrban-ska 16, zdravstveno izkaznico, št. 382053. 7031 Mladenovič Dimitrij, Dobrava 17, p. Radeče, zdravstveno izkaznico, št. 561917. 6658 Mladinski aktiv »Energoinvest«, Črnuče, okroglo štampiljko z besedilom: Ljudska mladina Slovenije Aktiv »Energoinvest« Ljubljana-Čr-nuče. 7177 Mlakar Jožefa, Maribor, Gregorčičeva 26, osebno izkaznico, reg. št. 9642. 7226 Mlinarič Blaž, Brezje, Jarčeva 8, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Maribor. 7227 Mokina Andri, Črna. osebno izkaznico, ser. št. 0267120 (Slov. Gradec). 6903 Molka Franc, Tirna 23, p. Sava, zdravstveno izkaznico, št. 11161" (Zagorje). 6974 Mostovac Jelena, Petrovci, osebno izkaznico, reg. št. 12571 (Radovljica). 6931 Mozetič Nikolaj, Tolmin, Cankarjeva 8, osebno izkaznico, reg. štev. 55698, ser. št. 0344001 (Gorica). 7001 Mušič Andrej, Ljubljana, Gosposvetska 5, osebno izkaznico, reg. št. 52133( Murska Sobota). 7125 Mušič Janez, Vrhnika, Bevke 8, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, štev. 102592 (Vrhnika). 6983 Nemec Stefan, Jesenice, Občinski sindikalni svet. osebno izkaznico, reg. št. 4421, ser. št. 0349131. 6563 Nemec Terezija, Ljubljana, Jeranova 14, osebno izkaznico, reg. št. 54933 in zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, izdani na Bizeljskem. 6896 Obreza Anton, Ljubljana, Zelena pot 20, spričevala 1., II. in III. letnika vajenske šole gradbene stroke, izdana v Ljubljani. 7165 Ogrizek Julijana, Maribor, Koroška 27, osebno izkaznico, reg. št. 67198, ser. št. 0381540. 7228 OLO direkcija za ceste, Koper, prometno dovoljenje motornega kolesa, znamke Guzzi, tip Astore, 500 ccm. št. motorja 97195, št. šasije 30772, reg. št. S-8642 (Koper). 5515 Oluič Ljubomir, Sp. Idrija, osebno izkaznico, reg. št. 5356, ser. št. 2745551 (Islam). 7245 Orel Franc, Mengeš, Prešernova 21, osebno izkaznico, reg. št. 50036 (Kamnik). 6986 Orlandič Radmila, Maribor, Strossmayerjeva 17, osebno izkaznico, reg. št. 986361. 7032 Osenjak Franc, Maribor, Vojašniška 6, osebno izkaznico, reg. štev. 8024. ser. št. 0004234 in zdravstveno izkaznico, št. 929979. 7033 Osredkar Marija por. Loboda, Ljubljana, Jakšičeva 12, osebno izkaznico, reg. št. 55656/51 (Ljubljana). 7057 Osredkar Zora por. Pintar, Ljubljana, Černetova 9, osebno izkaznico, reg. št. 13472 (Ljubljana). 7184 Pahor Milan, Ljubljana, Čufarjeva 17, osebno izkaznico, reg. št. 104404/33 (Ljubljana), orožni list, št. 2892./61, izdano v Ljubljani in invalidsko brezplačno knjižico za lokalni promet, štev. 9280, izdano od »Ljubijana-transport«, Ljubljana. 6874 Pajmon Miran, Ljubljana, Cilen-škova 15, zdravstveno izkaznico, št. A-174708 (Ljubljana). 7185 Palčič Frančiška, Nova vas pri Rakeku, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 053327. 7109 Pavlič Helena. Tinje, p. Zg. Ložnica, osebno izkaznico, reg. številka 55507, ser. št. 0891446. 6457. Pavlinjek Jože, Dobrova pri Ljubljani 82. zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 7089 Pavlinjek Jože. Depala vas 49 p. Domžale, delovno knjižico, številka 458716/358/57 (Murska Sobota). 6987 Pečar Marija, Kozina 40, osebno izkaznico, reg. št. 25787 in zdravstveno izkaznico, št. 161502. 6504 Pečnik Karel, Sneberje (nova hiša), p. Ljuhljana-Polje, osebno izkaznico, reg. št. 105601,/53 (Ljubljana). 7090 Pešič Marija, Ljubljana, šišenska 55, osebno izkaznico, reg. številka 405036 (Beograd). 7166 Pezdir Kristina, Zg, Pirniče 63, p. Medvode, osebno izkaznico, reg. št. 26376 (Medvode). 6897 Pikovnik Alojz, Strahomer 28, p. Ig pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 238561 (Ljubljana). 6988 Pintarič Albert, Hotič 8 pri Litiji, vojaško knjižico, izdano od vojaškega o-kroižja v Ljubljani. 6948 Pipan Antonija, Čeplje 5, p. Dole pri Litiji, osebno1 izkaznico, reg. št. 51654, ser. št. 0416964 (Trbovlje). 6110 Pirc Erika, Maribor, Tyrševa 14, osebno izkaznico, reg. št. 2295, ser. št. 439196. 7229 Ploj Jože, Maribor, Štrekljeva 24, osebno izkaznico, reg. številka 60777. 7034 Plut Stane, Ljubljana, Gortanova 3, evid. tablico za avtomobil, štev. S-25225, znamke »Renault«. 7167 Podjetje »Telekomunikacije«, Ljubljana, Pržanj 24, orožni list za pištolo, št. 2*66/39 (Ljubljana). 6898 Podobnik Julijana, Vojsko 68, p. Idrija, osebno izkaznico, reg. štev. 269, ser. št. 0529579 (Idrija). 7110 Pogorelec Rudolf, Ljubljana, Ulica na grad 1, osebno izkaznico, reg. št. 14976 (Kočevje). 6848 Pokeržnik Franc, Otiški vrh 101, p. Dravograd, osebno izkaznico, reg. št. 10814. 6066 Polanec Elizabeta, Maribor, Aškerčeva 16, osebno izkaznico, reg. št. 015157, ser. št. 2845150. 7035 Pošta, Črnuče, bariran ček, št. 645240 za znesek 10.640 din izstavljen od tovarne »Elma«, Črnuče dne 4. V. 1961. 6989 Potočnik Anica, Strmec 1 pri Zg. Leskovcu, osebno izkaznico, reg. št. 48289, ser. št. 0292526 (Ptuj). 7204 Pover Stanko, Gerečja vas 48, p. Hajdina, osebno izkaznico, reg. št. 52200. 684 Pregelj Milan, Jesenice, Delavska 9. zdravstveno izkaznico, številka 753965. _ 7246 Prelovšek Franc, Črna, osebno izkaznico, reg. štev. 1515, ser. štev. 0766025 (Slov. Gradec). 6822 Premzl Alojzija, Starše 19, osebno izkaznico, reg. št. 387, ser. številka 0305097. 7230 Pribošek Tatjana, Ljubljana, Le-vičnikova 18, spričevalo 2. razreda osnovne šole v Zg. Šiški, izdano leta 1960. 6849 Prikril Anton, Ljubljana, Beethovnova 9. zdravstveno izkaznico, izdano v Slav. Brodu. . 7168 Priol Marko. Čevica 47, p. Logatec, osebno izkaznico, reg. št. 21875 (Ptuj). 6949 Pušnik Marija, Ljubljana, Medvedova 28, osebno izkaznico, reg. št. 126560 (Ljubljana). 7091 Radi Ivan, Senovo 128, delovno knjižico, št. 5-1459/159 (Krško). 6823 Radojevič Olga. Ljubljana, Titova 211, osebno izkaznico, reg. štev. 23159 (Ljubljana). 7058 Rajser Jože, Gerlinci 115, p. Cankova, osebno izkaznico, reg. številka 14847, ser. št. 0095557. 7111 Rajšp Friderik, Benedikt 46, osebno izkaznico, reg. št. 68, ser. štev. 0301478 (Lenart). ' 6038 Rajšp Marija, Obrat 10, p. Benedikt, osebno izkaznico, reg. št. 12452, ser. št. 0069462 (Radgona). 6037 Rajter Šolastika, Sp. Ročica 50, p. Benedikt, osebno izkaznico, reg. št. 18670, ser. številka 0067498 (Radgona). 6036 Ramuta Anica, Maribor, Gubčeva 6. osebno izkaznico, reg. številka 259. 6932 Ravnikar Helena, Ljubljana, Langusova 47, indeks fakultete AGG, oddelka za arhitekturo, Univerze v Ljubljani. _ 7169 Razboršek Albina, Črešnjevec, p. Laporje, osebno izkaznico, reg. št. 64171. 7056 Reberc Melita, Maribor, Poštel-ska 18, osebno izkaznico, reg. štev. 985, ser. št. L-3S855. 7231 Redžep Demiri, Maribor, Partizanska 66, delovno knjižico, štev. 2687. 7232 Rehar Toni, Žalec 75, osebno izkaznico, reg. št. 90444 (Žalec). 7092 Rehberger Edvard, Mariboj:, Meljski hrib 2, osebno izkaznico, reg. št. 30335, ser. št. 0028484. 7233 Rekar Anica, Ljubljana, Staničeva 31, osebno izkaznico, reg. štev. 49713, ser. štev. 0170414 (Ljubljana). 7186 Remic dr. Miloš, Ljubljana, Šara-novičeva 9 a, osebno izkaznico, reg. št. 12375 (Ilirska Bistrica). 7059 Repanšek Ciril. Kamnik, Maistrova 14, osebno izkaznico, reg. ši. 132132 (Ljubljana). 7060 Rifelj Anton, Radeče 6, orožni list št. 3304/59 za pištolo 6,35 mm (Trbovlje). 6950 Rihtaršič Marija. Zg. Otok 12, p. Radovljica, osebno izkaznico, reg. št. 3476. , 6824 Rijavec Milica, Dol. Trebuša 12, p. Slap ob Idrijci, delovno knjižico, št. 450421 (Lendava). 7016 Rižnar Marija, Tibolci 15, p. Mo-škanjci, zdravstveno izkaznico, št. 838605. _ 7002 Rogač Ernest, Domžale, Ješetova 8. osebno izkaznico, reg. št. 29183 (Murska Sobota). 718< Rogač Rozka, Ljubljana, Črnuče 147, osebno izkaznico, reg. številka 64/54 (Ivančna gorica). 7188 Rojko Franc. Brengova 21, pošta Cerkvenjak, osebno izkaznico, reg. št. 104 (Lenart). 7145 Roškar Genovefa, Sp. Ivanja, osebno izkaznico, reg. št. 53186, ser. št. 0114996 (M. Sobota). . 7147 Rožnik Frančiška, Gaberje 25.. p. Dobrova, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 116040'. 7061 Sabate j Romana, Petrovci, osebno izkaznico, reg. št. 24178, ser. št. 0161261 (Maribor). 7148 Sadar Rožica, Ljubljana, Vrtača 7, osebno izkaznico, reg. št. 69896 (Ljubljana). 6951 Sajevec Ferdo, Muta 98, osebno izkaznico, št. 423365 (Radlje ob Dravi). 6935 Samsa Pavla, Ljubljana, Obirska 15, osebno izkaznico, reg. št. 89029 (Ljubljana). 6932 Sekač Frida, Ljubljana, Janševa 14, osebno izkaznico, reg. št. 694217 (Ljubljana). 6919 Selan Pavle, Ljubljana, Levični-kova 8, osebno izkaznico, reg. štev. 156689 (Ljubljana). ^ 7093 Selšek Marija, Maribor, Koroška 83, osebno izkaznico, reg. številka 44689. 7234 Simonič Andrej, Maribor, Ljubljanska 35, osebno izkaznico, reg. št. 50806. ser. št. 0051536. 7038 Sire Jože, Maribor, Dupleška 91, zdravstveno izkaznico, številka 891237. 7039 Slamič Ivan, Kozina 11, osebno izkaznico, reg. št. 45001. 6730 Smilovič Dordje, Piran, Vladimirja Gortana 10, zdravstveno izkaznico, št. 712157. 6907 Smolej Avgpsta, Ljubljana, Valvasorjeva 5, osebno izkaznico, reg. št. 56421 (Ljubljana). 6875 Sobočan Elizabeta, Spodnji Ivanj-ci 20, p. Spodnji Ivanjci, osebno izkaznico, reg. št. 57855, ser.' štev. 0078804. 6886 Solič Jožef, Šmartno 27, p. Kojsko, delovno knjižico, štev. 336957/ 10605 (Dobrovo). 6688 Sotlar Avgust, Ljubljana, Vodnikovo naselje 27, osebno izkaznico, reg. št. 89660/51, zdravstveno izkaznico, izdani v Ljubljani in prometno knjižico za motorno kolo, znamke ;:BMW 350«, št. 558. 6876 Spasov Milorča, Ljubljana, Misli-jeva '3, osebno izkaznico, reg. št. 16112 (Bosilgrad). 6877 Stadler Amalija, Bistrica ob Sotli, osebno izkaznico (duplikat), reg. št. 69528 (Krško). _ 6825 Stanič Viktor, Brestovica 81, p. Kostanjevica na Krasu, prometno knjižico za motor, znamke »Vespa«, št. S-50996. 6851 Starc Alojz, 'Mengeš,_ Ulica talcev 10, zdravstveno izkaznico, št. 198098 (Domžale). 6850 Sternen Janez, Verd 137, p.^ Vrhnika, osebno izkaznico, reg. številka 37930 (Tjubijana). 7126 Stojanovič Jovo, Vižmarje 53, p. Ljubijana-Šentvid. osebno izkaznico. reg. št. 159 (KIjuč-Bosna). 6953 Stopainik Štefanija roj. Lojen. Črna 92, osebno izkaznico, reg. št. 101. ser. štev. 0264809 (Slov. Gradec). 6934 Stopar Marija roj. Rožič. Ljubljana, Predjamska 53. osebno izkaznico, reg. št. 73786/51 (Ljubilana), 6954 Strmšek Karel, Maribor, Jurančičeva 21, zdravstveno izkaznico, št. 942183. 7040 Suhadolc Ana, Gaberje 5, p. Dobrova pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št. 88922 (Ljubljana). 6920 Sukič Ida, Križevci v Prekmurju 36, zdravstveho izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 342508 na ime Magdič Janez. 6935 Sadi Marija, Vadarci 84, p. Bodonci, osebno izkaznico-, reg. štev. 15558, ser. štev. 076S778 (Poljčane). 6967 Šajn Jože, Gornje Ležeče 15, p. Vremski Britof, osebno izkaznico, reg. številka 51030, ser. št. 0252094 (Koper). 7150 Šarotar Marjetka por. Rebula, Postojna, Prvomajska 14, delovno knjižico, izdano v Ljubljani. 6990 Šaubah Helena, Golnik 24. osebno izkaznico, reg. št. 1666 (Radovljica). 6991 Ščavničar Cecilija, Jesenice, Gosposvetska 17, osebno izkaznico, št. 10375, ser. štev. 0355085 (Jesenice). 7003 Scgina Ivanka, Ljubljana, Obirska 25, osebno izkaznico, reg. štev. 90837/51 (Ljubljana). 7127 Selih Minka, Ljubljana, Bazoviška ,2, osebno izkaznico, reg. št. 1641 (Ljubljana). 7170 Šerek Janez, Stična 3, p. Ivančna gorica, orožni list št. 1851 za lovsko puško, izdan v Ljubljani. 7094 Šcremct Milan, Ljubljana, Bavd-kova 2, osebno izkaznico, reg. št. 78626 (Ljubljana). 6878 Šikonja Viljem, Tribuče 8, Črnomelj, osebno izkaznico, reg. številka 14454, serijska številka 0497764 (Črnomelj). 7207 Škrinjar Mirko, Trbovlje, Trg revolucije 37, zdravstveno izkaznico, št. 826982 (Trbovlje). 6834 Šmidovnik Ljudmila roj. Drev, Komenda 10, osebno izkaznico, reg. štev. 9715, ser. štev. 0433025 (Šoštanj). 6352 Šmit Alojzija, Maribor, Koroška 115, zdravstveno izkaznico, številka 375672. 7041 Šnajder Miran, Ljubljana, Štefanova 57, prometno knjižico za osebni avtomobil, znamke »Renault«, št. S-10077. ^ 7128 Šolar Kristina, Kamna gorica 11, osebno izkaznico, reg. št. 263, ser. št. F-0838073 (Radovljica). ^ 6826 Štabel Vlado, Ljubljana, Smrekarjeva 29, zdravstveno izkaznico, izdano v Krškem. 7129 Štergelj Sonja, Ljubljana, Pokopališka 16, zdravstveno izkaznico, št. A-129998 (Ljubljana). 6992 Šuligoj Dominik, »Avtopromet«, Nova Gorica, delovno knjižico, reg. št. 0538, ser. št. 222269. 6507 Švara Marta, Ljubljana, Cankarjeva 11. osebno izkaznico, reg. št. 64094/51 (Ljubljana). 6993 Tadič Milan. Nova Gorica. Bidov-čeva 3. vojaško knjižico, izdano od vojaškega odseka tl v Beogradu. " 6585 Tamašek Katarina, Maribor, Koroška 8, osebno izkaznico, reg. št. 22771. 7042 Tekmec Hedvika, Maribor, Gregorčičeva 29, osebno izkaznico, reg. št. 46, ser. št. 0503336. 7235 Težak Ivan, Ljubljana, Robova 22, začasno vojaško vozniško dovoljenje, izdano od VP 8788 Lukovica pri Sarajevu. 6921 Tibaut Majda, Nedelica 132, p. Turnišče pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. št. 916, ser. štev. 0082626 (Murska Sobota). 6386 Tič Marija roj. Gujznik, Lačna gora 30, p. Oplotnica, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 508773. 6156 Tomaž Jože, Črna, osebno izkaznico, reg. št. 52717, ser. št. 0375427 (Slovenj Gradec). 6500 Tonkli Amalija, Ljubljana, Jar-nikova 8, odločbo za visokokvalificirano delavko, izdano od Trgovinske zbornice LRS, št. P-I-755/1, z dne 19. Vil. 1957. 7004 Tramšak Božo, Ljubljana, Ambrožev trg 3, osebno izkaznico, reg. št. 48154 (Ljubljana). 6955 Tramte Vinko, Volčji potok 17, p. Radomlje, osebno izkaznico, reg. št. 17497 (Novo mesto). 7189 Trilar Pavla, Jesenice, Delavska 10, osebno izkaznico, reg. št. 6996, ser. št. 0351706. 7247 Tršavec Ivan, Grušova 26, p. Pernica, osebno izkaznico, reg. številka 60100 in zdravstveno izkaznico, št. 073375. 7236 Trunk Vladimir, Ljubljana, Draga 41, osebno izkaznico, reg. štev. 35702 (Ptuj). 6922 Turistično in avtobusno podjetje »Kompas«, poslovalnica za avtomobilski promet, Ljubljana, Celovška 206, prometno dovoljenje za avtobus. št. S-14148. 7121 Učanjšek Anica roj. Božič, Leskovec pri Krškem 55, osebno izkaznico, reg. štev. 22241, ser. štev. 0400551. 6574 Ulčar Janez, Reka-gozd 20. pošta Prežganje, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 086134 (Litija). 6994 Umek Jože, Trbovlje, Žabjek 17, zdravstveno izkaznico, štev. 540854 (Trbovlje). 6835 Vaga j a Alojz, Gunclje 21, p. Ljub-Ijana-Šentvid, zdravstveno izkaznico. št. 026226 (Ljubljana). 7130 Vagner Marija. Zafošt 10, p. Slov. Bistrica, osebno izkaznico, reg. št. 28563. ser. št. 0780413. . 6936 Valič Genovefa, Postojna. Jurčičeva 14, osebno izkaznico, reg. št. 19954 (Postojna). 6908 Vardjan dr. Miran, Ljubljana. Proletarska 1, osebno izkaznico, reg. št. 7395 (Grosuplje).. 7131 Verban Jožef, Trop ovci 16, p. Tišina, osebno izkaznico, reg. št. 29735, ser. št. 0111445 (M. Sobota). 7152 Verdev Ivanka, Metleče 19. p. Šoštanj. delovno knjižico, reg. št. 1792. ser. št. 591666. 6937 Veselič Jože, Žuniči 12, p. Adle-šiči, osebno izkaznico, reg. št. 7234, ser. št. 0490544 (Črnomelj). 7081 Vičič Vida, Spodnji Hotič 24, p. Hotič, zdravstveno izkaznico, štev. 40454 (Ljubljana). 7095 Videc Franc, Zalog 56, p. Ljublja-na-Polje, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 7062 Vidic Vida, Poljšica 42 pri Gorjah, p. Zg. Gorje, osebno izkaznico, reg. štev. 28, ser. številka 0822638 (Bled). 6690 Vidmar Albin, Ljubljana, Črnuče, zdravstveno izkaznico, štev. 024982 (Ljubljana). 7063 Vidmar Metka, Ljubljana, Vel. Čolnarska 13, osebno izkaznico, reg. št. 39797,/51 (Ljubljana). 6899 Vidovič Štefan, Maribor, Pivkova 6, osebno izkaznico, reg. št. 38220, ser. št. 0040632 in zdravstveno izkaznico, št. 920064. 7045 Vidovič Štefan, Maribor, Pivkova 6, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Maribor. 7044 Viher Frida. Maribor, Livada 2, osebno izkaznico, reg. št. 67490. 7257 Virens Marjana, Ljubljana, Ga-Ijevica 13 b, osebno izkaznico, reg. št. 101499 (Ljubljana). 7132 Vižintin Jurij, Koper, Kreljeva 10. zdravstveno izkaznico, št. 756194 (Koper). 6827 Vlaj Štefan, Vadarci 20, p. Bodonci, osebno izkaznico, reg. štev. 54024, ser. št. 0116033. 7238 Vodnik Lojze, Godič 78, p. Kamnik, osebno izkaznico, reg. št. 415 (Kamnik). 7064 Vodopivec Danica, Dornberk, osebno izkaznico, reg. št. 555 (Nova Gorica). 6721 Vodušek Janko, Jelovec 33, p. Makole, osebno izkaznico, reg. številka 57076 (Majšperk). 6691 Vojščak Marko, Ljubljana, Prešernova 3, zdravstveno izkaznico, št. 296260 (Ljubljana). 6995 Vončina Anka, Slov. Konjice, Partizanska 14, zdravstveno izkaznico, št. 879203 na ime Vončina Tanja (Slov. Konjice). 6765 Vovk Albin, Straža 78, osebno izkaznico, reg. štev. 21680, ser. štev. 0518880 (Novo mesto). 6692 Vranešič Katica, Tribuče 53, p. Črnomelj, delovno knjižico, reg. št. 423. ser. št. 42433 (Črnomelj). 6463 Vreči Franc, Maribor, Zrkovci 10, osebno izkaznico, reg. št. 668, ser. št. 438668. ' 7043 Vršič Amalija, Kukava 28, p. Jur-šinci, osebno izkaznico, reg. štev. 13145, ser. št. 0254459 (Ptuj). 6938 Vuzem Anton, Dornava 18, p. Mo-škanjci, delovno knjižico, reg. št. 814, ser. št. 479784 (Ptuj). 6384 Zakonjšek Alojz, Trbovlje, Knez-dol 29, osebno izkaznico, reg. štev. 1000, ser. številka F-917500 (Trbovlje). 6836 Zamlič Marjan. Vel. Gaber, osebno izkaznico, reg. št. 9950, ser. št. 345150. 6766 Zavrl Janez, Ljubljana, Tržaška 5, osebno izkaznico, reg. št. 110505 (Ljubljana). " 7096 Zevnik Jože, Brestanica 15, orožni list, št. 1525 za lovsko puško dvocevko (Trbovlje). 6909 Zidar Franc, Trbovlje, Leninov trg 13, osebno izkaznico, reg. št. 8806, ser. štev. F-0722116 (Trbovlje). 6837 Zmazek Maks, Ljubljana, Hranil-niška 10, jrsebno izkaznico, reg. št. 52055 (Maribor). 7172 Zorič Pero, »Gradis«, Zalog pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št 2399/54 (Sanski most). 7133 Zupančič Iva, Ljubljana, Prešernova 4, osebno izkaznico, reg. štev. 75733/51 (Ljubljana). _ 7065 Zupančič Stane, Ljubljana, Hrenova 17, osebno izkaznico, reg. št. 12455L (Ljubljana). 6956 Zver Štefan, Melinci 56, p. Beltinci, delovno knjižico, štev. 41272/ /16529. 6828 Žab eri Janez, dom upokojencev in oskrbovancev, Poljčane, osebno izkaznico, reg. št. 39893, ser. štev. 0051639 (Maribor). 6734 Žagar Anica, Pance 1, pošta Šmarje pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, številka 117807 (Ljubljana). 6996 Žagar Miklavž, Pance 1, p. Šmarje pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, št. 117808 (Ljubljana). 6997 Žagar Nikolaj, Pance 1, p. Šmarje pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, št. 117803 (Ljubljana). 6998 Žakelj Franc, Notranje gorice 19, p. Brezovica, osebno izkaznico, reg. št. 14076 (Ljubljana). 7190 Žalik Jože, Ljubljana, Pokopališka 42, osebno izkaznico, reg. štev. 12766 (Dol. Lendava). 6999 Žaubi Ljudmila, Ljubljana, Ptujska 21, osebno izkaznico, reg. štev. 51635/51 (Ljubljana). 7066 Žitko Jože, Drenov grič 27, pošta Vrhnika, spričevalo o pomočniškem izpitu iz kovinarske stroke, izdano v Ljubljani. 7191 Živec Brigita. Maribor, Kamniška 2. osebno izkaznico, reg. številka 8344. ' , 7239 Žnidar Miha, Klanec 1, p. Komenda, osebno izkaznico, reg. št. 13725 (Kamnik). 6852 Žnidar Mihaela. Klanec 1, pošta Komenda, osebno izkaznico, reg. št. 13605 (Kamnik). 6853 Žnidaršič Martin, Bučka 5, zdravstveno izkaznico, izdano v Krškem. 6879 Zumber Katica, pekarna Vodice, p. Vodice nad Ljubljano, zdravstveno izkaznico, št. A-323522 (Ljubljana). 7192 Žumer Drago, Hotinja vas 110, p. Orehova vas, zdravstveno izkaznico, št. 993061. 7240 Zunkovič Roza, Podlože 8, pošta Matujska gora. osebno izkaznico, registrska številka 40488, ser. štev. 0284725 (Ptuj). 5672 Izdaja »Uradni list LRS« — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani