NEKATERI REZULTATI NOVEJŠIH RAZISKAV O MEŠČANSKIH KAPITALIH
V ZGODNJEM KAPITALIZMU
SERGIJ VILFAN
Sodobna gospodarska zgodovina se čedalje
bolj usmerja v ugotavljanje množinskih po-
datkov: Kolikor dopuščajo ohranjeni viri,
skušamo sestavljati statistične preglede in s
pomočjo številk natančneje in nazorneje spo-
znati razmere v neki dobi, ki bi jih sicer spo-
znavali le po tedanjih približnih in večkrat
nekemu namenu prikrojenih opisih. Tako nas
v zgodovini denarja ne zanima samo numiz-
matično jedro (oblike kovancev ipd), temveč
tudi njihov medsebojni tečaj v dnevnem pro-
metu in množine posameznih vrst kovancev,
npr. avstrijskih, beneških, madžarskih itd.,
ki so bile v obtoku. Prav tako si gospodarska
zgodovina postavlja vprašanje, kako so se
gibale cene in mezde in v kakšnem razmerju
so bile med seboj. Zanima jo razen tehnike
tudi množina in rentabilnost produkcije. Kar
zadeva trgovino, pa skuša ugotavljati mno-
žine blaga, ki so bile v premetu, posebej pa
tudi trgovske zveze posameznih trgovcev, ne
le s kom in kje so trgovali, temveč tudi ko-
likšen je bil njihov promet. Posebej se po-
stavlja vprašanje, kako so nastajali trgovski
kapltali, kako so jih nalagali in kako se je
gibala njihova moč. V zvezi s tem se postav-
lja vprašanje, kakšen pomen je imel kredit
v posameznih obdobjih.
Upravičeno pričakujemo, da bo razjasnitev
teh in mnogih podobnih vprašanj, ki jih je
treba kolikor mcgcče reševati z obdelavo
množinskih podatkov, torej s številkami, ra-
čuni in tabelami, prispevala tudi k boljši raz-
lagi mnogih pojavov slovenske družbene, po-
litične in kulturne zgodovine. Potreba po
ugotavljanju kvantitativnih podatkov se po-
stavlja v vseh panogah gospodarske zgodovi-
ne, tudi v agrarni zgodovini, čeprav štejemo,
da je ta izmed različnih gospodarskih panog
pri nas razmeroma najbolj obdelana.' Se bolj
pa se ta potreba pojavlja v zgodovini ne-
agrarnih panog, in še posebej v zgodovini
vseh gospodarskih pojavov, ki so v zvezi z
menjavo blaga.
Objave Josipa Zontarja^ zadevajo pred-
vsem izvor, genealoške povezave in medse-
bojne trgovske zveze posameznih pomemb-
nejših trgovcev, vsebujejo pa tudi posamezne
kvantitativne podatke. Kar zadeva celotni
trgovski promet slovenskih dežel s Primor-
jem, je obdelava mitninskih knjig (zlasti
Ferdo Gestrin)' že dala zanimive rezultate
in pričakujemo še nadaljnjih objav te vrste.
V Mestnem arhivu Ljubljane so bila že
pred leti opravljena obsežna dela s področja
neagrame gospodarske zgodovine, zasnovane
predvsem kot monografske priprave za ob-
sežnejšo zgodovino Ljubljane. Med drugim je
ljubljansko trgovino v 16. in 17. stol. obdelal
Vlado Valenčlč.* Objava teh monografij se
je spotaknila ob pomanjkanju denarja in
drugih ovirah, vendar bo verjetno kmalu
mogoča. V tej zvezi so bile opravljene tudi
obsežne raziskave o zgodovini mer, denarja,
cen in mezd. Rezultati teh raziskav so ob-
javljeni le v zelo majhnem delu. Največ je
objavljenega o zgodovini ljubljanske mere (v
zvezi z njo tudi o nekaterih drugih merah)';
o zgodovini denarja so objavljeni le fragmen-
ti« ali pa le splošni pregled,' ki ga je treba
še podrobneje izdelati in dokumentirati z viri.
Od zgodovine cen je razen nekaj priložnost-
nih objav doslej v znanstveni obliki objav-
ljen le izvleček z nekaj grafično prikazanimi
rezultati.^
V splošnem je vsaj za dobo od 16. do 18.
stoletja (ki je bila v slovenski gospodarski
zgodovini dolgo precej šibko zastopana) tudi
glede kvantitativnih raziskav o denarju, ce-
nah in mezdah vsaj v pripravljalnih študijah
napravljenega precej več, kot je že danes
dostopno v tiskani obliki. Objavo kvantita-
tivnih podatkov pa je v precejšnji meri zadrže-
valo dejstvo, da so bili rezultati potrebni de-
loma še preveritve, dopolnitve ali tehnične
izpopolnitve. Tudi so se v teku dela izpo-
polnjevale metode in odkrivali vedno novi,
dragoceni viri.
Pri dosedanjem delu se je pokazalo, da
klasični način zgodovinskih raziskav — indi-
vidualno delo posameznika — nikakor ne
more biti več kos nekaterim nalogam, ki jih
postavlja moderna gospodarska zgodovina s
svojo usmeritvijo v kvantitativno ugotavlja-
nje in analizo kolikor moč velikega števila
povezanih podatkov. Tako usmerjeno delo
zahteva koordiniranega dela, ki se more do-
volj na široko in sistematično izvajati le te-
daj, če ga med svoje delovne naloge prevze-
majo zavodi ali celo skupine zavodov, ki
imajo voljo, ljudi in druge možnosti za take
raziskave.
Za neagrame panoge, predvsem za trgovi-
no in vse, kar je z njo v zvezi, se vsaj za
prva stoletja novega veka take naloge po-
stavljajo predvsem Mestnemu arhivu Ljub-
ljane. Prvič hrani sam precejšnje množine
gradiva, ki se ponuja za kvantitativno obrav-
navo, in drugič je Ljubljana dejansko bila
v osrednji Sloveniji mesto, kjer so se stikale
najbolj številne niti trgovine, tako slovenske
kot tranzitne.
15
2e pred daljšim časom zastavljeno znan-
stveno delo Mestnega arhiva v Ljubljani na
kvantitativnih raziskavah neagramih gospo-
darskih panog je naletelo od leta 1961 dalje
na občutne ovire, saj redna zavodova sred-
stva niso zadoščala niti za temeljno zavodovo
dejavnost. S tem, da je zavod leta 1965 pre-
vzel pogodbene obveze do Sklada Borisa Ki-
driča, ki je zagotovil del potrebnih sredstev,
je bilo omogočeno ponovno smotrno delo na
tem raziskovalnem področju.
Zastavljeno je bilo zdaj v dveh smereh:
1. V prvi vrsti je Mestni arhiv izvedel te-
meljito obdelavo dveh dragocenih virov iz
prve polovice 16. stoletja: trgovske knjige,
ki vsebuje računske podatke o likvidaciji za-
puščine ljubljanskega trgovca Žige Mospa-
cherja (umrlega aprila 1517)^ in fragmenta
trgovskega žurnala ljubljanske trgovske druž-
be Kisl-Weilhamer (1535).i»
Ker sta vira razmeroma zgodnja in tudi
vsebinsko dovolj pomembna, bo treba slediti
zgledu tujih gospodarskih zgodovinarjev, ki
te vrste virov objavljajo.'' Zato in da bi bila
prava obdelava sploh mogoča, je bilo treba
oba vira prepisati in prepisa opremiti za ob-
javo. Glavni namen del pa ni bila le kritična
objava tekstov samih, temveč njihova razla-
ga, povezava z drugimi viri in predvsem
kvantitativna analiza. Navajamo samo nekaj
glavnih rezultatov:
Doslej so bile denarne razmere okrog veli-
kega slovenskega kmečkega punta 1515 zna-
ne le po približnih opisih, ki so kazali na
neko nestabilnost tečaja nekaterih kovancev
in starega domačega računskega sistema do
avstrijskega računskega sistema.'^ Mospacher-
jeva knjiga nadrobno osvetljuje te tečaje in
njihovo nestalnost, ki je očitno povzročala
težave samim verziranim trgovcem. V bistvu
gre za naslednje: v zahodni in osrednji Slo-
veniji se je uveljavil kot temeljna računska
enota (beneški) sold, ki ga naša literatura
napačno imenuje šiling in ga tudi napačno
zamenjuje z avstrijskim šilingom, ki je bil
precej več vreden. Ta sold pa je po specifič-
nem slovenskem računskem sistemu štel le
za 2 (črna) denariča. Ko se je v desetletjih
16. stol. skušal uveljaviti avstrijski računski
sistem, je bilo te solde in denariče težko
spraviti v pravilno okroglo razmerje do av-
strijskih kovancev, zlasti do krajcarja in nje-
gove četrtine: belega denariča. Tako prevla-
duje razmerje 7 črnih den. = 8 belih, pogosto
pa je hkrati tudi razmerje 5 črnih denaričev
= 6 belih denaričev; druga razmerja so red-
ka ali dvomljiva. Ce primerjamo ta razmerja
z množino srebra, ki sta jo tedaj vsebovala
oziroma predstavljala avstrijski krajcar in
beneški sold (oziroma beli in črni denarič),
se nam pokaže, da so le približno ustrezala.
tej množini. Ker sta si bili množini srebra,
zastopani po krajcarju in soldu, v zelo ne-
okroglem razmerju, so morala zaokrožen j a
pri določitvi tečajev bolj ali manj odstopati
od dejanskega razmerja vrednosti. Da so take
negotovosti v obračunskih vrednostih kovan-
cev dajale priložnost za vse vrste zlorab in
ustvarjale nejevoljo tudi pri valorizaciji
kmečkih denarnih bremen, postane zdaj s
številkami otipljivo. Tudi sicer se pokaže,
kako se je v prvi polovici 16. stoletja razvijal
slovenski računski sistem, ki je nazadnje pri-
vedel do nastanka »kranjske veljave«.
Prvi vir zadeva z večino svojih vpisov le
leto 1517, drugi pa sploh samo leto 1535.
Zato iz njiju ne moremo sestavljati krivulje
cen; kljub temu sta vira pomembna tudi za
zgodovino cen. Ker nam za osrednjo Slove-
nijo v prvi polovici 16. stoletja primanjkuje
sklenjenih podatkov o cenah, nam fragmen-
tarni podatki obeh virov dajejo vsaj za dva
krajša časovna izseka zelo zanesljivo in iz-
črpno dokumentirano jedro, ob katerem bo
moč pri nadaljnjih delih razvrščati (in po
potrebi preverjati) druge fragmentarne po-
datke. Toda za tiste vrste blaga, ki so ome-
njene v obeh virih, je vendarle razviden tudi
razvoj, čeprav ne v obliki sklenjene črte. Pri
galunu in suknu nam grafikon pokaže, da se
je cena med leti 1517 in 1535 le neznatno
dvignila, da se torej prava »revolucija cen«,
značilni gospodarski pojav, ki nastopa proti
sredi 16. stol., še ni začela. Manj moremo
sklepati iz neznatnega padca, ki ga opažamo
pri ceni kocev, ker gre tu lahko za razločke
v velikosti in vrsti. Predvsem pa nam podatki
0 cenah zelo nazorno pokažejo njihovo struk-
turo v določenem času, zlasti okrog leta 1517;
na primer: 1 kg ovsa = 0,24 do 0,27 grama
srebra; 1 kg smokev okrog 1,30 grama srebra,
1 kg olja okrog 2,80 grama srebra; 1 kg po-
pra 35,55 do 41,23 grama srebra, 1 liter vina
okrog 70 gramov srebra, 1 meter navadnega
sukna 41 do 47 gramov srebra. (Srebro na-
vajamo le kot najpreprostejši skupni imeno-
valec.) V tej, samo primeroma navedeni
strukturi cen, se zrcali vsa gospodarska struk-
tura naših krajev v tisti dobi, od stopnje
razvoja produkcijskih sredstev do transport-
nih razmer itd.
Zelo zanimiva je tudi sestava Mospacher-
jevih upnikov in dolžnikov po stanju okrog
aprila 1517, ki je bila izluščena iz posameznih
kontov računske knjige in o kateri so podat-
ki tako izčrpni, da je bilo mogoče sestaviti
zemljevid. Medtem ko se dolžniki zelo izra-
zito koncentrirajo v sami Ljubljani (več ko
polovica odpade tu na deželnoknežje organe),
drugod pa gre večidel za nizke zneske, so
upniki raztreseni po drugih mestih in krajih
Slovenije in zunaj nje v Nürnbergu in v
16
Salzburgu. Čeprav je očitno, da je bila slo-
venska trgovina s Primorjem živahna (de-
narne razmere!), pa tega iz samih podatkov
o upnikih in dolžnikih ne bi mogli izvajati.
Morda je bil Mospacher spričo svojega se-
vernjaškega izvora bolj usmerjen proti seve-
ru, bolj verjetno pa je bil prav v teh letih
kreditni — čeprav ne ves trgovski — promet
z Benečijo spričo beneških vojn nasploh
oslabljen.
Celotna raziskava, ki je bila opravljena na
obeh računskih knjigah in ki vsebuje še več
drugih podatkov, se pripravlja za tisk.
2. Druga smer raziskav zadeva precej ob-
sežnejšo skupino virov, namreč popise pre-
moženj, ki so nastala v trgovskem, obrtnem
ali kreditnem poslovanju. Kot popisi premo-
ženj so nam iz 16. in 17. stol. ohranjeni zlasti
oporoke in zapuščinski inventarji (Arhiv Slo-
venije) in priglasitve upnikov v konkurzih,
dražbah in zapuščinskih postopkih, vpisane
v zapisnikih ljubljanskega mestnega sveta
(Mestni arhiv Ljubljane). Ti viri so primerni
za gospodarskozgodovinsko raziskavo, ker
vsebujejo bogate kvantitativne podatke in
ker gre za dovolj obsežne serije, od katerih
moremo pričakovati povezane rezultate. Gre
za vire, ki vsak posebej dajejo razmeroma za-
okroženo podobo o nekem premoženju in o
tem, kako je nastalo, kako je bilo naloženo
itd. Vsak vir je moč najprej obdelati kot sa-
mostojno enoto, tako da je mogoče sodelo-
vanje večjega števila sodelavcev, ne da bi se
njihovo delo križalo.
Večje število takih virov, ki so si blizu po
času nastanka, bo ob združitvi podatkov lah-
ko dajalo kvantitativen vpogled v gospodar-
ski položaj tistega časa sploh.
Zamisel te vrste obdelave je pri nas nova,
ne poznamo pa tudi nobenega tujega dela,
ki bi se bilo lotilo vprašanja meščanskih ka-
pi talov s te plati. Zato je bilo treba načrt
izvajati iz samih začetkov. Potem ko je nekaj
sondiranj virov upravičilo upanje, da bi po
tej poti mogli priti do zadovoljivih rezulta-
tov, so bili sistematično popisani vsi viri in
napravljeni nekateri poskusi.
V drugi fazi del je bilo za vzorec prepisa-
nih enajst virov, nato je büo treba najti na-
čin za enotno obdelavo. Ti viri seveda niso
bili sestavljeni z namenom, da bi kakor koli
daj ah. statistične podatke. V vsakem izmed
njih so navedeni le taki podatki, ki so se
šestavljavcu dokumenta zdeli potrebni za nje-
gov namen. Ali jih bo vendarle moč obdelati
tako, da bo prišlo do neke vsebinske poveza-
ve in računske primerjave? Na pc-dlagi izbra-
nih 11 vzorcev se je po različnih poskusih
posrečilo sestaviti šifrant po posebni decimal-
ni klasifikaciji, po katerem moremo vse po-
datke iz virov razporediti na enoten način. ,
Najpogosteje se pojavljata dve vrsti po-;
stavk: dolgovi iz ženitnega pisma in volila, i
Toda že ti dve postavki sta zelo zgovorni: obe'
sta namreč že sami po sebi zelo nazorno me-
rilo za velikost premoženja. Večkrat je zelo
zgovorna postavka popis gotovine, ki je dra-
gocen vir o tem, kakšni kovanci so bili v
obtoku in kakšen tečaj so imeli. Prav tako
bo zanimivo primerjati podatke o zalogah
blaga, ki že na prvi pogled pokažejo, s čim'
se je neki trgovec najbolj ukvarjal. Najbolj j
poučni pa so tudi tu podatki o upnikih in
dolžnikih oziroma o enih ali drugih. Čeprav
gre le za situacijo v določenem trenutku, so
iz takih podatkov vendarle takoj razvidne
vsaj nekatere poslovne zveze, ki jih sicer ne
bi nikdar konkretno spoznali. Značilno je
npr., kako se ne le pri Mospacherju (1517),
temveč tudi v  dveh poznejših zapuščinah \
(1551, 1571) pojavlja med upniki rodbina Alt:
iz Salzburga. i
Iz obsežnega gradiva, ki ga daje obdelanih i
enajst vzorcev, navajamo le za primer nekaj j
najsplošnejših ugotovitev. j
Baltazar Rudolf (1544),i3 ki je trgoval \
predvsem s kožami, je kljub svojemu nem-
škemu imenu imel poslovne stike predvsem
z Italijo. Bil je s tretjinskim deležem udele-
žen v trgovski družbi z nekim Regalcm, ver-
jetno Tržačanom. Kot upnik je imel vsaj
3677; 42 gld., dolžan pa je bü okrog 1000 gld.
Zapuščina Jurija Pristava (1551)," ki je i
bUa povezana predvsem z Višnjo goro, je
imela dolgov vsaj za 4324; 37; 7/12 gld., toda
ni kazno, da bi bila pasivna. — V tem času j
so skoraj vse postavke označene v računskih ;
dukatih po 80 kraje, ne v goldinarjih po 60 i
kraje.
Krištof Prunner (1563)'^ je bil soliden ste- ;
klarski mojster, ki je svoje likvidno premo- ;
ženje ocenil vsaj na 8771 gld. V svoji oporoki
nam daje dobro podobo o svojem poslovanju.
Delal je prav malo na kredit, zato pa je nala-
gal kapital v kovance (predvsem zlatnike), za
katere nam zapuščinski inventar daje lepe
podatke o njihovem tečaju. Pomen te oporo-
ke in inventarja pa sega še mnogo dlje:
Prunner, po rodu verjetno Nemec, zakupnik
steklarne, ki je bila last protestanta Kisla,
se je vživel v slovensko okolje (ena hči se je
imenovala Margaretica), je imel zanimivo
zbirko knjig (14 knjig, med njimi Spangen-
bergovo Postilo, rimski brevir in vrsto latin-
skih klasikov) in ozke stike s Primožem Tru-
barjem, katerega je postavil za izvršitelja
oporoke in kateremu je narekoval tudi pri-
stavke k svoji prvotni lastnoročni oporoki.
Očitno prepričan protestant. — V oporoki je ;
določil: Ce bi se njegov denar nekje naložil, i
naj se zaupa le zanesljivim ljudem in naj
obresti ne bodo višje od 5 */o. S tem se ujema,
17
da je on sam imel očitno le zelo malo kre-
ditnega poslovanja in da je svoje — nikakor
ne skromno — premoženje zbiral največ v
zlatnikih. Ali ni morda v tej očitni — morda
celo puritanski — nenaklonjenosti do rizika
in do prcfita iz kreditnega poslovanja naka-
zana neka gospodarska slabost protestantskih
kapitalistov na Slovenskem? Iz enega same-
ga primera je za zdaj težko izvajati splošne
sklepe, toda postavlja se vsaj vprašanje, ali ne
t.či za vsem tem tudi neka ekonomska »teo-
rija« in kakšno je bilo npr. Trubarjevo gle-
danje na obresti, kredit itd. Po tej poti bi
morda prišli do jedra gospodarskim aspektom
slovenskega protestantizma. In če primerjamo
to previdnost pri nalaganju denarja s široko-
poteznostjo Adama Moškona (gl. spodaj) pet-
deset let pozneje, si postavimo vprašanje, ali
nista priliv in kreditna gibčnost italijanskega
kapitala olajšala protireformacije. Tako nam
na videz droben primer odpira vrsto novih
pogledov in delovnüi hipotez.
Jurij Tijfer (1571)'« je imel za 842 ; 45; 1
gld. poslovnih dolgov, skupaj z obveznostmi
do družinskih članov pa vsaj 1266; 20; —
gld. Ker je imel srebrnino zastavljeno v Salz-
burgu, je upravičena domneva, da pri svo-
jem kupčevanju ni imel preveč sreče.
Franc Frankovič (1575),'' ki je kupčeval
predvsem z živino, je imel vrsto drobnih up-
nikov. V splošnem je videti meščan s popreč-
nim premoženjem.
Boštjan Friedrich (1605)'8 je imel vrsto
precej visokih dolgov, ki kažejo na kupčeva-
nje s češkim suknom, toda tudi na stike z
Benetkami. Očitno gre za precej pomembnega
trgovca s široko razpredenim poslovnim
omrežjem, ki ga kaže še podrobneje obrav-
navati.
Adam Moškon (1616)'* nastopa v vrsti 11
vzorcev kot prvi veliki kapitalist, ki se je
vsaj nazadnje ukvarjal samo s kreditnimi po-
sli. Njegove terjatve so znašale skupaj vsaj
112.000 gld., kar je bila v tistih časih ogrom-
na vsota. Med dolžniki so bili deželni knez,
deželni stanovi in številni ugledni kranjski
plemiči. Svoje terjatve je imel Moškon zava-
rovane na velikih gospostvih, kjer je bil torej
kot zastavni imetnik zemljiški gospod. Od
Auersperga je imel v zastavi srebrnino (okrog
30 kg), ki jo je štel za zapadlo. V primeri s
terjatvami je bilo njegovo gotovinsko premo-
ženje (okrog 2000 gld.) razmeroma majhno,
čeprav je tudi že samo predstavljalo precejš-
njo vrednost.
Gianmaria Bosio (1641),2° ki je prihajal iz
Gandina v Italiji, a se je udomačil v Ljub-
ljani, je tako na široko razpolagal z raznimi
volili, da je njegovo premoženje moralo zna-
šati vsaj kakih 70.000 gld., pri čemer pa je
kazno, da je büo odprtih računov, tako terja-
tev kot dolgov, le malo. Njegove terjatve v
denarju so znašale kakih 6.000 gld., razen
tega pa je imel še zahtevke na plačilo raznih
vrst blaga. Iz teh vidimo, da je trgoval z že-
lezom, bakrom in voskom. Trgovske stike je
imel predvsem z Italijo.
Hrovat (1662),2i čigar ime ni natančneje
navedeno, je imel po podatkih ediktne raz-
prave vsaj kakih 10.000 gld. dolgov. Del iz-
med njih je izviral iz obračunov (oziroma je
bü ugotovljen z obračuni) na letnih sejmih
v Gradcu. Poslovne stike je imel z ljudmi, ki
so imeli slovenska, nemška in italijanska
imena. Posebej je dolgoval precej visoke vso-
te svoji ženi Eleonori.
Francoz Hadrijan Blanchard (1679)^2 se oz-
načuje kot trgovec in meničar. Ukvarjal se je
torej v precejšnji meri tudi s kreditnimi po-
sli. Dejansko najdemo v njegovem zapuščin-
skem inventarju precej obsežno naštetje raz-
nih dolžnikov za manjše in večje vsote, in
to s slovenskimi, italijanskimi in nemškimi
imeni Največji dolžnik je bil Carlo Ricardi
(za 1829; 40; — gld.). Imel pa je tudi nekaj
upnikov. V splošnem je videti, da je bUa
Ljubljana v tem času zelo živahen center
kreditnega poslovanja.
Jakoh Schellenhurg (1715)," doma z južne
Tirolske, je bil nedvomno eden največjih de-
narnih magnatov v starejši ljubljanski zgo^
dovini. Samo pri deželnih stanovih je imel
naloženih približno 210.000 gld. Zato je bil
lahko tudi zelo darežljiv z raznimi volili, ven-
dar ne toliko v prid sorodnikom kot raznim
cerkvam.
Podrobnejša analiza virov, iz katerih je tu
navedenih le nekoliko opazovanj, omogoča
tudi vrsto nadaljnjih gospodarskozgodovin-
skih sklepov, ki pa bodo prišli do prave ve-
ljave šele tedaj, ko bo obdelana bolj strnjena
serija virov te vrste. Tedaj bodo tudi mogoči
marsikateri računi, sestava tabel in primer-
jalnih grafičnih ponazoritev.
OPOMBE
1. Tabelarični podatki iz urbarjev (zlasti
kmečkih bremen) še zdaleč ne dajejo vpogleda
v dejansko produktivnost agrarnega dela, ki nas
v prvi vrsti zanima. V raziskavi te produktiv-
nosti smo posebej za dobo do 18. stol. močno
zaostali. — 2. Zlasti J. Žontar, Villach und der
Südosten, v 900 Jahre Villach, ViUach, 1960,
str. 459—522; isti, Villach — Nürnberg und der
Südosten, Jahrbuch des Museums der Stadt Vil-
lach I, Str. 89—100. — 3. F. Gestrin, Trgovina
slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13.
do konca 16. stoletja, Ljubljana 1965; prim. isti,
pod enakim naslovom (povzetek), Kronika, XI
1963, str. 73—85; J. Zontar, Drobec registra ljub-
ljanskega nakladniškega urada iz leta 1544, Kro-
nika XVI/1968, str. 32—44. — 4. Srednjeveško
18
obrt je obdelal Božo Otorepec, Obrt od 16.—18.
stoletja, Ivan Slokar itd. — 5. S. Vilfan, Zgodo-
vina mer na Slovenskem s posebnim ozirom na
ljubljansko mero. Zgodovinski časopis VIII/1954,
str. 27—86. — 6. Npr. J. Polec, Svobodniki na
Kranjskem, Glasnik Muzejskega društva za
Slovenijo, XVII/1936, str. 125—128; S. Vilfan,
Zgodovina neposrednih davkov in arestnega po-
stopka v srednjeveški Ljubljani, Zgodovinski
časopis VI—VII/1952—53, str. 417—442, posebej
str. 428. — 7. S. Vilfan, Pravna zgodovina Slo-
vencev, Ljubljana 1961, str. 143—146, 307—309;
isti. Rechtsgeschichte der Slowenen. Graz 1968,
str. 100—101, 185—186. — 8. Po podatkih, ki sem
jih dal na voljo, objavil S. Hoszowski, L'Europa
centrale devant la revolution des prix, Annales
16/1961, str. 441—456, zlasti ob str. 444; isti, Re-
wolucia cen w srodkowej Europie w XVI in
XVII, w., Kwartalnik historyczny 68/1961, str.
297—314; zlasti str. 312. Le zelo bežen prikaz
nekaterih zanimivosti: S. Vilfan, O cenah in
življenjski ravni v stari Ljubljani, Slovenski
Poročevalec 1. I. 1954, str. 5. — 9. Mestni arhiv v
Ljubljani (MALj), God XXIIl/48. — 10. MALj,
začasna signatura Mac V/l. — 11. Npr. J. Heers,
Le livre de Comptes de Giovanni Piccamiglio,
homme d'affa'res Genois 1456—1459, Paris 1953;
F. Tremel, Das Handelsbuch des Judenburger
Kaufmannes Clemens Körber 1526 bis 1548, Graz
1960; O. Pickl, Das älteste Geschäftsbuch Öster-
reichs, Die Gewölberegister der Wiener Neustäd-
ter Firma Alexius Franck (1516-ex. 1538) ... Graz
1966. — 12. S. Vilfan, Zgodovina neposrednih
davkov (o. c. v op. 5), str. 428. — 13. Arhiv Slo-
venije (AS), Testamenta I, črka R, št. 3. — 14.
MALj, God 1/8, fol. 19 si. — 15. AS, Testamenta
I, črka P, št. 7. — 16. MALj, God I/IO, fol. 133
si. — 17. MALj, Gcd 1/12, fol. 30' si. in 76' si. —
18. MALj, God 1/19, fol. 45 si. — 19. AS, Zapu-
ščinski inventarji, črka M, XXXI, št. 7. — 20. AS,
Testamenta I, črka B, št. 6. — 21. MALj, God 1/32,
fol. 24—29. — 22. AS, Zapuščinski inventarji,
črka B, V, št. 22. — 23. AS, Testamenta II, črka
S, št. 55.
19