10, štev. ¥ Ijubliani, dne 11. marca 1922. Leto lil. Uredništvo in uprava v Ljubljeni, Gradišče 7, levo. - Telefoni št. 77. - Naročnina 2 din. na mesec. - Posamezna številka stane 50 para. po dogovoru. — Rokopisov ne vračamo. — Poštnina piačana v gotovini. — Inseratl Ljubljana, dne 9. marca 1922. Ta teden je vstal v poslanski zbornici srbski poslanec ler stavil čisto mirnodušno predlog, naj se odpustijo iz državne službe vsi oni državni uslužbenci, ki so služili pod Avstro-Ogrsko. Z drugimi besedami se to pravi, vsi Slovenci in Hrvati naj se naženejo iz državne službe. Utemeljeval je ta predlog s tem, da ti uradniki niso zanesljivi, sicer so kvalificirani in dobro vodijo državne posle, toda to za. državnega uradnika ni dovolj. Državni uradnik mora biti patriotičnega duha. in patriotičnega duha so samo srbi-janski uradniki. Sicer večina teh srbijanskih uradnikov ni kvalificirana, toda to nič ne dene, kje pa stoji, da mora biti državni uradnik pismen in da mora razumeti državne posle. Slišali smo enkrat čisto odkrito 'sovraštvo srbskih krogov do Slovencev in Hrvatov. Dobro je to, da vemo, kako ti ljudje mislijo, drugega ne rečemo ničesar, vsak si bode napravil pravilno sodbo sam. Kakor je pri nas vse narobe, ni čuda, da se pojmuje pri nas tudi pa-triotični duh po svoje. Kdor ne dela in ne misli tako, kakor to prija osebnemu egoizmu ljudi, ki imajo moč v rokah, ta ni patriotičen. Pri nas še nismo tako daleč, da bi znali ločiti državo in njene koristi od osebnih koristi gotovih politikov. Kdor je na pr. proti pogubonosni politiki enega Žerjava ali Pribičeviča, ta je po mnenju teh gospodov tudi proti državi. Nič ne dene, da se trudi noč in dan za državo, da stori vse, da^ državni duh raste. Kaj pomaga, če bo država tudi močna, če pa žerjav in Pribičevič od tega nimata osebnih koristi? Tako sc pojmuje pri nas državna misel in tako moremo tudi razumeti tistega srbskega poslanca, ki je zahteval, da se uradniki, ki so služili pod Avstro-Ogrsko, naženejo iz državne službe. Ti uradniki namreč države ne smatrajo kot elclorado osebne zarade, temveč kot najvišjo organizacijo skupnosti jugoslovanskega naroda. Toda srbijanskim in našim demokratskim politikom to ne gre v glavo. Njim je država samo stvar, ki naj služi le nekaterim- — tistim, ki jo znajo in hočejo izrabljati v svoje osebne koristi. Tako imamo v Srbiji takozvano porodico, malo število družin, ki imajo v zakupu celo državo. Le sorodnik teh družin more priti do vplivnih državnih stužfg pa bognedaj za to, da bi državi koristil, temveč zato, da si nabaše svoje žepe. Državo smatrajo za to, da se na njej okoriščajo. Radi tega imamo ostudne osebne boje po časopisih, in naši časopisi ne morejo na višino, na kateri so časopisi drugih narodov. Kajti komur ni za državo, temveč le za osebne koristi, ta vidi seveda le svojega nasprotnika, kako ta sedi pri koritu in žre. Vse misli so obrnjene na pri koritu sedečega nasprotnika in ves boj velja le tej osebi. Tako postane vsa časopisna gonja ničesar drugega, nego osebni napadi izvirajoči iz osebne koristi in zasledovanja osebnih koristi. Ta teden na pr. smo či-tali, da je napadel Pribičevič po znanem) žurnalistu Kosti Cicvariču svojega nasprotnika Protiča s tem, da mu je očital, da je bila njegova umrla žena prostitutka. Pribičevič sc boji, da bi ga Protič ne odgnal od korita, radi tega ti ostudni napadi. P©l©žrei€ z a vpgažiSo naročnine nlsm® zadali štavifiki priložili vsem, ki s© na zaostanku m ki pEačyJeJ© mesečno« kakor le bilo objavljeno, lato bodo dobili vsi tisti položnice z današnjo številko. — Prosimo, da tydi takoj poravnalo naročnino. Fr. F. Na iiapačni p©ti„ Konec. Med našim narodom pa Hribar ni mogel uspešno delovati v omenjenem smislu, ker so ga povsod zalezovali in ovajali vladi njegovi strankarski nasprotniki. Svetovna vojna je tudi za tri ali štiri leta prekmalu izbruhnila. K tisi ja še ni bila popolnoma pripravljena nanjo. Posebno ji je še manjkalo ob mejah proti Nemčiji in Avstriji vzporednih železnic, ki hi ji služile v pospeševanje hitrega premi-ania lastnih čet proti sovražnikovim sun om in za lastne odločilne napade. Vojna je tudi Hribarju pretrgala vsako narodnostno delo. Kakor znano, so ga avstrijski rablji takoj ob izbruhu z drugimi našimi odličnimi rodoljubi vred internirali in zaprli Ni se še pozabilo in se ne S“ zabiti, kdo je v Ljubljani naše ljudstvo na vco in javne shode za napoved vojne vanski Srbiji. Mnogo naših i mladeničev je bi!, zavedenih po o., mjskačih, da so z vs > vnemo drviii r.a zverinsko klanje in pobijanje bratskih ii!;'0'V, 'n ^u®°v in so bili pri tem Un-don,1.’ .,la izvl'šujejo jako pravično, koristno in Boem n ■ , . ^ ,■ , , ' °u vlopndljivo delo. Za- radi take prevelike bojne gorečnosti je padlo na boj.se,h na tisoče slovenskih vojakov, ki b, sc sicer lahko zdravi vrnili v svoje domovino. Zvah so sc Ako vlada v eni državi taka morala, potem je seveda; boljše, da se najboljše uradnike zapodi; kajti ti bi znali s časom napraviti vendar le mo poli j skal prirejal sio- red. Red pa je ravno tisto, čegar se srbijanci in demokrati najbolj bojijo. Kje bodo potem zaradili? )/. in 1 ch UradniSfvo m Prav dobro se še spomnim nekega shoda v Mestnem domu, ko je takratni kandidat JDS, današnji poslance gospod Reisner, s poudarkom naglašal, da vlada mora zboljšati gmotni položaj državnega uslužbenca in ne bo vprašal, ali bo vlada imela denar ali ne. — Dve leti je od tega. »Priznam, da je v obilici dela težko držati vse v glavi in mi marsikaj popolnoma zgine iz spomina. Vendar pa stvari, oziroma glavna sredstva, ki so mi dala zaupanje volilcev, ne morem in ne smem nikdar pozabiti, temveč vedno in povsod skušam, da takšne izjave uresničim in udejstvim.« In glej! Kot poslanec JDS pa je svojo izjavo ublažil in preoblekel češ, finančni položaj države ne dopušča povišanja plač; uradništvo sc mora reducirati, to se pravi, parti-zante in politične vlačugarje se pusti, druge pa kar največ omeji in odstrani. Gospodje, oprostite! Ali utapljajoči se oprijemljemo skrajnih sredstev, tudi če bi se nam danes izplačalo; kajti po-višek ne presega 20 %, pri slugah z 80 para menda še toliko ne. Veste pa prav dobro, da so med tem časom, ko je svet zaznal, da bo uradnik »dobro« plačan, zločinsko poskočile cene za 50 % in še več. Uradništvo je treba skrčiti. Kdo pa je nastavljal tako brezglavo? JDS z radikali! Kdo je že pozabil, da se je pogajala JDS z radikalci za ključ 6:7? S tem proporcom naj bi se zasedla vodilna mesta, katerim ni glavni državni, temveč umazani partizanski interes. Podrejeno uslužbenstvo naj bi se prisililo na politično prostitucijo. Tej! Nadalje se je ustanovilo samostojne okružne in sreske sanitetne uprave z ukaznim in neukaznim osobjem tako, da bo odslej poleg okrajnega zdravnika še pomožno osobje, ali z drugo besedo, naš sestradan in hirajoči narod bo od sedaj naprej »čil in zdrav« . . . Svinko biti z narodom je prvič vnebovpijoč narodni greh, na drugi strani pa skrajno nevarna igra za igralec . . . Bivša Avstrija, kletega spomina, je imela za dva politična okraja enega šolskega nadzornika, JDS je kreirala za vsak politični okraj enega nadzornika in mu še pridelila po eno, celo dve učiteljici — ču.ite in strmite kot pomožne moči!! Sedaj pa je izdelala JDS zakon o draginjskih dokladah, ki se bodo izpia-čevale šele tedaj, ko se skrči po demokratski stranki tako silno pomnoženo uslužbenstvo. In ko se dobi kritje »za reduciranje uradništva«, bo potreboval dotični odbor, kakor je neki tovariš rigorozno preračunil, polnili 14 mesecev, če bo vsak dan po 8 ur delal. Kedaj pa dobi finančni minister kritje? Vsaj vendar vsi dobro vemo, da demokratsko-kapitalistična stranka ne dovoli nobenega povišanja davkov, vsaj direktnih davkov ne. Če pa zviša indirektne davke, kakor vedno prakticira, je to sveži kvas draginji tako, da z levo roko dvakrat vzame, kar z desno da. Takšnega zakona nam niti avstrijska vlada ni dala. JDS, dobro nas vlečeš za nos! toda ne dolgo več! JDS je tedaj pomnoževala — roko v roki z radikalci — in politično izrabljala ter cepila drž. uradništvo, korum-pirala s tem drž. upravo, upropastila drž. gospodarstvo in našo valuto ter povzročala draginjo, pod katero zdihuje drž. uslužbenstvo duševno, gmotno in zdravstveno. S svojim dvoličnim sistemom ga je docela proletarizirala, ker je poviševala v nedoglednost indirektne davke, monopole in regalije. Carina na primer znaša skoraj 70 % kupne vrednosti blaga, monopolna taksa na škatljico žveplenk znaša 96 vinarjev, na liter petroleja 8 kron (na liter šampanjca nasprotno znaša trošarina komaj piši in beri — 24 kron) povišuje pa vedno cene tobaku, trošarino na riž, meso itd., itd. Direktnih davkov pa ni zvišala skoraj nič. namreč dobro otepati in braniti tudi Srbi in Rusi in njih krogle niso prizanašale našim križarjem. Nekateri naši hribovski vojaki so šli v svoji gorečnosti celo tako daleč, da so streljali na rodne brate Slovence, ki so si hoteli rešiti življenje in so bežali pred sovražno premočjo. Seveda so bili ti dični junaki potem odlikovani s svetlimi svetinjami in so bili sV.no ponosni nanje. Zdaj se morda svojega bratomornega dela in odlikovanja' — sramujejo. Narodno zavedni Slovenci so dobro vedeli, da bi bila zmaga Nemcev in Madžarov njih narodni pogin. Zato so si pomagali na razne načine, da so ostajali v zaledju v, nekrvavih službah, kjer jim ni bilo treba pobijati slovanskih bratov. Oni, ki se nikakor niso mogli izognit i morili mn vojnim pohodom, pa so navadno na vseh frontah hitro prehajali v ujetništvo in so tako odtegnili svojo prisiljeno pomoč našim pravim sovražnikom, to je Nemcem in Madžarom. .Razume se, da je le malo zavednih Slovencev ostalo na bojiščih. Več jih je pomrlo v barbarskem italijanskem in ruskem ujetništvu. Kot najhujše zlo za naš narod pa se jc pokazala njegova zavednost po prevratu. Ona je kriva, da je nas zh-dela sramotna izguba koroških Slovencev in ona je kriva, da se z laj tudi nam s tako hitrimi koraki pril>li-žuje usoda nesrečne Avstrije in Ru- sije. Zaradi nedostajanja jrrave narodnostne izobrazbe, zavednosti in ponosa so nastale pri nas take razmere, da so vsi naši pravi rodoljubi in domoljubi potisnjeni vi najtemnejša kota ter izročeni gladu in obupu, Njih s tolikim trpljenjem in s tolikimi žrtvami uresničeni narodni ideal, ki se jim je prikazal kakor svetla zvezda repatica na jugoslovanskem nebu, je začel padati in morda kmalu spet zaide za daljne tuje gore. Na vsa naša vplivna in odločilna visoka mesta pa so se dvignili s strankarsko pomočjo možje, ki so pozabili na svoj zbegani in zapuščeni narod in na svojo ogroženo domovino. Mislijo menda le na svojo stranko in lastno korist. Vsaj njih dela to dokazujejo iti po delih jih sodimo! / Tudi druge pokrajine Jugoslavije trpe na podobnih posledicah, kakor Slovenija. Ali, ker Slovenci radi prednjačijo kot najbolj izobraženi, bi morali naši vodilni možje na najvišjih mestih svojim drugoplemenskim tovarišem dajati dober zg’led in jim odločno zaklicati: »Bratje, ne tako ! Najprej država in narod in šele potem mi s svojimi strankami !•< Toda nismo slišali nobenega, da bi bil zaklical in porabljal te besede na merodajnih mestih. Vsi delajo ravno nasprotno, ker je vse objela pogubonosna kuga brezdomovinske strankarske strasti in sebičnosti. V svojo največjo nesrečo nimamo v celi državi velikega moža, ki bi znal premagati samega sebe, prijel državne vajeti v svoje roke ih zaklical z odločnim glasom: »Dajmo državi, kar je njenega in narodu, kar je njegovega! Kaj je treba državi, to moramo sami najbolje vedeti, ker smo njeni voditelji. Dajmo ii predvsem poštenje, pravičnost in neomadeževani narodni ponos! Da pa izvemo na lastna ušesa, kaj potrebuje in zahteva narod, pojdimo sami med njega, poglejmo, kako živi ter poslušajmo njegove opravičene prošnje, pritožbe in nasvete! Ljudski glas je božji glas in naša sveta dolžnost je,‘ da ga skisamo!« Srečna bratska češkoslovaška država, ki ima takega velikega vodilnega moža, on pa sebi enake pomočnike! Vsi imajo zmisel za sijajno bodočnost svoje velike združene domovine in vsi imajo čuteča rodoljubna srca za svoj narod. Zato pa se njih država dviga, a naša pada vedno ža-lostnejše. Majejo se kaj občutno že njeni najnovejši temelji in če se ti zrušijo in pokopaio pod razvaline tudi nas uboge Slovence, bodo te nesreče krivi le oni, ki so prijeli za državno krmilo brez pravega rodoljubja in domoljubja in jih je brezdomovinska strankarska sebičnost tako zaslepila, da več ne morejo spregledati in spoznati, da so na napačni poti, ki pelje v gotovo pogubo! Kapitalist na primer plača pri 7,000.000 dohodkov kakor v bivši Avstriji le 20 % dohodkov, t. j. 1,183.000 kron dohodnine. Cehoslovaški kapitalist pa plača pri istih dohodkih 3,196.000 kron dohodnine, t. j. 50 % dohodkov skoraj. Vkljub petletni vojni je obdržala vladna klika avstr, sistem koncesij, ki pospešuje naglo bogatenje, onemogo-čuje pa zdravo konkurenco. Vzemimo le en primer lekarne. Tedaj tudi bolezen izkorišča v kapitalistične namene. Naj še enkrat navedemo Cehoslo-vaško, kjer so lekarne že davno podržavljene. No, mi smo lahko veseli, da pri nas še niso, ker bi bila zdravila povsem verjetno še mnogo dražja. V državnih bolnicah in zdraviliščih nam ne dovoljuje nikakega popusta, kar nain je celo Avstrija dajala. Zabra-njuje tudi vsak pokret, ki stremi za zboljšanje ekonomskega položaja urad-ništva. Tako je proklamirala prvobori- telje organiziranih državnih uslužbencev dr. Benkoviča, Mlinariča in dr. Sto-žirja za protidržavne elemente ter jih držala 6 tednov v zaporih. To danes vsak državni uradnik ve. Ali kljub temu drvi še vedno mnogo petolizcev in podrepnikov za JDSar-jem. Mnogo je pa tudi takih, ki so zaradi politične zaslepljenosti nasedli JDS-»divide et impera«-politiki. »Vi grešniki nečimurni, proč krono m škrlat; saj boste vsi prisiljeni vklo* uiti smrti vrat«---------- Opozarjali smo zgodaj, opozarjali proti koncu dneva, rotili vas ob 12. uri, a spali ste indolentno spanje smrdljivega lenuha. Preplavila vas je beda in lakota, ob materinih prsih vas kolne dojenček, ker ne vsesa niti krvi več, narod je v prepadu, na katerih robovih plešejo demagogi peklenski ples, dokler jih pokliče lucifer na obračun. Uradnik. Razgled po svet«. Napad na Jugoslov. konzulat v Zadru. Potniki iz Zadra pripovedujejo, da so bile predvčerajšnjim tamkaj protijugoslovanske demonstracije, pri katerih je ljudstvo udrlo v jugoslovanski konzulat in poškodovalo pohištvo. Konzul slučajno ni bil doma. Slugo so nagnali iz stanovanja. Rusija na konferenci v Genovi. Ljudski komisar za zunanje zadeve Cičerin je glede na genovsko konferenco izjavil: »če bi se za prehodno podlago genovske konference sprejel načrt, da se uvede za gospodarske zveze z Rusijo izvestna preizkusna doba, bi udeležba Rusije na konferenci postala nemogoča, ker je tak ali podoben načrt popolnoma nesprejemljiv in žaljiv. Rusija, ki se želi z ostalimi velesilami pogajati kot enakopravna velesila, odklanja vsako obliko varuštva in manjvrednosti.« Veliki nemiri v Besarabiji. »Politika« javlja iz Bukarešte, da namerava rumunska vlada vpoklicati pod orožje dva letnika, ki je odpošlje v Besarabijo.. Tam so namreč izbruhnili veliki nemiri. Silen vihar v Franciji in Angliji te dni. Po vsej Franciji je divjal silen vihar, ki je posebno v severnem delu dežele povzročil ogromno škodo. Poročajo o mnogih nezgodah, pri katerih je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Tudi na morju se je zgodilo več nesreč, pri katerih je utonilo precej ljudi. V mestih Calais, Boulogne, Le Havre in L’Orient je obrežni promet popolnoma ustavljen. Pravtako med Francijo in Anglijo. Tudi v Južni Angliji je besnel močan vihar. Večina ladij je bila primorana zateči se v zasilne luke. O viharju poročajo iz mnogih krajev države. Vihar, ki je razsajal v Južni Angliji in v Kanalu la Munche, je bil najmočnejši, ki sc je kdaj opazoval v tem kraju. Dosegel je hitrost 108 milj na uro. Dosedanja rekordna številka je bila 104 milje na uro. Tedenski pregled. Narodni socialisti, republikanci in dr. Trumbič priglasil svoj klub predsedniku skupščine. Poslanci narodno-socialistične in republikanske stranke, skupaj z dr. Truni-bičem so osnovali posebno parlamentarno skupino in jo kot tako priglasili predsedniku narodne skupščine. Narod-no-socialistični in republikanski klub ima zgolj tehnični značaj in ne veže svojih članov ne politično in ne progra-matičuo. Klub se je osnoval, da si zagotovi primerno zastopstvo in večje pravice v zmislu § 16 novega poslovnika narodne skupščine. Narodni socialisti republikanci! Pod tem naslovom napada »Slov. Narod« poslanca Narodne socialne stranko, ker sta z tremi poslanci republikanskega kluba in dr. Trumbičem v zmislu od vladne večine z resolucijo sprejetega novega poslovnika člena 16. stvorila novo grupo, da prideta na par- nar. soc. poslanca dobro vesta, kako namerava demokratsko-radikalni blok nastopiti pri proračunu in pri volilnem zakonu, zato tudi na take izlive drža-votvorcev, če tudi v »Slov. Narodu«, ni potrebno več odgovarjati. — Ivan Der-žič, narodni poslanec. Za povzdigo našega tranzitnega prometa. Vprašanje nar. posl. Ivana Derziča na ministra financ. Češkoslovaška in Madžarska dobivajo preko Trsta pošiljatve tobaka za svojo potrebo. Te transporte odpravlja v Trstu spedicijsko podjetje »Adriatica«. Tako Češkoslovaška kot Madžarska bi hoteli prevesti ta tobak preko južne železnice in to radi najhitrejšega prevoza itd. Južna železnica, obratno ravnateljstvo Ljubljana, teh pošiljk ne more sprejeti ker je po monopolskem zakonu prepovedan preko naše države sploh vsak prevoz monopolskega blaga. Omenjeno obratno ravnateljstvo se je že ponovno obrnilo na upravo monopola in ministrstvo financ s prošnjo, da se prevoz dovoli in je obenem dalo vladi vse garancije, da plača potrebno stražo itd., tako da se prevoz izvrši brez vsake škode za našo državo ozi- roma monopolno upravo. Vse prošnje so bile dosedaj zaman. Postopanje imenovanih oblasti je naravnost nerazumljivo. Vsaka država mora vendar z vsemi sredstvi skrbeti za to, da dobi kolikor mogoče največ tranzitnega železniškega prometa iz tujih sosednih držav na svoje železnice. Samo naša vlada oz. oblasti so ravno nasprotnega mišljenja! Določbe monopolskega zakona prejšnje kraljevine Srbije o prepovedi monopolskega blaga je danes naravnost škodljiva, če tudi priznavam, da je svoj čas pred svetovno vojno imela za kraljevino Srbijo zelo velik gospodarski in politični pomen. Iz navedenega sledi, da je potrebna nujna korektura monopolskih določb. Radi tega vprašam g. ministra financ: 1. Ali je voljan takoj ukiniti prepoved tranzita monopolskega blaga po naših jugoslovanskih železnicah? 2. Ali je voljan izdati poseben pravilnik za varstvo naših interesov pri tranzitnem prevozu monopolskega blaga po naših železnicah? Prosim, da mi g. minister odgovori ustmeno v skupščini. Ivan Dcržič, nar. poslanec. Razmere na državni železnici. Prejeli smo in priobčujemo: Dočim je Cehoslovaška in tudi Avstrija vštela vojna leta železničarjem dvojno v službeno dobo, je pri nas le južna železnica sledila temu, a državna železniška uprava je to pravico, katero je še bivša avstrijska vlada železničarjem cedirala; kratkotnalo negirala. Organizacije so sicer to pravo iz leta 1918 zahtevale, a gospodje v Beogradu so to že zagotovljeno pravico odrekli. Ljudje božji, pa poglejte in poskusite, kaj se pravi 35 let pri železnici garati! Kdor dosluži to dolgo dobo naporne železniške službe, je pač že tako pokvarjen na živcih in sploh na zdravju, da je bolj za drugi svet, kakor pa še »a par let mirnega uživanja skromne pokojnine! Ej, gospodje ministrstva sa-obračaja, vzeli ste nam že itak skoro vse naše pravice, ne priznate nam vojnih let, skrčili ste razne ugodnosti, vze- li stanarino — še jesti nas odvadite — pa naj vozi železnico sam sv. Duh! Oficirski dom. Vse dosedanje prijave gg. rez. oficirjev v društvo »Oficirski dom v Ljubljani« so se odstopile društvenemu blagajniku intend. por. g. Iv. Rozmanu. Dravsko ubojno slagalište (art. vojašnica), ki bo izdal in dostavil zadevne legitimacije in oskrboval tudi nadaljne pobiranje članarine. Med uradnimi urami od 8. do 12. ure in od 3. do 6. ure je gg. rez. oficirjem z vsemi zaže-Ijenimi podatki na razpolago. Odslej se bodo vršili redni drugar-ski večeri: poučni, zabavni itd. in bi bilo v lastnem interesu gg. rez. ofic., da brezizjemno vsi priglasijo čimprej svoj vstop v društvo. Razveseljivo dejstvo, da je došlo že precejšnje število prijav, bo gotovo tudi ostalim gg. rez. ofic. dalo povoda, da se čimprej pridružijo. lamentarnemu delu do večje veljave. Demokratska gospoda okoli »Slov. Naroda« seveda še ni imela ne volje ne časa, da se upozna z paragrafi novega skupščinskega poslovnika, vendar pa smatra za potrebo, da • blagovoli ex cathedra dajati državotvorne nasvete in nauke o čustvovanju onih širokih mas, med katerimi nikdar ni bila, onim, ki to čustvovanje iz neštevilnih shodov med njimi popolnoma dobro poznajo. Stališče narodnih socialističnih poslancev je v strankinem programu strogo začrtano in pri Narodni socialistični stranki ni v navadi, da bi njeni mandatarji strankin program poljubno razlagali in kršili ter vstvarjali s popolnim teptanjem programa razne taktike iz časa, ko so sc liberalci vezali z Nemci, ali pa 1. 1920. (JDS in SHS.) Nar. socialisti prav dobro vedo, kdo je steber države, vedo pa tudi kdo je povzročil vseobči kaos in anarhijo pri nas in privedel državo na rob prepada. Tudi oba Poročila z dežele. Verižniki in špekulanti proti sebi. Gospodje verižniki in špekulantje so si dali sami izpričevalo v nekem listu sledeče: »Zatrjuje se vedno, da je Jugoslavija bogata država. Kaj nam pa koristi vse bogastvo, če je v rokah malega števila špekulantov in verižni-kov ria debelo. Izvaža se najpotrebnejša živila iz države kar tjavendan, dočim doma vsega primanjkuje. Vrhu-tega pa moramo živila še mnogo dražje plačevati, nego se plačujejo iz naše države izvožena živila v tujini. Ravno brezglavi izvoz, od katerega imajo samo izvozničarji korist, pa tira cene pri nas doma do vrtoglave višine. Svobodna trgovina, zavoženo gospodarstvo in žnjima v zvezi zunanji in notranji padec naše valute neznosno poostruje našo gospodarsko krizo. Prišli smo v tako zagato in do takih cen, ki se vam pred letom dni o njih niti sanjalo ni. Podražili se niso samo tisti proizvodi, ki jih moramo uvažati in ki so se podražili vsled stalnega padanja naše valute, temveč tudi proizvodi, ki jih imamo doma celo v izobilju. Po ranjki monarhiji smo podedovali žitnico bivše Avstro-Ogrske, in vendar plačujemo žito in moko pri nas dražje nego povsod drugod. Isto je z živino, mesom itd.« Gospodje verižniki in špekulanti so si s tem dali sami najlepše spričevalo. Nam se res ni niti od daleč sanjalo, da pridemo do takih zagat in cen, toda tudi to se nam ni sanjalo, da si upate gospodje verižniki in špekulantje tako hinavsko nastopati v javnosti. Kaj res vas ni prav nič sram? In kje je vaša čast? Gospodje, ne delajte se norca iz lačnih. Ne kažite sami na se, ker vas ljudstvo itak pozna. Z vami, ljudske pi- P® SVetU. Zadnja želja tovarnarja mila. V Trstu je umrl te dni tovarnar mila Lupu Braunstein. V oporoki je zahteval, da mora biti napravljen mrtvaški oder za njegovo telo v tovarni mila. Rakev jriora ležati na zabojih polnih mila. Na prsa so mu morali pripeti vse medajle, katere je dobila tekom njegovega življenja njegova tovarna, povrh tega pa še laško zastavo in zastavo mesta Trsta. Kraljevski princ advokat. Bivši princ Fridricli Christian, drugi sin bivšega saksonskega kralja je položil na vseučilišču v Kolnu vse izpite iz pravne znanosti. Sedaj se bode nastanil kot odvetnik. Sedmič poročena. Ta podjetna gospa se imenuje Sarah Collett iz Kings-tona na Temzi. Stara je sedaj 85 let ter se je nedavno sedmič poročila. Srečni ženin je neki 65 let stari človek po imenu Robert Goodvvin, ki je sta- noval pri gospej tri leta. Ona ima 16 otrok. Najstarejša »hčerka« šteje danes 65 let. Iz zapisnika ene seje v Berliuu leta 1917. »Miinchcner Neueste Nachrich-ten« prinaša zapisnik seje, ki se je vršila 16. marca 1917 v Berlinu med tedanjim nemškim ministrskim predsednikom Betmann-Hohvegom in nemškim zunanjim ministrom Zimmermannom. Na tem sestanku se je razpravljalo o ciljih vojne. Czcrnin je predlagal, da dobi Srbija izhod na morje pod tem pogojem, da stopi v carinsko unijo z Avstro-Ogrsko. Za Romunijo je predlagal, da se ima razdeliti med Avstro-Ogrsko, Rusijo in Bolgarsko. Poljska bi morala postati samostojna pod pogojem, da vstopi v carinsko unijo z Nemčijo. Zimmer-mannovo mišljenje je bilo, da mora Nemčija na vsak način anektirati bazen Brie. Danes pa stojijo stvari malo drugače. Duhovnik padel v grob. Na centralnem pokopališču na Dunaju je blagoslavljal duhovnik truplo umrlega. Pri tej priliki mu je postalo slabo ter je padel v grob in si zlomil obe roki. Policijski nadzornik na cestni svetilki. Na Dunaju se je obesil na cestni svetilki policijski nadzornik VValter Lo-ser. To je v zadnjem času drugi slučaj, da se Dunajčani obešajo na cestne svetilke Kake cigarete kadijo na Dunaju? Na Dunaj je došla pošiljatev tobaka in cigaret. Tobak je alžirski in se prodaja po 3S0 kron za 50 gramov. Cigarete se bodo prodajale po 35 kron za komad ter se imenujejo: Federal, Manama, ln-core, Prince Hiro-Hito itd. Japonska gledališča. V glavnem mestu Japonske Tokio imajo gledališče, v katerem trajajo predstave od devet do deset ur. Umevno je, da morajo posetniki gledališča med tem časom nekaj jesti, kajti sama umetnost, če tudi je japonska, ne napolni želodca. Zato so med predstavo večji odmori, v katerih se servira občinstvu čaj, kostanji, riž, lotosovo korenje, ribe, meso, in kot spccijaliteta različni črvi. Jedila se servirajo samo po dnevu. Tako morejo posetniki uživati z umetnostjo tudi najboljša jedila, ako vzdržijo predstavo desetih ur. Boljši berač. V okolici mesta Dresden berači neki gluhonemi človek. Ako se mu da manj kakor eno marko, tedaj ne sprejme daru, temveč izvječe tablico na kateri stoji: Ne sprejmem manj ko eno marko, ker je že to dovolj malo. Število tujcev v Berlinu. V Berlinu je cela kolonija tujcev, ki šteje okoli 220.000 ljudi. Največ je ruskih beguncev, katerih je okoli 100.000, dalje so tam Ukrajinci, Cehi in Poljaki. javke, z. vami, ljudski krvosesi bo narod še obračunal. Do takrat na sram vas bodi! »Socijalisti« farbajo ljudstvo. Gospod Zupanc in Curhalek sta začela delati za blagor našega ubogega ljudstva. Njihov list je prinesel pod zgornjim naslovom vest, da »socijali-sti« farbajo ljudstvo. Gospod Zupanc in Curhalek: koga farbate pa vi? Da ste brezznačajni, smo vedeli; da ste nesramni, smo zvedeli šele po vašem pisarjenju. Vi se iz lačnega ljudstva norce brijete in z vašimi frazami farbate. Vaši verižniki in špekulanti, ki tičijo za SSDU, gotovo ne bodo pomagali ljudstvu, še manj pa vidva Zupanc in Curhalek. S tem dopisom ne branimo nobenega, ne Beltrama, ne eteka in ne Makuca; ampak preneumno se nam vidi in ogabno, da se budje a la Zupanc hočejo norčevati iz ljudske bede. SSDU in »Delavski list«. Misteriozne štiri črke so se zopet prebudile in začele vabiti delavstvo v svoj tabor. Samostojni delavski hlapci, na čelu jim famozni Zupanc in Curha-fek so pričeli z izdajo lastnega glasila. Pošteni delavci bi prav lahko vprašali to čedno družbo samo to, kako je mogoče, da izdaja SSDU s svojimi desetimi pristaši že svoje glasilo in od kod denar? Izdaja li list delavstvo samo? Odgovor je lahek. Gospod Žerjav in dr. Kukovec imata še fonde za razmetavanje. Še sta pri koritu in to je hvala Bogu, še polno. Morda sta pa izposlovala kako državno podporo za »državotvorno« delavstvo, saj sta »baje« tudi za samostojne hlapce (kmete) dobila 400000 kron državne! Odpore. Delavci! Ce imate le količkaj narodnega in socialističnega čuta, se ne boste pustili zapeljati od Žerjavovih plačanih agentov in boste z gnusom gledali na te zaslepljence, ki jim je korito tako pri srcu. »Delavski list« naj sami bero, poštenjakom ga ni treba. O listu samem spregovorimo prihodnjič obširneje. Goljufivi samostojnež. Da so se gospodje okrog SKS posluževali volilne goljufije kaže kričeč slučaj, ki se je dogodil pri občinskih volitvah v Iški Loki. Tam je nosilec »samostojne« liste dični A. 1 č poskrbel sam za to, da je lista »samostojnih« bila polna, pa če tudi na nji niso bili vsi ravno tako »samostojni« kot on. Na pr. na listo je med drugim prišel tudi naš tov. Anton Šušteršič, ki sam ni dal pristanka v to in tudi ne podpisa, crgo, so gospodje SKS goljufali s tein, da so podpisavali kar sami kandidatne liste. Naš tovariš je proti takemu postopanju najodločneje protestiral, a je povsod naletel na gluha ušesa. Nam se to ne zdi čudno, ker gospodje »vla-dajoči« si sami ne bodo škodovali, ka-kor tudi ne svojim izvoljencem. To smo hoteli enkrat javno pribiti, da bodo naši ljudje na Igu videli, kako so si »samostojni« priborili zmago pri občinskih volitvah. Gospodje okrog SKS pa naj vedo, »osel je samo enkrat nasedel, drugič ne več.« Čedne razmere. Čedne razmere vladajo v tovarni kopit bratov Winkle v Sevnici. Vsem je znano, da so bratje VVinkle zelo zagrizeni »Švabi« in da so jim Slovenci rn v peti. Kako so delali s Slovenci Pred m med vojno je tudi vsakomur mor'i° nrir at-JC biI° Čisto umevn<). stanje naših bednih viničarjev. V debatah, ki so sledile na zboru je bilo posneti, da se še danes dobijo izkoriščevalci teh trpinov, katerim plačujejo dnevno po 40 vinarjev do 4. krone polog hrane. Brez hrane pa 1 krono do 12 kron dnevno. (Hlebec kruha stane 20 kron.) Zbor je poslal množico kričečih slučajev narodnemu poslancu Bratulnerju in ga naprosil, da se zavzame za bedne slov. viničarje. Zbor je dalje konštatiral, da vlada med viničarji popolni revolucionarski duh radi teh neznosnih razmer v katerih živijo. Na zboru je bila enoglasno sprejeta resolucija, katero prinašamo v celoti. Skrajni čas je, da se vsi merodajni krogi zbudijo in vzamejo v'zaščito naše bedne viničarje. Narodno socialna Zveza je že storila vse potrebno, da olajša tem trpinom njihovo bedo kolikor le mogoče. Ti pa, bedni trpin stopaj v strokovno viničarsko organizacijo in bodi brat bojevnikom za zboljšanje svojih socialnih razmer. Resolucija sprejeta na zboru se glasi: RESOLUCIJA sprejeta na viničarskem zboru dne 19. svečana 1922 v Mariboru. I. Bedni in sestradani zborovalci viničarskih družin iz bivše spodnje Štajerske najodločneje protestiramo proti nesramnemu izkoriščanju našega stanu, na podlagi nezadostnega, da takorekoč vnebovpijočega zaslužka, ki nam ga izplačujejo naši delodajalci vinogradniki, dočim si hočejo na ta način nabirati ogromni kapital. II. Zahtevamo od vseli merodajnih oblasti, zlasti pa od osrednje vlade v Beogradu, da nam nemudoma priskoči na pomoč v našem obupnem položaju še prodno postane katastrofalen. Uvede naj se, dokler ne stopi v ve-veljavo novi viničarski red, predhodna odredba, na podlagi katere bi moral vinogradnik zvišati viničarjevo plačo v denarju, vsaj za polovico odstotkov od 1. 1913 naraslih vinskih cen, računavši faktično ceno liter po 0.30 kron, katera je narasla do 1. 1921 na 22 kron, t. j. za 7333 odstotkov višje od 1. 1913. Plača, ki jo je dobival viničar I. 1913 je znašala v denarju sledeče: stalna letna plača za gotova dela (ali takozvani štunt) od 60 kron do 200 kron, glasom velikosti vinograda, dnevna plača, za izredno delo pa 0.40 kron, odnosno za delo brez hrane 0.60 kron. Ako se ista poviša za polovico toliko odstotkov, ko je narasla cena vinu to je za 3666 odstotkov, kar bi znašalo sledeče: na- jemščina za gotova dela namesto 60 kron 2199 kron in mesto 200 kron 7332 kron; dnevna mezda poprej 0.40 kron bi znašala danes 14.44 kron in mezda brez hrane poprej 0.60 kron pa 21.99 kron, kar je le drobtinica od ogromnega kapitala, ki ga viničar pridela svojemu gospodarju in kar v sedanji neznosni draginji za nabavo najvažnejših živi jenskih potrebščin absolutno ne zadostuje. Povdarjamo, da je pomoč v tem pogledu zelo nujna in upamo, da najde naš opomin zaželjeni odmev, dočim bi v nasprotnem slučaju bili primorani uvideti, da je res kar se piše in govori o postopanju vlade po raznih časopisih. iz stranke. Strankin zbor NSS. Dne 25. in 26. marca t. I. se vrši v Ljubljani glavno strankino zborovanje narodno socijalne stranke. Opozarjamo vse krajevne organizacije, da pravočasno izvrše redne občne zbore in določijo delegate za glavno zborovanje. Somišljenikom NSS. Bratska češkoslovaška narodno-socialistična stranka slavi letos v dneh 2. do 6. junija proslavo svojega 25. letnega delovanja. Pred 25. leti jc sedanji neumorni voditelj naše bratske stranke br. Vaclav Klofač položil temelj narodnega socializma, kateri je danes razširjen širom Slovenskega sveta, kleja narodnega socializma je našla veliko odmeva tudi med Jugoslovani, kjer smo Slovenci že pred 15. leti snovali prve narodne-socialne organizacije. V zadnjih treh letih pa imamo že mogočno politično skupino, katere organizacija je danes razširjena po vseli pokrajinah naše Jugoslavije. Bratje Cehi s ponosom gledajo na svoje uspehe v lastni državi in izven države, vsled česar je razumljivo, da prav iskreno želijo, da bi bila jugoslovanska narodno-socialistična stranka pri proslavi 25 letnice v Pragi kar najbolj številno zastopana. Mi jugoslovanski narodni socialisti se pa čutimo dolžne, da ob tej priliki stisnemo roko vzornim učiteljem in se proslave udeležimo v takem številu, ki bo za naše razmere častno. Danes so sicer velike finančne težkoče pohiteti v zlato Prago, pa vendar ji moramo premostiti. Funkcijonarji naše stranke se bodo te pravoslave vsekakor udeležili. Vendar bi bilo želeti, da se še večje število somišljenikov iz naših vrst pridruži našim zastopnikom. Zato še danes poživljamo vse tovariše in somišljenike, kateri bi radi pohiteli v slavnostnih dneh v Prago, da se čimpreje prijavijo načelstvu narodno-socialistične stranke v Ljubljani, vsekakor pa najpozneje do 15. aprila t. L, ker se na poznejše prijave ne bo moglo ozirati. Načelstvo stranke je določilo posebnega referenta, ki bo dal točna navodila glede potovanja, znižane vožhje, potnih listin, prenočišče itd. Pripominjamo, da je že sedaj prijavljenih nešteto posebnih vlakov iz vseh delov češkoslovaške države in da bo proslava po programu in predpripravah sodeč nekaj velikanskega. Tovariši, bratje! Poživljamo Vas, da sledite pozivu načelstva, pozivu naših dragih bratov Cehov in pohitite v slavnostnih dneh v zlato Prago. Načelstvo NSS. Shod Narodno socialistične stranke v Ptuju. Narodno socijalistična stranka, krajevna organizacija v Ptuju sklicuje za nedeljo 12. t. m. ob 9. uri dopoldne javen shod, na katerem poroča član načelstva iz Ljubljane. Vabljeni so vsi tovariši in somišljeniki, da se shoda polnoštevilno udeleže.- Ptuj. Dne 4. t. m. se je vršil v Narodnem domu občni zbor tukajšnje krajevne organizacije NSS, katerega se je udeležilo mnogo naših pristašev. Predsedoval je tovariš Lenarčič. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor sledeči tovariši: Predsednik: Franjo Lenarčič; podpredsednik: Anton Blažek; tajnik Jože Vončina; blagajnik: Vagner Anton; odborniki: Glavnik Franc, Ferme Ivan, prof. Beranič, Haladeja Andrej, Vodopivec Hinko. Po volitvah odbora je poročal o notranjih in zunanjih zadevah tov. Rupnik iz Ljubljane, ki je z živimi besedami ožigosal mnogo slabega na vladi in vladnih strankah ter očrtal pot, po kateri hodi narodno - socijalistična stranka. Žel je zato burno odobravanje in so bili vsi tovariši prežeti skoz in skoz njegovega duha, ter naprošali govornika, da nas poseča čimčešče. Nato se je izrekla v imenu krajevne organizacije v Ptuju najiskrenejša zaupnica narodnima poslancema Deržiču in Brandnerju ter tudi tukajšnjim tovarišem NSS občinskim odbornikom Končno sc je še tovariš Rupnik ponovno obrnil na malo obrtništvo, oziroma tudi malega kmeta ter istim obrazložil da je edino pravo mesto za vsakega malega človeka le samo v narodno-socijalističnih vrstah in da je edino ona v to poklicana, da zamore ščititi splošne interese malih ljudi. Protest narodno-socljalistične stranke proti zatvoritvi bolnic v Sloveniji. Načelstvo NSS v Ljubljani je prejelo iz Slovenjgradca vest, da se zatvo-ri tamkajšnja bolnica in da je ljudstvo vsled tega zelo razburjeno in prosi preprečitve. Načelstvo je takoj storilo vse potrebne korake in obenem obve- stilo svoje poslance- v Beograd, da najodločneje protestirajo proti tej nameri. Tako daleč smo torej prišli v naši državi, da mečemo bolne na ulico in zapiramo bolnice, uedtem ko gradimo nove vojašnice. Le po tej poti naprej. Ljudstvo vas spoznava dan za dnem bolje. Dan obračuna pa ni daleč. H koncu moramo še enkrat najodločneje protestirati proti zatvoritvi bolnic v Sloveniji. f Ivan Nedved. V ponedeljek, dne 27. februarja smo pokopali enega izmed najstarejših naših bojevnikov tov. Ivana Nedveda. Bil je navdušen Ceh in zelo vnet tih delavec v naših organizacijah. Kot odbornik naše strokovne organizacije si je pridobil prav lepih zaslug. Vrlega tovariša se bomo vedno spominja'' s hvaležnostjo in želimo, da bi mu bila lahka bratska jugoslovanska zemljica v kateri počiva. lja, da poleti 2. aprila med svoje brate v Celje in da tam skupno položi temelj novemu delu. Bratje širom SIovi>-nijc pozdravljeni! Severni bratje Vas pozdravljajo in kličejo: Na svidenje v Celju!« Izdaja konzorcij »Nove Pravde*. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik Vladimir Kravos. Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske ure, zlatni-no in srebrnino kupite najceneje pri tvrdki IV S N PAKIŽ, Ljubljeno, Stari trg ZO. ¥. P. ZAJEC, ««* - Ljubljana zaloga očal, šttpalcev, ur, zlatnine srebrnine, Itd. Naša mladina. Plesni odsek »Bratstva« priredi v soboto 12. t. m. ob 8. zvečer v salonu »Lozar« na Sv. Jakoba trgu »čajanko«, na katero imajo vstop vsi člani in povabljenci. Vabila sc dobe pri br. načelniku Kravosu v tajništvu NSS Narodni dom. Na čajanko vabimo vse naše prijatelje in vse prijatelje mladine. »Bratstvo« poleti dne 2. aprila med svoje brate v Celje. V Celju se snidemo vsi, ki smo v vrstah »Bratstva« in ki nam je resno delo pri srcu. V Celju bo konferenca narodno - socijalistične mladine in bo obenem položen temelj bodoče mogočne stavbe. Zvečer bo zabavni večer pri katerem sodelujeta tamburaška zbora in dramatična odseka iz Ljubljane in Celja. Ljubljančani uprizore Trif-kovičevega »Školskega nadzornika«, ki je bil burno pozdravljen na Sv. Savski proslavi v Ljubljani. Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Mariboru. Iz Maribora sino prejeli: V zadnjem času se je nadvse oživelo delovanje v »Bratstvu«. Videč, kako uspešno delujejo naši ljubljanski bratje smo se tudi mi tukaj odločili, da jim sledimo. Trd je tu naš boj, ker je naša mladina vse premalo narodno - zavedna, a upamo, da ni daleč dan, ko se mladina zdrami in stopi v novo življenje. Takrat bo začelo tudi za naš Maribor novo življenje. Mladina v »Bratstvu« pridno dela na tem, da zbudi vse zaspance in jih pokliče v njen krog. Mladina se zaveda, da je bodočnost naroda in zato se hoče popolnoma posvetiti narodu. Mariborska mladina se pridno priprav- po dogovoru tudi več. Q obrestuje hranilne vloge j 41|a 1 ]iips!oiitsnslia Imnilnita in posojilnica s Celju : Gosposka ulico St. ? (Hotel Balkan). —...................... • Posojila pod ugodnimi pogoji. | Eskompttranje povzetij. Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo. naj se obrne edino le na domačo tvrdko Tone Maigaj pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 6. •©•©•©•««©••••••••••• M. Kuštrin Uubfliana. Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zalogo vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo polnogumi-jastih obročev iz tovarne „Welter Mart)ny". Na razpolago je hydrpvlična stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev. Centrala: Ljubljana, Rimska cesta štev. Z. Telefon št. 588. Brzojavi: Kuštrin Ljubljana. Podružnice: Ljubljana, Dunajska cesta 20. Telefon št. 470. Maribor, 3urtlieva ulica 9. Telefon št. 133 Beograd, Knez Mlhallova ulica Stev. *. ©©©©©©©©©-s©©©©®©©©©©® Zaloga čevljev lastnega izdelka DfiAGOIIN lOillt lomila testa 19. komisijska zalop pri Betki hmh Gosposka ita W. a a a a a a a B Delniška glavnica: K 20,000.000’ — i Slovenska eskompti ia i banka Rezervni zakladi: | K 6,500.000* — 0 0 E £ PODRUŽNICE: LJUDLJANA. 3eienPUf3