Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`. Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., mag. Franc Vovk.,. Franc dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`.., prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., dr. Nike Krajnc, Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franc Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Letna naro~nina Dijaki, {tudenti 16,70 EUR / 4.000 SIT Posamezniki 33,38 EUR / 8.000 SIT Podjetja, ustanove 158,57 EUR / 38.000 SIT Obrtniki, {ole 79,29 EUR / 19.000 SIT Tuji naro~niki 150 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno g Revija za lesno gospodarstvo Letnik 58, {t. 11-12 UDK 630 / ISSN 0024-1067 november-december 2006 uvodnik Use wood before burning it Pomen gozda in lesa za bla`enje podnebnih sprememb je znan in izreden. V ~asu groze~ih podnebnih sprememb postaja raba obnovljivega, CO2-nevtralnega lesa kot surovine in energenta vse pomembnej{a. O pomenu gozda in lesa za bla`enje podnebnih sprememb prepri~ljivo govori razmerje med ogljikom v drevesni biomasi in v tleh ter letno emisijo ogljika, ki je v Evropi pribl. 20:1 v gozdni Sloveniji pa po preliminarni cenitvi Gozdarskega in{tituta Slovenije pribl. 35:1! (v Nem~iji le pribl. 10:1). Ekolo{ka Evropa `eli zmanj{ati energijsko odvisnost in hkrati pove~ati dele` obnovljivih virov energije, tudi lesne biomase (prim. kanclerka dr. Merklova v Davosu). Tukaj se je treba vpra{ati, koliko lesa nameniti za surovino in koliko za energijo. Pojavljajo se razne bele, zelene in druga~e obarvane knjige, plani in projekcije, vendar levica (energetiki) mnokokrat ne vedo, kaj po~ne desnica (predelovalci lesa). V najnovej{i bro{uri Ministrstva za okolje in prostor Imate mo~. Poka`ite modrost. Slovenija zni`uje CO2. je vloga »trajnostnega gozdarstva« prikazana {kodljivo malomarno. Med drugim beremo: »Nara{~ala je tudi lesna zaloga, ki zna{a 6,5 m3 na hektar«. (V resnici je lesna zaloga 257 m3/ha(!), 6,5 m3/ha pa je povpre~ni letni hektarski prirastek na{ih gozdov (Zavod za gozdove 2005). K sre~i zaklju~ujejo povsem pravilno, da »ima gozd »pomembno vlogo pri skladi{~enju CO2«. Lahko bi kak{no rekli tudi o lesu kot surovini in energentu in njegovi vlogi pri bla`enju podnebnih sprememb. Evropsko konfederacijo lesne industrije (CEI-Bois) in Evropsko federacijo gradbenikov in delavcev lesne industrije (EFBWW) je mo~no vznemiril nedavni Biomasni akcijski plan EU, s katreim naj bi pove~ali dele` biomase za energijo. Izra~unali so, da bi njegovo uresni~enje povzro~ilo pomanjkanje lesa v vi{ini 140 mio. m3 letno. Na odmevni novinarski konferenci Much forest, little wood (»Veliko gozda, malo lesa«) v Bruslju, so izrazili svojo bojazen z Use wood before burning it (»Uporabi les, preden ga se`ge{«) ali kot sem neko~ v Uvodniku v reviji LES napisal, da ne smemo pozabiti, da so «Med panjem in pe~jo so tudi delovna delovna mesta«. Niko TORELLI kratke novice kazalo stran stran 348 353 Sorpcijske lastnosti lesa Gvajak (Cuiacum spp. ), za{~itenega s pripravki na osnovi bakra in lignum vitae in sifilis Giaiacum spp. lignum vitae and syphillis etanolamina Sorption properties of wood preserved with copper-ethanolamine based avtor Niko TORELLI preservatives avtor Miha HUMAR Use wood before burning it 345 Niko Torelli TitusPlus: novo podjetje - novo ime - ve~je, kot vsota vseh njegovih posameznih delov 363 Henkel postavlja nove standarde za lepila 378 GERMANDOOR - ali res nekaj novega na BAU 07 Stojan Ulčar 379 Nominalne in realne pla~e v Sloveniji 382 Ciril Mrak Nova knjiga: Borut Juvanec: Kozolec 392 iz vsebine 347 Mednarodno usposabljanje zaposlenih v gozdarstvu in lesarstvu Zdru`itev Titus.Lame in Huwila 352 GZS - Zdru`enje lesarstva: Informacije {t. 7 /2006 365 Poslovna informatika na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu 390 19. INTERFOB na Bledu 394 DIMTER predstavil najhitrej{o linijo za razrez na svetu 395 Izpovedi v lesu in besedi 395 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva Podro~je: iverne plo{~e - 2. del 396 kratke vesti Skupina WEINIG je za~ela izdajati mednarodne spletne novice WEINIG AG za~enja v letu 2007 z izdajanjem mednarodnih spletnih novic za svoje kupce iz tujine. Kot dodatek PartnerskimNovicam (PartnerNews), ki so na voljo za nem{ke kupce, bodo za vse mednarodne kupce na voljo novice na spletu. Najmanj {tirikrat letno bodo naro~niki dobili ekskluzivne informacije v an-gle{kem jeziku o najnovej{ih proizvodih in servisnih storitvah iz celotne Skupine Weinig. Drugi del novic bo nudil kupcem informacije o najno-vej{ih re{itvah in uporabnih novostih v Weinigovi tehnologiji. Bralci bodo lahko dobili namige in napotila, ki jim bodo pomagala pri njihovem vsakodnevnem delu. Novice bodo prina{ale tudi napovednik dogodkov, sejmov in drugih pomembnih novostih, povezanih s Skupino WEINIG. Na novice se lahko naro~ite najenostavneje kar prek spletne strani, registracijsko povezavo boste na{li na desnem menuju na strani www.weinig.de. Novice so brezpla~ne, naro~nino pa lahko prekli~ete kadarkoli. Dodatne informacije: Michael Weinig AG Weinigstraße 2-4, D-97941 Tauberbischofsheim www.weinig.com ijaLes 58(2006) 11 Mednarodno usposabljanje zaposlenih v gozdarstvu in lesarstvu V lanskem decembru je bil v Dublinu prvi sestanek mednarodnega projektnega konzorcija na projektu InnovaWood EDU. Koordinator projekta je mednarodna organizacija InnovaWood, ki zdru`uje {tiri evropske gozdarsko – lesarske mre`e, s ciljem doseganja u~inkovite podpore podjetjem na podro~jih razvoja, usposabljanja zaposlenih, prenosa znaj in inovativnosti. Cilj projekta je, z razli~nimi oblikami sodelovanja in izmenjave izku{enj, izbolj{ati usposobljenost zaposlenih v gozdarstvu in lesarstvu. Projekt bo trajal 18 mesecev, vklju~uje 15 dr`av EU, med njimi tudi novi ~lanici Romunijo in Bolgarijo. Nosilec projekta za Slovenijo je Lesarski grozd, ki bo pridobljeno znanje uporabil za izbolj{anje izobra`evanja zaposlenih v lesarstvu in gozdarstvu v Sloveniji. Lesarski grozd namerava letos postati tudi stalni ~lan mre`e InnovaWood, kar bo ~lanom grozda omogo~alo {tevilne dodatne mo`nosti za vstopanje v mednarodne projekte in za mednarodni prenos znanja in usposabljanj. Igor Milavec, Lesarski grozd ijaLes 58(2006) 11 raziskave in razvoj UDK: 630*841.1:630*812.2 originalni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Sorpcijske lastnosti lesa za{~itenega s pripravki na osnovi bakra in etanolamina Sorption properties of wood preserved with copper-ethanolamine based preservatives avtor Miha HUMAR, Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, t: +386(0)1 423 11 61, f: +386(0)1 423 50 35, e-po{ta: miha.humar@bf.uni-lj.si izvleček/Abstract Baker-etanolaminski pripravki so najbolj pomembna skupina biocidnih raztopin za za{~ito lesa. Z `eljo dvigniti lesenim izdelkom dodano vrednost je pogosto potrebno impregniran les {e lepiti ali povr{insko obdelati. Zato moramo poznati sorpcijske lastnosti za{~itenega lesa. Vla`nost lesa, impregniranega s tremi bakrovimi pripravki, smo dolo~ali z urav-nove{anjem pri petih razli~nih relativnih zra~nih vla`nostih, v procesu adsorpcije in desorpcije. Ugotovili smo, da impregnacija bistveno ne vpliva na vla`nost lesa izpostavljenega ni`jim relativnim zra~nim vla`nostim (pod 88%), po drugi strani pa smo opazili, da je vla`nost impregnira-nega lesa uravnove{enega pri 100 % zra~ni vla`nosti bistveno vi{ja od neim-pregnirane smrekovine. Copper-ethanolamine based preservatives are the most promising group of wood preservatives. In order to gain more added value, impregnated wood is frequently surface coated or glued; therefore it is very important to be aware of sorption properties of impregnated wood. Moisture content of wood impregnated with different copper-ethanolamine based preservatives was determined after conditioning at five different relative air humidity. The results showed, that impregnation with copper based wood preservatives does not influence wood moisture content of specimens exposed to low relative air humidity (88 %). On the other hand, moisture content of the impregnated spruce wood conditioned in environment to the highest relative air humidity was significantly higher than moisture content of control specimens. Klju~ne besede: za{~ita lesa, bakrovi za{~itni pripravki, etanolamin, sorpcija, vla`nost lesa Keywords: wood preservation, copper based preservatives, ethanol-amine, sorption, moisture content Uvod Zaradi ugodnega razmerja med ceno, okoljsko sprejemljivostjo in u~inkovi-tostjo ostajajo bakrovi biocidi {e vedno ena izmed najpomembnej{ih sestavin za{~itnih pripravkov za les (Preston, 2000). Za izbolj{anje vezave bakrovih u~inkovin jih namesto s kromovimi spojinami kombiniramo z etanolami-nom, insekticidno delovanje in odpornosti na tolerantne glive pa izbolj{amo z dodatkom borovih in kvartarnih amonijevih spojin ali azolov (Humar in Pohleven, 2005). Na trgu je na voljo `e kar nekaj tak{nih pripravkov. V Sloveniji primerljivo za{~itno sredstvo izdeluje podjetje Regeneracija, podoben pripravek pa smo razvili in patentirali tudi na Katedri za patologijo in za{~ito lesa na Oddelku za lesarstvo v sodelovanju s podjetjem Silvaprodukt d.o.o. (Humar in Pohleven, 2006). Baker-etanolaminski kompleksi reagirajo predvsem s karboksilnimi in hi-droksilnimi funkcionalnimi skupinami. S tem »zasedejo« mesta vezani vodi (Cao in Kamdem, 2004). V kolikor ta domneva dr`i, bi moral imeti im-pregniran les ni`jo ravnovesno vla`nost kot neimpregniran les. Po drugi strani pa {tevilni viri navajajo (npr.: Ano- ijaLeS 58(2006) 11-12 raziskave in razvoj nymus, 2006), da je etanolamin mo~no higroskopi~en. Etanolamin povzro~a tudi depolimerizacijo lignina (Claus et al., 2004), kar se odra`a v zvi{anem dele`u funkcionalnih skupin v impreg-niranem lesu. Zato se postavlja vpra-{anje ali je impregniran les bolj ali manj higroskopen? To vpra{anje je pomembno predvsem iz prakti~nega sta-li{~a. Vla`en les je bolj dovzeten za razvoj plesni in se te`e povr{insko obdeluje ali lepi. Zato smo v tem prispevku `eleli dolo~iti sorpcijske lastnosti lesa impregniranega z baker-etanolaminskimi pripravki. Materiali in metode Vzorce (20 × 20 × 5 mm) izdelane iz beljave smrekovine (Picea abies) smo vakuumsko impregnirali s tremi raz-li~nimi pripravki na osnovi bakrove-ga(II) sulfata (CuS), bakrovega(II) sulfata in etanolamina (CuE) in bakrove-ga(II) sulfata, etanolamina, oktanojske kisline, bora in kvartarne amonijeve spojine (CuEOQ). Koncentracija elementarnega bakra v pripravkih je bila 1 % (visoka) ali 0,25 % (nizka). Molsko razmerje med bakrom in etanolaminom je bilo konstantno v vseh pripravkih (1 : 6). Natan~na sestava za{~itnih pripravkov je razvidna iz preglednice 1. Impregnirane vzorce smo nato {tiri tedne su{ili in sicer: prvi teden v zaprti, drugi in tretji teden v polzaprti in ~etrti teden v odprti komori. Na ta na~in smo simulirali naravno su{enje. Fiksaciji je sledilo uravnove{enje vzorcev pri petih razli~nih relativnih zra~nih vla`nostih, ki smo jih dosegli z nasi~enimi solnimi raztopinami (preglednica 2). Vzorci so bili izpostavljeni izbrani relativni zra~ni vla`nosti sedem dni. Po tednu dni smo jih stehtali in prestavili v drugo komoro. Pri~eli smo z najni`jo vla`nostjo, nadaljevali pa s ~edalje vi{jimi vla`nostmi (adsorpcija) do najvi{je vla`nosti. Temu je sledil posto- Preglednica 1. Sestava uporabljenih za{~itnih pripravkov Zaščitni pripravek Koncentracija cr„ <%) c„ (96) COA (%) c„,„f(%) cR (96) CuS Visoka 1,0 0 0 0 0 Nizka 0,25 0 0 0 0 CuE Visoka 1,0 5,77 0 0 0 Nizka 0,25 1,442 0 0 0 CuEOQ Visoka 1,0 5,77 1,136 1,0 0,476 Nizka 0,25 1,442 0,284 0,25 0,119 EA – etanolamin, OA - oktanojska kislina, quat – kvartarna amonijeva spojina Preglednica 2. Uporabljene nasi~ene solne raztopine in pripadajo~e relativne zra~ne vla`nosti (Schneider, 1960) nasi~ena solna raztopina relativna zra~na vla`nost MgCI,* 6H,0 33 % K,COq* 2H,0 44 % NaNO, 65 % ZnS04 * 6H,0 88 % H,0 98-100 % Preglednica 3. Ravnovesne vla`nosti vzorcev, impregniranih z bakrovimi pripravki (cCu = 1 %), izpostavljenih razli~nim relativnim zra~nim vla`nostim v procesu adsorpcije in desorpcije. Standardni odkloni so podani v oklepajih. Pripravek 0 relativna zra~na vla`nost (%) 33 44 65 Ravnovesna vla`nost vzorcev (%) 88 98-100 ADSORPCIJA CuS 0,9 (0,03) 4,6 (0,24) 5,7 (0,27) 9,6 (0,26) 15,1 (0,51) 43,5 (4,31) CuE 1,0 (0,02) 4,5 (0,15) 5,7 (0,15) 8,7 (0,20) 16,7 (0,28) 50,7 (6,88) CuEOQ 1,0 (0,02) 4,2 (1,23) 5,5 (1,27) 8,1 (0,85) 14,8 (1,48) 576 (5,22) kontrola 0,9 (0,02) 4,8 (0,32) 6,0 (0,33) 9,0 (0,31) 15,9 (0,44) 29,4 (3,46) DESORPCIJA CuS 0,9 (0,03) 76 (0,28) 9,0 (0,29) 11,7 (0,32) 170 (0,51) 43,5 (4,31) CuE 1,0 (0,02) 6,7 (0,25) 8,1 (0,32) 11,0 (0,25) 174 (0,37) 50,7 (6,88) CuEOQ 1,0 (0,02) 5,5 (0,19) 6,8 (0,14) 10,0 (0,18) 19,0 (0,36) 576 (5,22) kontrola 0,9 (0,01) 77 (0,42) 9,0 (0,32) 12,2 (0,36) 178 (0,36) 29,4 (3,46) pek desorpcije. Na koncu smo vzorce posu{ili (103±20C), jih stehtali in iz absolutno suhe mase izra~unali vse predhodne lesne vla`nosti vzorcev. Rezultati in razprava Vzorci so med impregnacijo v pov-pre~ju vpili 600 kg/m3 za{~itnega pripravka. Ta rezultat je pri~akovan, saj je bila dimenzija vzorcev tako majhna, da je raztopina zlahka prepojila celoten lesni vzorec. Vla`nost kontrolnih-neimpregniranih vzorcev, izpostavljenih dolo~eni zra~ni vla`nosti, je primerljiva z literaturnimi podatki (npr. Hill, 2006). Minimalna vla`nost vzorcev je bila 0,9 %, najvi{ja pa 29,4 % (preglednici 3 in 4). Impregnacija vzorcev z vodno raztopino bakrovega(II) sulfata visoke in nizke koncentracije je vplivala na ravnovesno vla`nost vzorcev. Ta vpliv je skoraj zanemarljiv pri ni`jih ravnovesnih vla`nostih, po drugi strani pa je bila ijaLeS 58(2006) 11-12 raziskave in razvoj Slika 1. Sorpcijske krivulje smrekovih vzorcev impregniranih z bakrovimi pripravki visoke koncentracije (cCu = 1 %) Preglednica 4. Ravnovesne vla`nosti vzorcev, impregniranih z bakrovimi pripravki (cCu = 0,25 %), izpostavljenih razli~nim relativnim zra~nim vla`nostim v procesu adsorpcije in desorpcije. Standardni odkloni so podani v oklepajih. relativna zra~na vla`nost (%) pripravek 0 33 ravnovesna vla`nost vzorcev (%) 44 65 88 98-100 ADSORPCIJA CuS 0,9 (0,02) 5,5 (0,21) 6,6 (0,22) 9,6 (0,36) 16,4 (0,47) 32,3 (4,24) CuE 0,9 (0,02) 5,0 (0,21) 6,1 (0,31) 9,0 (0,29) 16,2 (0,32) 34,4 (6,19) CuEOQ 0,9 (0,02) 5,4 (0,21) 6,4 (0,25) 9,4 (0,25) 16,5 (0,42) 45,2 (11,2) kontrola 0,9 (0,02) 4,8 (0,32) 6,0 (0,33) 9,0 (0,31) 15,9 (0,44) 29,4 (3,46) DESORPCIJA CuS 0,9 (0,02) 8,1 (0,23) 9,4 (0,29) 12,4 (0,26) 18,2 (0,41) 32,3 (4,24) CuE 0,9 (0,02) 76 (0,28) 8,9 (0,31) 11,9 (0,31) 177 (0,37) 34,4 (6,19) CuEOQ 0,9 (0,02) 74 (0,52) 8,8 (0,53) 11,8 (0,54) 179 (0,66) 45,2 (11,2) kontrola 0,9 (0,01) 77 (0,42) 9,0 (0,32) 12,2 (0,36) 178 (0,36) 29,4 (3,46) vla`nost s CuS impregniranih vzorcev, izpostavljenih najvi{ji vla`nosti, za skoraj 50 % vi{ja kot pri kontrolnih vzorcih. V procesu desorpcije so se z bakrovim(II) sulfatom impregnirani vzorci nekoliko bolj osu{ili kot vzporedni kontrolni vzorci (preglednica 3, slika 1). Najpomembnej{i razlog za pove~ano vla`nost s CuS impregniranega lesa, uravnove{enega pri 100 % RZV, so po vsej verjetnosti vrzeli v kristalih bakro-vega(II) sulfata (Mangel, 2000) ter dejstvo, da se bakrov(II) sulfat v lesu nahaja tudi v obliki drobnih kristalov (Humar, 2002). Med kristali so {tevil-ne pore, kjer se pri vla`nostih nad 90 % kondenzira kapilarna voda (Mangel, 2000). Nekoliko druga~en vpliv modre galice smo dolo~ili tudi pri vzorcih impregni- ranih s pripravkom CuS nizke koncentracije. V tem primeru je bila vla`nost impregniranih vzorcev tako v procesu adsorbcije, kot tudi procesu desorpcije, vi{ja od vla`nosti kontrolnih vzorcev. Razlogov za ta pojav si ne znamo pojasniti. Manj{a koli~ina kristalov v lesu se odra`a v ni`ji vla`nosti vzorcev izpostavljenih 100 % RZV (32,3 %), v primerjavi z vzorci impregniranimi s pripravkom visoke koncentracije (43,5 %) (preglednici 3 in 4). Tudi impregnacija s pripravki na osnovi bakra in etanolamina je vplivala na ravnovesno vla`nost lesa. Vla`nosti vzorcev, impregniranih s pripravkoma na osnovi bakra in etanolamina visoke koncentracije, izpostavljenih RVZ med 33 in 65 %, so bile nekoliko ni`je, kot pri vzporednih kontrolnih vzorcih (preglednica 3). Razlogi za ni`jo vla`-nost se verjetno skrivajo v dejstvu, da so molekule bakrovega(II) sulfata zapolnile del OH skupin. Z nara{~ajo~o RVZ se pri~ne vla`nost s CuE in CuEOQ impregniranih vzorcev pove-~evati. Najvi{ja povpre~na vla`nost smrekovine impregnirane s pripravki vi{je koncentracije CuE je zna{ala 50,7 %, vla`nost vzporednih vzorcev impre-gniranih s pripravki CuEOQ pa je bila kar 57,6 % (preglednica 3). Vzrokov za tako visoko vla`nost je verjetno ve~. Prvi je `e omenjena higroskopnost eta-nolamina (Anonymus, 2006). Drugi razlog pa so kristal~ki, ki so se izlo~ili iz za{~itnega pripravka in se odlo`ili v celi~ni steni. Te h kristalov je zaradi ve~jega dele`a aktivnih u~inkovin ve~, kot v vzorcih impregniranih s pripravki CuS, kar se odra`a v ve~jih vla`no-stih. Vpliv drobnih kristalov v celi~ni steni je najve~ji v smrekovini impreg-nirani s pripravki CuEOQ visoke koncentracije. Poleg baker-etanolaminskih kompleksov so v tem za{~itnem pripravku navzo~e {e borove spojine in kvartarne amonijeve spojine (preglednica 1), kar se odra`a v izjemno visoki ijaLeS 58(2006) 11-12 raziskave in razvoj vla`nosti impregniranega lesa (preglednica 3, slika 1). Pri vzorcih impregniranih z baker-etanolaminskimi pripravki ni`je koncentracije, smo opazili primerljive podatke, kot pri smrekovini impregnirani s pripravki visoke koncentracije. Im-pregnirani vzorci, uravnove{eni pri naj-vi{ji RZV, so bili bistveno vla`nej{i kot vzporedni kontrolni vzorci ter vzorci impregnirani le z bakrovim sulfatom (slika 2). Ker je tudi pri teh vzorcih najvi{ja vla`nost mo~no odvisna od vsebnosti aktivnih u~inkovin v za{~it-nih pripravkih, menimo da so tudi v tem primeru primarni vzrok za tako visoko relativno vla`nost, drobni kristali, ki so nastali v celi~ni steni. To domnevo potrjuje dobra povezanost med vsebnostjo aktivnih u~inkovin v za{~itnem pripravku in vla`nostjo lesnih vzorcev, uravnove{enih v komori z najvi{jo vla`nostjo. Ve ~ kot je bilo aktivnih u~inkovin v pripravku, vi{jo ravnovesno vla`nost vzorcev, uravnove-{enih pri 100 % RZV, smo dolo~ili (slika 3). Sklep Impregnacija lesa z za{~itnimi pripravki vpliva na vla`nost lesa. Ta vpliv je {e posebej dobro viden pri smrekovini uravnove{eni pri najvi{ji relativni zra~-ni vla`nosti. Najvi{ja vla`nost lesa je v najve~ji meri odvisna od koncentracije aktivnih u~inkovin v za{~itnem pripravku. Vi{ji ko je ta dele`, vi{jo vla`-nost lesa uravnove{enega pri 100 % RZV smo dolo~ili. Zahvala Raziskavo je omogo~ila Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije s financiranjem projektov L4-6209-0481 in L4-7163-0481. Borutu Kri~eju, dipl.in`.les, z Oddelka za lesarstvo, se zahvaljujem za pomo~ pri uravnove{anju vzorcev. Slika 2. Sorpcijske krivulje smrekovih vzorcev impregniranih z bakrovimi pripravki nizke koncentracije (cCu = 0,25 %) Slika 3. Odvisnost med vsebnostjo aktivnih u~inkovin v pripravku in vla`nostjo impregniranega lesa uravnove{enega pri 100 % RZV ijaLeS 58(2006) 11-12 raziskave in razvoj literatura 1. Anonymus. 2006. Varnostni list za etanolamin, www.chemdat.info, 6 s. 2. Cao J, Kamdem DP. 2004. Moisture adsorption characteristics of copper-ethanolamine (Cu-EA) treated Southern yellow pine (Pinus spp.). Holzforschung, 58: 32–38 3. Claus I, Kordsachia O, Schröder N, Karstens T. 2004. Monoethanolamine (MEA) pulping of beech and spruce wood for production of dissolving pulp. Holzforschung, 58: 573–580 4. Hill CAS. 2006. Wood modification. Chemical, thermal and other processes. Wiley & Sons, Chichester, 239 s. 5. Humar M, Pohleven F. 2005. Bakrovi pripravki in za{~ita lesa. Les, 57: 57-62 6. Humar M, Pohleven F. 2006. Solution for wood preservation: Patent {t .: WO 2006/031207 A1. @eneva, World intellectual property organization. 15 s. 7. Humar M. 2002. Interakcije bakrovih za{~itnih pripravkov z lesom in lesnimi glivami. Doktorska disertacija. Biotehni{ka fakulteta, Ljubljana, 147 s. 8. Mangel A. 2000. Identifying physical and chemical phenomena with gravimetric water sorption analysis. Journal of Thermal Analysis and Calorimetry, 62: 529-537 9. Preston A. 2000. Wood preservation. Trends of today that will influence the industry tomorrow. Forest products journal, 50: 12-19 10. Schneider A. 1960. Diagramme zur Bestimmung der relativen Lufteuchtigkeit. Holz als Roh- und Werkstoff, 18: 269-274 kratke novice Zdru`itev Titus.Lame in Huwila 28. januarja 2007 je angle{ki Titus International Plc objavil prevzem 100-odstotnega dele`a podjetja Huwil-Werke iz Ruppichterotha v Nem~iji. Titus International, holdin{ka dru`ba s sede`em v Londonu, ki je od januarja 2006 ve~inska lastnica delni{ke dru`be Lama d.d. Dekani, pod blagovno znamko Titus.Lama proizvaja in tr`i spojno okovje in odmi~ne spone za pohi{tvo. Huwil je proizvajalec okovja za pohi{tvo, specializiran za pohi{tvene klju~avnice in dvi`ne sisteme za vrata kuhinjskih omar. Titus, Lama in Huwil predstavljajo kombinacijo treh podjetij s tremi uspe{nimi ni{nimi blagovnimi znamkami. Skupina Titus, z globalnimi prodajnimi in distribucijskimi sposobnostmi, je zmo`na okrepiti raz{irjenost Huwilovih izdelkov. Podjetja skupaj prina{ajo vzajemne prednosti in koristi drugo drugemu in njihovim kupcem. Na sestanku delni~arjev podjetja Huwil, 26. januarja 2007, so le-ti sprejeli odstop dosedanjega direktorja Huwila Wolfganga Märtina in na njegovo mesto postavili Karla Oscarja Schmidta, ki je predstavil svojo ekipo: finan~nega direktorja Petra F. J. Schmitza, Lutza Disselhoffa, tehni~nega direktorja evropske divizije za okovje, in Franza Josefa Schmidta, direktorja prodaje. Skupina, predstavljena pod imenom Titus+Lama+Huwil, se je `e uvrstila med deset vodilnih svetovnih dobaviteljev pohi{tvenega okovja. Uporabniki bodo dostopali do {ir{ega prodajnega programa, zbranega pod eno streho. Skupina na~rtuje nadaljevanje strategije ve~izdel~nih blagovnih znamk, in sicer Titus za spojno okovje, Lama za odmi~ne spone ter Huwil za klju~avnice in sisteme za dvi`na in drsna vrata. Marketin{ka strategija sloni na naslednjih klju~nih to~kah: inovativnost, konsistentna kakovost in dobra storitvena podpora ob konkuren~nih cenah. Osredoto~a se na kuhinjsko, bivalno ter sestavljivo (RTA) pohi{tvo, pisarni{ko pohi{tvo pa zaenkrat ostaja lo~ena kategorija. Skupine izdelkov bodo analizirane in redefinirane z namenom osredoto~anja na strate{ke segmente. To bo predstavljalo osnovo za nov TitusPlus katalog, ki bo iz{el februarja 2007. »Strategija vklju~evanja Huwila bo sledila uspe{nim izku{njam z integracijo Lame v Skupino Titus januarja 2006, ko sta zdru`itev izdelkov in sodelovanje zaposlenih za`ivela takoj po formalni zdru`itvi. Na{i kupci po svetu so `e spoznali, da je zdru`itev podjetij Titus in Lama prinesla znatne koristi,« pravi Robert Appleby, glavni izvr{ni direktor in ustanovitelj podjetja Titus Int. »S prevzemom Huwila smo odpravili negotovosti glede prihodnosti tega podjetja. Huwil-u se odpirajo nove prilo`nosti in mo`nosti znotraj investicij skupine. Pri~akujemo, da bo integracija Huwila prinesla koristi vsem udele`enim. Na{ cilj je uveljaviti znamko Titus+Lama+Huwil kot dobavitelja inovativnih proizvodov in storitev, ki pove~ujejo vrednost okovja v pohi{tvu.« ijaLeS 58(2006) 11-12 raziskave in razvoj UDK: 657.474 Znanstveni pregledni ~lanek (A Review) Gvajak (Guiacum spp.), lignum vitae in sifilis avtor Niko TORELLI, Gozdarski In{titut Slovenije, Ve~na pot 2, 1000 LJUBLJANA, e-po{ta: niko.torelli@gozdis.si izvleček/Abstract Opisane so dendrolo{ke, ksilotomske, fizikalne in mehanske lastnosti gvajako-vine (lignum vitae) ter njegova raba. Sodi med najtr{e in najbolj goste komercialne lesove. Zaradi samomazne lastnosti lesa, ki je posledica visoke vsebnosti smole (do 25 %), so »lignum vitae« (=gvajakova ~rnjava) uporabljali npr. za pu{e za ladijske gredi in le`aje. Mojster urar John Harrison je uporabljal lignum vitae za izdelavo svojih skoraj povsem lesenih ur. Prvotno so prinesli lignum vitae v Evropo kot »~ude`no« zdravilo za sifilis in {irok spekter bolezni. Dendrologic, xylotomic, physical, mechanical properties and use of guiacum-wood (lignum vitae) is described. One of the hardest and heaviest timbers in commercial use. Owing to the self-lubricating properties of wood associated with its high resin content of about 25 % (lignum vitae= heartwood of guiac) was valued eg. for propeller bushes and bearings. Master clockmaster John Harrison used lignum vitae as the basis for his nearly all-wood clocks. Lignum vitae was originally taken to Europe as a much-needed cure for syphlis and broad spectrum of diseases. Klju~ne besede: Guiacum spp., lignum vitae, lastnosti, raba, sifilis Keywords: Guiacum spp., lignum vitae, properties, use, syphilis Tropsko-subtropski rod Guiacum sodi v dru`ino Zygophyllaceae/jarmolis-tovk, ki poleg manj{ih dreves obsega {e grmovnice in zelike. Gospodarsko pomembni drevesni vrsti sta: (a) Guiacum officinale L. angl. guiacum-wood, lignum vitae; {p. guayacán, lignum vitae, guayacán genuino; nem. Pockholz, Guajakholz, echtes Pockholz, Franzosenholz; fr. ga D ac, bois de gaDac; niz. Pokhout, echt pokhout, Westindisch pokhout. Nadaljnja lokalna imena so: guayacán negro (Kuba); guayacán de playa, guiacán colombiano, guayaco (Kolumbija); gaDc mâle (Haiti); bois saint (Martinique); wayacá (Niz. Zah. Ind.). (b) G sanctum L., sin. G guata-malense Planch. angl. lignum vitae, bastard lignum vitae, thick-sap lignum vitae, Holywood lignum vitae (ZDA); {p. gaiac; nem. Pockholz, Bastard Pockholz; fr. gaDac; niz. Pokhout, bastard pokhout. Nadaljnja lokalna imena so: guayacán de vera, guayacan-cillo (Puerto Rico); vera (Dominikanska republika, Kuba); guayacá blanco (Kuba);gaDac blanc, gaDac femelle (Haiti); wayaca shimarón, beera, wajakaa maatsjoe (Niz. Zah. Indija.) (Elsevirs’s Wood dictionary, Little & Wadsworth 1964). Kratka ozna~ba (“Kurzzeichen” po DIN 4076, 1 1985) je za obe vrsti POH. Druge vrste iz rodu so {e Guiacum angustifolium (Mehika, Teksas), Guia-cum coulteri (Mehika), in Guiacum unijungum (Baja California, Mehika). Nem. ime Pockholz izvira iz nem. Pocken “koze”, “osepnice”. Izvor imen “francoski”, “italijanski”, “neapeljski” les je pojasnjen kasneje. Latinsko ime lignum vitae “les `ivljenja”, tudi lignum sanctum “sveti les”, naj bi nakazoval njegove dramati~ne zdravilske u~inke, zlasti pri zdravljenju sifilisa. Ime gvajak je “zahodnoindijskega” izvora. Prvi gvajak so pripeljali v Evropo [panci ({p. palo santo “sveti les”). Areal rodu gvajak (Guiacum spp.) obsega Mehiko, Centralno Ameriko (Belize, Costa Rica, El Salvador, Guatemala, Honduras, Nicaragua, Panama), severno Ju`no Ameriko (Kolumbija, Venezuela), Velike Antile (Kuba, His-paniola /Haiti in Dominikanska republika/, Jamaica, Puerto Rico), Male Antile (Zavetrni otoki/Leeward Islands /Anguilla, Antigua, Barbuda, Devi{ki otoki/, Protivetrni otoki/ Windward Islands /Dominica, Grenada, Martinique, St. Lucia, St. Vincent/ , Barbados, Trinidad in Tobago). Uspeva v gozdovih s podalj{animi su{nimi obdobji, vendar je zimzelen. V Mehiki ijaLeS 58(2006) 11-12 raziskave in razvoj Slika 1. Guiacum sanctum L.: listi in plodovi (iz Little & Wadsworth, 1964) Slika 2. Guiacum officinale L.: listi in plodovi (iz Little & Wadsworth, 1964) uspevajo gvajaki v zelo ekstremnem termofilnem in kserofilnem listopad-nem gozdu, bolje gostem grmovnem gozdu ({p. selva baja caducifolia) ob Tihomorski obali in na severu Yuca-tana. “Na{“ gvajak (Guaiacum sanctum) izvira iz Yucatana (sl. 1, 3-5). Zaradi ve~stoletne eksploatacije je danes sklenjen areal zo`en na Male Antile in Puerto Rico (Marinelli 2004). Lepa zimzelena drevesa so visoka do 10 m, dol`ina debla 1…5 m, srednji premer 25-35 cm; le redko debelej{a (45-75 cm, Nicaragua). Deblo je ~esto rag krivo in zavito ter nepravilnega preseka. Razveji se `e zgodaj oz. spodaj, tako da ima drevesce globoko in ko{ato kro{njo. Les se tr`i v blokih dol`ine 0,5 do 3 m. Guaiacum santum (sl. 1) ima temnozelene nasprotne sodoper-nate liste z ve~inoma 6-10 nesomer-nimi, elipti~nimi ali narobejaj~astimi osinastimi usnjatimi listi~i brez pecljev z ve~ `ilami izhajajo~imi iz listne baze. Plodovi so rumenkaste do oran`ne 4-5-loputaste oran`ne glavice. Guaia-cum officinale (sl. 2) ima prav tako nasprotne sodopernate liste z ve~ino-ma 4-6 nesomernimi, {irokoelipti~-nimi ali narobejaj~astimi usnjatimi, mre`asto `ilnatimi listi~i brez pecljev. Plod je oran`norjava, ve~inoma splo-{~ena ter na vrhu sr~asta in nekoliko krilasta oran`na glavica. Po listih in plodovih je mogo~e vrsti zlahka razlikovati. Obe vrsti cvetita pozno pomladi ali zgodaj poleti in imata ~udovite majhne modre cvetove s po petimi ven~nimi listi. G. sanctum je bahamsko nacionalno drevo, cvet G. officinale pa je jamaj{ki nacionalni cvet. Konzervatorski status: The World Conservation Union, UCN 2000 Red List of threatened species: EN = vrsta je ogro`ena. The Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora uvr{~a oba gvajaka v CITES II (prim. Marinelli 2004). K sre~i je regeneracija gvajakov dobra, vendar po~asna. Pri imenu guayacán je treba biti nekoliko previden; lahko gre tudi za ipé ali lapacho (Tabebuia ipé Standl., ang./ {p./ nem. lapacho, ipe iz Amazonije, sv. Brazilije, Argentine in Paragvaja, T. guayacan Hemsl., angl/{p./nem. ipéguayacan iz Centralne Amerike in Mehike, T. serratifolia Nichols /= T e -coma leucoxylon Mart./, angl. (zavaja-jo~e) whalebone greenheart, Surinam greenheart, bow wood, bethabara, {p. palo d’arco!, tabebuia, ipé, roble ama- rillo, nem. surinamisches Grünherzholz, Pau d’Arco, iz sv. Brazilije, Trini-dada in Gvajan. Les Pore so izključno posamezne s srednjim tangencialnim premerom pribl. 100 |jm ali manjšim. Traheje imajo izključno aH pretežno enostavne perfo-racije. Intervaskularne piknje so drobne (premer manjši od 3|jm = 0,003 mm). V trahejah črnjave so depoziti. Libriformska vlakna in vlaknaste tra-heide imajo zelo debele stene (premer lumna manjši od polovice debeline posamezne stene). Trakovi so izključno enoredni. Trakovno tkivo je homogeno, tj. izključno iz ležečih (parenhimskih) celic (si. 4). Trakovi so razporejeni v etažah (tang. prerez). Piknje med trakovnimi celicami in trahejami so drobne s premerom manjšim od 10 |jm. Aksialni parenhim je pretežno apotra-healen difuzen aH difuzen v agregatih, lahko tudi pretežno paratrahealen, pičel ali krilast (si. 3). Pogosto je zraven vretenast/fuziformen aksialni parenhim. Gostota črnjave G officinale p12 = 1150-1300 kg/m3 (za G. sanctum nekoliko nižja). Velja za najvišjo med “komercialnimi” lesnimi vrstami. Visoka gostota je rezultat visokega deleža vlaken (pribl. 70-80 %) z zelo debelimi stenami. Sicer pa so gvaja-kova vlakna med najkrajšimi (440-830 |jm, balza 1900-3600 |jm, bukev 6000-1300|im in dob/graden 1230-1740 |jm, Mayer-WegeHn/Trendelenburg 1955). Visok delež debelostenih vlaken in posledično visoko gostoto imajo npr. še gvajanski greenheart, GRE {Ocotea rodiaei /Schomb./ Mez), p 12« 950 kg/ m3 in afriški azobé, AZO (Lophira alata Banks ex Gaertn.f.), p12« 1050 kg/m3. Visok delež vlaken pa se ne odrazi v visoki gostoti, če so vlakna tankostena. Tako ima avodiré, AVO (Turraeanthus africana Pellegr.) s 75 ijaLeS 58(2006) 11-12 raziskave in razvoj % vlaknenega tkiva gostoto ρ12 ≈ 550 kg/m3, essessang, ESG (Ricinodendron heudelotii Pierre) s 77 % vlaken gostoto ρ12 ≈ 290 kg/m3) in assacu, ASA (Hura crepitans L.) s pribl. 80 % vlaken gostoto ρ12 ≈ 400 kg/m3. Nasprotno pa imajo lesovi z nizkm dele`em tanko-stenih vlaken in visokim dele`em parenhima zelo nizko gostoto. Balza, BAL (Ochroma lagopus SW.) ima le 4 % (!) (tankostenih) vlaken ter izjemno visok dele` aksialnega parenhima (pribl. 74 %) in trakovnega parenhima (pribl. 17-19 %). Z gostoto ρ12 = 80-120 kg/m3 velja balza za najredkej{i (“najla`ji”) les med komercialnimi vrstami. Gvajakova beljava je svetlorumena. Pri Guiacum officinale je ozka, pri G. sanctum pa praviloma {ir{a. Navznoter sledi nekak{na prehodna cona z zelenimi depoziti v trahejah. Jedrovina je temno olivno rjava do ~rno zelena, lahko tudi zeleno rumena do kostanjevo rjava s svetlej{imi progami, ki spominjajo na prirastne plasti; na zraku lahko pozeleni. Les ima zelo fino in homogeno zgradbo, z izmeni~no zavito rastjo, z veliko smole (gvajakova smola, vsebnost v ~rnjavi 20-25 %) in je vo{~eno-oljen na dotik. Zaradi velike gostote je les nejasno strukturiran oz. neizrazit. V sve`em stanju les neprijetno zaudarja. Zaradi nastajanja kro`nih razpok (“kolesivost”) in izliva smole, je su{enje problemati~no (su{ilni program A, Building Research Establishment, Princes Risborough Laboratory, Handbook of Hardwoods, London 1981). Zaradi velike vsebnosti ekstraktivov je treba pri povr{inski obdelavi mnogokrat, zlasti pri delu s poliestrskimi laki, uporabiti “zaporne” lake. Sicer pa ta problem najdemo tudi pri drugih lesovih z veliko ekstraktivi (npr. Dalbergia spp. Tectona grandis, Diospyros spp., Chlorophora excelsa, Pterocarpus spp., Mansonia altissima). Slika 3. Guiacum sanctum L. - pre~ni prerez. Daljica 100 µm. Slika 4. Guiacum sanctum L. radialni prerez. Daljica 100 µm. Slika 5. Guiacum sanctum L. tangencialni prerez. Daljica 100 µm. Orig. ijaLeS 58(2006) 11-12 raziskave in razvoj Preglednica 1. Izbor lesov z zelo visoko gostoto (po ATIBT 1965) Vrsta Botanična družina P„ «(kg/m3) Cuiacum officinale L. Zygophyllaceae 1150-1300 Tabebuia ipe Standi. Bignoniaceae 950-1250 Krugiodendron ferreum (VahD Urb. Rhamnaceae 1340-1420 Schinopsis lorentzii Engl. Anacardiaceae 1150-1300 Dalbergia melanoxylon Guill.&Perr. Fabaceae 1150-1250 Dalbergia retusa Hemsl. Fabaceae 990-1220 Diospyros ebenum Koen. Ebenaceae 1000-1200 Preglednica 2. Gostota, E-modul, tla~na, upogibna in natezna trdnost aksialno ter udarna `ilavost za gvajak ter primerjalno za bukev in balzo (Sachsee 1991, Wagenführ 1996). Vrsta pn(kg/m3) EJI (N/mm2) p^N/mm2) phh(N/mm2) pJN/mm2) oil/cm2) gvajak 950 11060 88 117 59 1200 12200 107 129 102 3,3 1300 13530 123 141 153 bukev 490 10000 41 74 57 3 680 16000 62 123 135 10 880 18000 99 210 180 19 balza 50 1130 2,7 5 63 1,5 130 2600 3,5 18 68 2,2 410 6000 9,4 38 73 4,2 Preglednica 3. Maksimalni nabrek in skr~ek, nabrekovalni koeficient in diferencialno nabrekanje za gvajak in nekaj vrst (Noack et al. 1973, Schwab 1979, Torelli 1983, Wagenführ 1996) Vrsta Pl2 [kg/nf] ttmaks P/o] Pmak; P/o] Nabrek. koef. h Pi/%] Diferen. nabrek. q [%/%] q/q, rad. tang. rad. tang. rad. tang. rad. tang. Samba 400 3,5 6,2 2 3 0,011 0,023 0,10 0,18 1,8 Topol 450 3,4 8,9 2 5 0,012 0,029 0,10 0,28 2,8 Tik 650 2,7 4,8 1,5 2,5 0,022 0,035 0,16 0,26 1,6 Bukev 700 6,2 13,4 4 8 0,032 0,065 0,20 0,41 2,1 Iroko 650 3,5 5,5 1,5 2,5 0,031 0,043 0,19 0,28 1,5 Azobe 1050 77 11,4 4 6 0,069 0,096 0,31 0,40 1,3 Gvajak 1250 - - 5,6 9,3 0,052 0,081 0,36 0,57 1,6 Čikoz. 950 - - 5,6 8,9 0,041 0,067 0,26 0,42 1,6 Preglednica 4. Kriteriji za ocenitev dimenzijske stabilnosti lesa (Torelli 1982) <7t <7r<7. <7/<7. Ocena >0,4 >0,2 >0,2 neugodno 0,3-0,4 01 2-0,2 1,6-2,0 normalno <0,3 <0,12 <1,6 ugodno ht ht -hr h/h, Ocena >0,055 >0,035 >2,0 neugodno 0,050-0,065 0,020-0,035 1,6-2,0 normalno <0,050 <0,020 <1,6 ugodno V preglednici 1 je prikazan izbor zelo gostih lesov. Izjemno visoko gostoto ima tudi ka~ji les (angl. snakewood, nem. Schlangenholz), SHZ Brosimum guaianensis, sin. Piratinera guianensis, Moraceae) iz Gvajan in sev. Brazilije z gostoto p12 do 1300 kg/m3. Nenavadno ime izvira od tod, ker so na vzdol`nem prerezu videti ~rni, valoviti ali »cik-cakasti«, tudi luskasti vzorci, ki spominjajo na ka~ji hrbet, v~asih tudi na ~rke. Ka~ji les zato velja za enega najbolj dekorativnih lesov. Zelo gost je tudi `elezni les (angl. grey myrtle, ironwood, nem. Eisenholz, Backhousia myrtilifolia, Myrtaceae) iz Avstralije z gostoto p12« 1005 kg/m3. Ime vrste je v Avstraliji normirano, sicer pa med “`elezne” lesove {tejemo na splo{no vse zelo goste oz. “te`ke” in trde lesove (npr. azobé, wengé, merbau, billian). Med “`elezne” lesove {tejejo tudi okrasno perzijsko parocijo (Parrotia persica), ki se jeseni ~udovito obarva. Tudi sam jo imam v vrtu. Za Nemce velja za “`elezni les” celo robinija. Med “prave” “`elezne lesove” bi lahko {teli lesove, ki imajo “`elezo” v svojem znanstvenem imenu: Eusideroxylon zweigen iz Bornea, Argania spinosa (L.) Skeels, sin. Sideroxylon spinosum L., Sydero-xylon ahissimum (Hutch & Dalz. ?) iz ekvatorialne Afrike (kljub majhni debelini smo pri podiranju strgali dve verigi!) ali pa Metrosideros vera Roxb., lara iz Molukov, (gr. sideros “`elezo”) ali pa Caesalpinia ferrea Mart., Mesua ferrea L. in Krugiodendron ferreum (Vahl.) Urb., (lat. ferrum “`elezo”). Zelo goste lesove najdemo npr. v ro-dovih Acacia, Caesalpinia, Cercocar-pus, Dalbergia, Diospyros, Olneya, Oka, Stadmannia, Swartzia, Thouinia, Xylia. V Afriki smo imeli priliko raziskati vrsto Swartzia fistuloides Harms z gostoto p 12« 1038 kg/m3 z izjemno trdnostjo in trdoto. vijaLeS 58(2006) 11-12 raziskave in razvoj Preglednica 2 prikazuje mehanske lastnosti gvajakovine v primerjavi z buko-vino in balzovino. Izstopa predvsem visoka tla~na trdnost σcb. V preglednici 3 je primerjalno prikazan nabrek in skr~ek ter kazalniki dimenzijske stabilnosti lesa s kriteriji za njeno oceno (preglednica 4). Sledi, da se gvajak v spreminjajo~i se klimi mo~no kr~i (in nabreka), vendar z majhno pre~no anizotropijo. Glede na visoko gostoto je ocena dimenzijske stabilnosti in kongruence razmeroma ugodna in celo bolj{a kot pri bukovini. Kr~enje nara{~a z gostoto, medtem ko je anizotropija odvisna od anatomske zgradbe in posredno od akcesornih snovi. Dimenzijsko stabilnost gvajaka posredno pove~uje higro-/hidrofobnost zaradi visoke vsebnosti smole in ma{~ob. Raba Zaradi visoke gostote, homogenosti, visoke vsebnosti smole v ~rnjavi, sa-momaznosti in hidrofobnosti, se je gva-jak uporabljal za izdelavo {krip~evij, obra~alnih kolutov, vodil za vrvi, za samomazne pu{e za ladijske gredi, kot nadomestek za medenino in sivo litino v le`ajih (npr. Record & Hess 1949), za `elezni{ke pragove, za najrazli~nej{e stru`ene izdelke kot so umetni{ki izdelki, ro~aji za orodja, krogle za bowling, za zobata kolesa in celo za dele ur. Med I. in II. svetovno vojno so ga {e vedno intenzivno uporabljali v ladje-delni{tvu. Kot zanimivost povejmo, da je (bilo?) v ZDA sodnikovo ali predsednikovo kladivo, s katerim je zahteval mir, tradicionalno iz gvajakovine. Iz gvajakovine so tudi policijske palice v karibskih de`elah. Genialni angle{ki urarski mojster John Harrison (1693-1776), ki je prvi izdelal dovolj natan~nen kronometer za dolo~anje geografske dol`ine v mornari{tvu. Njegove ure so bile skoraj v celoti iz lesa, to~neje iz hra- ijaLeS 58(2006) 11-12 stovine, češnjevine, jablanovine, najobčutljivejši in najbolj obremenjeni deli pa iz samomazne gvajakovine! Danes gvajakovino uspešno nadomeščajo s kvalitetnimi plasti (litimi poli-amidi, npr. novilon-oilon), sicer pa zaradi pretirane rabe v preteklosti postaja vse redkejši. Gvajakovo smolo iz obeh gvajakov (Guaiaci Resina, gum guaiacum, gu-ajacum, Guajakgummi, Guajak-Harz) so nekoč masovno uporabljali kot “čudežno” zdravilo proti sifilisu, še danes pa v zdravilstvu za lajšanje najrazličnejših tegob. Vrstno ime enega od gvajakov officinalis izvira iz lat. officina “delavnica”, “apoteka” in nakazuje zdravilni učinek! Smolo so pridobivali z zarezovanjem debel aH pa tako, da so vzdolžno prevrtane metrske hlodičke na eni strani segrevali nad ognjem in iztekajočo smolo lovili v “kalebase” (šp. calabaza, buča v obliki steklenice). Smolo so pridobivaH predvsem na otoku Gonäve, zdaj turističnem raju pred Port-au-Prince na Haitiju (zahodni del Hispaniole). V starejših virih (prim. npr. Meyers Konversationslexikon, 4. izd. 1888-90) beremo, da se “smola zgosti v krhko, temnozeleno do rjavo črno, cesto razpokano maso, ki značilno diši po dišeči smoli benzoj (benzoe), ki jo pridobivajo iz dreves in grmov rodu Styrax, z gostoto pribl. 1200 kg/ m3 in s tališčem 85 D C. Okus je ostro jedek in se lepi na zobe. Raztaplja se v alkoholu in etru. Na zraku počasi oksi-dira, pri čemer se obarva “lepo” modro aH zeleno in se pod vplivom reduci-rajočih agentov ali pri segrevanju razbarva. Sestoji iz pribl. 70 % amorf-ne, rjave gvajakonske kisHne C12H20O5 brez okusa in vonja, ki se topi pri 95-100DC. Pod vplivom oksidacijskega sredstva se prehodno obarva modro. Nadalje sestoji še iz 10 % brezbarvne, kristalizirajoče kisHne gvajakove smole C20H26O4, iz 10 % v etru netopne beta gvajakove smole, zelo malo brezbarvne, kristalizirajo~e gvajakove kisline C6H8O3, iz nekega rumenega krista-lizirajo~ega barvila brez vonja, 3,7 % gumija in 0,8 % mineralnih substanc.” Smolo lahko dobimo tudi z izkuhava-njem s slano vodo iz lesa. Novej{i viri navajajo med aktivnimi substancami lignane; furogvajacidin, gvajacin, furogvajacin, furogvajaoksi-din, smolne kisline; gvajaretsko, hidro-gvajaretsko ter α- in β-gvajakonsko kislino. Slednja se lahko prevede v zna-~ilen v vodi netopen modri pigment “guiacum blue”. Les vsebuje {e vanilin, terpenoide, vklju~no gvajagutin, gvajasaponin in caoutchouc (Fengel & Wegener 1989). ^rnjava vsebuje 25 % smole, beljava pa le 2-3 %. Za zvarke (dekokte) so uporabljali tudi les ~rnjave, oz. njegove ostru`ke (Guaiaci Lignum). Sifilis Ime “sifilis” se je prvi~ pojavilo 1530 v latinski pou~ni pesmi profesorja pa-dovanske univerze, tudi zdravnika, filozofa, geologa in pesnika Girolama Fracastora (1478-1553) Syphilis sive Morbus gallicus “Sifilis ali galska bolezen”, katere junak je pastir z imenom Syphilus, ki ga je bog sonca Apolon zaradi sodomije kaznoval s to spolno boleznijo. Izvor samega imena ni pojasnjen (sl. 6, 7). Lues, drugo ime za sifilis, je latinskega izvora. Lat. lues “kuga”, “pestilenca”, “nalezljiva bolezen”, “ku`na bolezen”, pravzaprav “razlivajo~a se, ne~ista teko~ina, zlasti tale~i se sneg, {ire~e se zlo”; lat. luo “umijem, sperem” (prim. Hermann 1994). V 16. stol. zdravniki niso, niti niso mogli dovolj dobro poznati {tevilne bolezni, zato z izrazom lat. pestis in lat. pestilentia niso imenovali le kuge, temve~ vsako vro~insko obolenje, ki je nenadoma izbruhnilo in imelo mno`i~en zna~aj. Ker niso m raziskave in razvoj m poznali pravih vzrokov, so bolezni pripisovali zlasti miazmi, tj. strupenim hlapom iz mo~virja ali razkrajajo~ih se snovi: miazemska teorija; iz gr. mia-inein “umazati”, “kvariti”. Po~asi se je za~el uveljavljati Fracastorov nauk o kontagiju (lat. contagio “dotikanje”, “povezava”). Ulrich von Hutten (1488-1523), nem-{ki vitez in humanist, tudi sam sifilitik, opisuje grozne bole~in, ki so trpin~ile iz~rpane bolnike (sl. 8). [e huj{i od bole~in je bil pogled na lastno razpada-jo~e telo. Bolniki niso mogli spati. Huj-{ali so, ne da bi ob~utili lakoto. Zavladala je splo{na negotovost in obup. Zdravniki se ku`nih bolnikov niso hoteli niti dotakniti, bolnice pa so sifili-tike odklanjale ali jih metale na cesto. Bolezen je v vsej svoji grozoti izbruhnila kmalu po prihodu Kri{tofa Kolumba v Evropo. “Zahodnoindijska” hipoteza o izvoru bolezni se je zdela takrat zelo verjetna, {e zlasti, ker so za~eli sumiti, da se lahko bolezni prena{ajo z osebe na osebo. Danes {tevilni znanstveniki verjamejo, da je bil “Novi svet” res vir sifilisove bakterije (Treponema pallidum) ali novega soja oz. kofaktorja, ki je spro`il epidemijo v devetdesetih letih 15. stol. Privr`enci zahodnoindijske teorije so trdili, da so sifilis zanesli v [panijo Kolumbovi {panski mornarji iz Srednje Amerike, kjer je obstajal kot endemi~na bolezen. Od tam se je potem raz{irila po Franciji (zato tudi “francoska bolezen”). Francoski kralj Karel VIII, ki je uveljavljal pravico an`ujske hi{e do neapeljskega kraljestva, je z vojsko 32 000 vojakov, v kateri so bili [vicarji, Francozi, Nizozemci, [panci, Italijani, Angle`i in drugi, 1494 krenil v Italijo. Vojsko je spremljalo 800 `ena, med njimi 500 prostitutk. V Rimu se je pisana vojska zadr`ala tri tedne in prirejala divje orgije. Tedaj je bilo v Rimu 14 000 {panskih prostitutk (!) Mnoge so ne- davno pri{le iz [panije, kjer se je 1493 pojavil sifilis oz. lues. O~itno se je ve-~ina Karlove vojske oku`ila `e v Rimu. Naslednje leto je vojska krenila proti Neaplju, kjer je nadaljevala z nebrzdanim veselja~enjem. Pred koalicijo Aragonije, Benetk, Milana in cesarja Maksimilijana I se je moral Karel umakniti iz Italije. Za sabo je pustil 6000 vojakov. Vse to se je dogajalo za ~asa razvpitega pape`a Aleksandra VI Borgie (pontifikat 1492-1503). “Neapeljska bolezen”, kot so tedaj imenovali sifilis ali lues, se je hitro {irila po Italiji in po Evropi. Po izbruhu sifiliti~nih epidemij je iz{lo ve~ inkunabul. Nicolo Leoniceno, profesor iz Ferrare je 1497 objavil pomembno delo De epidemia, quam Itali Morbum Gallicum, Galli vero Napolitanum vocant “O epidemiji, ki ji Italijani pravijo francoska bolezen, Francozi pa neapeljska bolezen”. Bil je prepri~an, da je bil sifilis ali lues nova evropska bolezen (mal nuovo). Bolezen je imenoval Morbus Gallicus “francoska bolezen”. Pod tem imenom so jo poznali po vsej Evropi, razen v Franciji, kjer so jo imenovali “Italijanska ali neapeljska bolezen” (Morbus Italicus, mal de Naples) (prim. npr. Gleisinger 1978). Vsakdo je njen izvor pripisoval svojemu sovra`niku ali zoprniku. Zato so jo Italijani imenovali tudi “{panska bolezen”, Rusi “poljska bolezen”, Arabci pa kar “bolezen kristjanov”. Leonardo Fioravanti (1518-1588) je trdil, da so francoski vojaki zboleli, ker so jedli razkrajajo~a se trupla svojih mrtvih sovra`nikov. Nekateri so spet trdili, da se je bolezen pojavila, ko je francoski gobavec imel spolni odnos z neapeljsko prostitutko. Drugi spet so verjeli, da so Francozi zboleli, ker so pili gr{ko vino “zalito” s krvjo gobavcev itd. itd. (prim. Allen 2001). Astrologi so menili, da je epidemija sifilisa izbruhnila zaradi konjunkcije Saturna in Marsa. Nekateri so mislili, da se bo- ijaLeS 58(2006) 11-12 lezen prena{a s pitjem iz skupnega kozarca, s poljubljanjem prijateljev v cerkvi ali z uporabo latrine za sifili-tikom. Von Hutten je kmalu ugotovil, da obolevajo predvsem mlaj{i, spolno aktivni ljudje. Ob tak{nih spoznanjih so postali najbolj sumljivi vojaki in prostitutke. O~itno je postajalo, da gre za spolno bolezen. Infekcija je lahko postala vzrok za prekinitev zaroke pa tudi vzrok za obto`bo na sodi{~u. Infekcija je veljala za sramoto. Teologi in duhov{~ina so pohiteli z ugotovitvijo, da so za novo kugo krivi veliki grehi. John Calvin (1509-1564) je objavil, da “Bog je poslal nove bolezni, da bi zaustavil razuzdanost”. Medicinske avtoritete so nemo~no pritrjevale. William Clowes, veliki angle{-ki kirurg 16. stol., ki je zdravil tudi kraljico Elizabeto, je naznanil svojim kolegom in pacientom, da je sifilis “odvraten in stra{ljiv, zares te`aven in nevaren ter viden dokaz pravi~ne bo`je jeze”. Stoletje kasneje je imel francoski zdravnik Flamand nekoliko druga~no mnenje: “pravi~na nagrada za razuzdano pohoto”. (Nastalo moralno paniko, ki jo je povzro~il sifilis, bi lahko primerjali s pojavom AIDS-a v osemdesetih letih prej{njega stoletja; prim. Allen 2001). Menijo, da je eden od razlogov, zaradi katerega je Martin Luther (1483-1546) ukinil celibat, morda tudi prepre~evanje nemorale neo`enjenih duhovnikov (Gleisinger 1978). Imel pa je pojav sifilisa tudi pozitivne u~inke na dru`beno moralo. Dru`insko `ivljenje je postalo bolj trdno in moralno. Ob sklepanju zakonov so gledali na zdravje mladoporo~encev. Von Hutten opisuje lastna opazovanja in postopke zdravljenja. Frakastoro dramati~no in dokaj natan~no opisuje stra{ljiv razvoj bolezni, predvsem njenega zadnjega (tretjega) stadija: anev-rizme in gume. (Anevrizma je raz{i-ritev arterij zaradi slabljenja •ilne ijaLeS 58(2006) 11-12 stene; posledica: pretrganje •ilne stene in izkrvavitev. Gume so velike vnetne bule iz granulacijskega tkiva, ki razpadejo in uni~ijo prizadeto tkivo. Granu-lacijsko tkivo je bogato o•iljeno vezivno tkivo, ki se pojavlja pri celjenju ran in se pozneje spremeni v brazgotinasto tkivo, »divje meso«.). Med pozne oblike sodijo tabes dorsalis, bolezen hrbte-nja~e in paraliza. V nasprotju z “ameri{ko” oz. “zahodnoindijsko” teorijo o izvoru sifilisa je “evropska” teorija (upravi~eno) trdila, da je sifilis obstajal v Evropi `e pred odkritjem “Novega sveta”. Avgu{tinski samostan v Hullu (tedaj drugo najve~je pristani{~e v Angliji) je nudil medicinsko pomo~ in pokop “ubogih du{“. Izkopani skeleti izkazujejo po{kodbe na kosteh, ki so tipi~ne za tercialni ve-neralni sifilis. Kar dve tretjini izkopanih skeletov je imelo zna~ilne kostne po{kodbe, tudi tisti, ki so bili pokopani bli`e oltarja, tj. na mestu, ki je bilo rezervirano za premo`ne za{~itnike samostana. Evropa je pre`ivljala hude ~ase. 1487 je iz{la najgrozovitej{a knjiga v svetovni knji`evnosti Malleus maleficarum “~a-rovni{ko kladivo”, ki jo preveva bolestna mr`nja do `ensk in je opravi~e-vala se`iganje “~arovnic”. Zdravljenje sifilisa je potekalo z `ivim srebrom. Uboge bolnike so mazali z `ivosrebrnimi mazili ali jih izpostavljali `ivosrebrnim param (sl. 9). Mazilo so vtirali nepretrgoma 20-30 dni. Bolnike so tesno zavite v odeje zadr`e-vali v “parilnicah” ali jih posadili v kurjene sode, iz katerih je molela le glava, kjer so se strahotno potili. Iz ust in nosa jim je iztekala gnusna teko~ina. Grlo, jezik, lica in ustnice so prekrivale rane. ^eljusti so nabrekle in izpadali so jim zobje. Vsepovsod se je {iril grozen smrad. Zaradi nabreklega `rela so bolniki umirali zaradi zadu{itve ali pa zaradi odpovedi srca. Drugi so umirali raziskave in razvoj ra raziskave in razvoj zaradi odpovedi ledvic, ker so prenehali izlo~ati se~. @ivo srebro se me{ali z vro~o ~okolado. Nekateri so svarili pred tak{nim zvarkom, saj naj bi bila ~okolada preve~ {kodljiva! @ivosre-brna metoda je temeljila na prepri~anju, da se `ivosrebrni hlapi raz{irijo po telesu in povzro~ijo mo~no potenje in slinjenje, s katerim se izlo~ijo ku`ne miazme. Ve~ina bolnikov je seveda umrla zaradi uni~ujo~ega tretmana in ne zaradi sifilisa. Fracastoro je v svojem znamenitem delu De Contagione et Contagiosis Morbis (Benetke 1546) ovrgel Galenov nauk o gnitju telesnih teko~in, ki naj bilo vzrok za ku`ne bolezni. Fracastoro je tudi trdil, da bolezni ne nastanejo zaradi miazemskih strupov, temve~ da jih povzro~ajo majhna in nevidna telesca, ki jih je imenoval seminarium contagiosum. ^lovek (ali `ival) se lahko oku`i posredno (z oku`enimi predmeti) ali neposredno z dotikom bolnega telesa ali izlo~kov! Zelo vizi-onarsko je trdil, da spremenljivo naravo epidemij omogo~ajo spremembe viru-lentnosti ku`nine, itd. itd. Fracastoro je tako postavil temelje znanstveni epidemiologiji in infektologiji (prim. npr. Borisov 1985). Z odkritjem »Novega sveta« se je v Evropi uveljavil nov “zdravilni” postopek za sifilis z gvajakovimi zvarki, ki so ga mnogi razgla{ali za manj smrtnega in hkrati bolj u~inkovitega od `ivega srebra. Zdelo se je, da bo zdravilo, ki prihaja prav iz krajev, kjer naj bi bil sifilis doma, gotovo zelo u~inko-vito (njegov zvarek so uporabljali Maji). K uveljavitvi “svetega” lesa (palo santo), tedaj imenovanega tudi “indijski” les, je pripomogel zlasti Ulrich von Hutten. Slednji se je po dolgem in ne-upe{nem zdravljenju z `ivim srebrom navdu{il nad “lesom `ivljenja”. Pri tem je napisal delo “De guajaci medicina et morbo gallico liber unus”, Mainz m 1519). (Tedaj se je sifilis imenoval {e “francoska bolezen” (glej dalje!)! V svojem delu je navdu{eno pisal o svojih dobrih izku{njah s ~ude`nim zdravilom, ki ga je priporo~al tudi proti `ol~nim kamnom, paralizi, gobavosti, vodenici/edemu, epilepsiji in protinu. Trdi, da je kura z gvajakom prinesla ob~asna olaj{anja. Gvajakovina je bila bestseller in monopol rudni{ke in bankirske dru`ine Fuggerjev iz Augsburga (prim. npr. Ogger 1979). Takrat je “vladal” Fugger Jacob der Reiche (1459-1525). Cini~-ni in ekscentri~ni zdravnik in alkimist Paracelsus (1493-1541) je svaril pred gvajakom pa tudi pred visokimi dozami `ivega srebra. Tudi pu{~anje krvi je ozna~il kot {kodljivo in neu~inko-vito. Bogati sifilitiki so u`ivali kar se da pogosto gvajakove koktejle oz. dekokte (zvarke). Mesto Strasbourg je gvajakove zvarke celo brezpla~no delilo svojim revnim me{~anom. l. 1508 so jezuiti uvozili prvi gvajak v Evropo. {panski kralj Ferdinand V je celo ukazal, da ne sme nobena ladja zapustiti Hispaniole (Haitija) ne da bi natovorila dolo~ene koli~ine gvajaka. Gvajak so uporabljali v obliki zvarka (dekok-ta) za zunanjo in notranjo uporabo. Kombinirali so ga tudi z dekoktom iz grozdnih jagod, kumine, koriandra (Coriandrum maculatum) in je~mena. Pri tem so bolnike {e vedno prekajevali z `ivosrebrnimi parami (prim. Borisov 1985). Obvezno so bolnikom pu{~ali kri in vseskozi uporabljali mo~ne purgative (odvajala). Kura je trajala do 8 mesecev! ^etrtina bolnikov je pri tem umrla. Zdravilo iz gvajakovega lesa so pripravljali za to posebej izu~eni pa-darji – “lesni o~etje” in “lesne matere” (nem. Holzvater, Holzmutter). V resnici tudi gvajak ni pomagal. Resda je povzro~il mo~no potenje, sifilisa pa ni zdravil. Tudi postopek je bil podobno uni~ujo~ kot postopek z `ivim sreb- rom. Tudi po tem postopku so bolniki medleli v vro~ih prostorih in kontejnerjih. Nekateri so celo trdili, da bolnik najhitreje ozdravi, ~e spolno ob~uje z zdravim dekletom!! Paracelsus (pravo ime Theophrastus Bombastus von Hohenheim) je v ~asu bivanja v Nürnbergu (1529-30) izjavil, da so imeli od dragega gvajaka korist edinole Fuggerji in si s tem nakopal njihovo jezo. V {tevilnih spisih o terapiji razsajajo~ega sifilisa je terapijo z gvajakom ozna~il z “alles Quatch” (“samo ~vekanje”) (prim. Stacher 1993). Problem je bil v tem, da je bil postopek z gvajakom skoraj enako uni-~ujo~ in bole~ (in neu~inkovit!) kot postopek z `ivim srebrom. Neuporabnost teh zdravil je opisal v delu z naslovom Spittal-Buch in jo posvetil “ubogim bolnikom” s “francosko boleznijo”. Tako si je nakopal tudi jezo Fugge-rjev (tedaj najbolj mogo~na trgovska hi{a v Evropi, ki je financirala volilno kampanijo za kralja Karla V, v katerega kraljstvu sonce ni nikoli za{lo). Fugge-rji so prepre~ili tisk knjige in Paracelsus je moral zapustiti Nürnberg. Kot reakcijo na prepoved publiciranja knjige so nastali obrambni spisi, ki jih je objavil v St. Gallenu – naslednji postaji njegovega nemirnega `ivljenja. Tukaj je nastalo njegovo veliko delo Opus Para-mirum (1531). 1541 je pri{el v Salzburg, kjer je 23. 09. 1541 umrl. Njegovi privr`enci so ga imenovali “Luter medicine”. Vzrok njegove smrti ni znan. Najnovej{a sodnomedicinska preiskava je pokazala, da je najverjetnej{i vzrok smrti pove~ana koli~ina `ivega srebra v kosteh (sicer dobro ohranjenega skeleta) (Benzenhöfer 1997). Sicer pa je Paracelsus mladost pre`ivel v Beljaku, kjer je bil njegov o~e mestni in rudni{ki zdravnik. Leta 1523 ali 24 je nekaj ~asa pre`ivel v Idriji in na Ptuju (DZS). Leta 1539-41 je bil zdravnik v Celovcu. V nem{kem koro{kem nare~ju je med drugim opisal poklicne bolezni rudar- ijaLeS 58(2006) 11-12 raziskave in razvoj jev, tudi kroni~no zastrupitev z `ivim srebrom. Pribl. desetino Paracelsovih rokopisov je ohranil zdravnik I. Home-lius s Ptuja (prim. Benzenhöfer 1997). Kljub neu~inkovitosti `ivega srebra, gvajaka in drugih drog pa zdravljenje z drogami vendarle pomeni napredek. Dotlej so uporabljali le pu{~anje krvi, klistiranje, purgative, emetike in bolj ali manj misti~ne “farmake”, predvsem iz arabske medicine. Prvo u~inkovito zdravilo za sifilis je bil salvarsan ( P. Ehrlich, S. Hata, 1910) – spojina benzena in arzena. Zaradi {kodljivih stranskih u~inkov so ga po drugi svetovni vojni zamenjali zelo u~inkoviti antibiotiki: penicilini, tetra-ciklini, eritromicin. Gvajak v zdravilstvu Na splo{no velja gvajakova smola kot sredstvo, ki pospe{uje potenje in izlo-~anje se~a. Danes gvajakov les pridobiva pomen kot sredstvo proti revmi. Antirevmat-ski u~inek naj bi imeli sestavini smole gvajakol in gvajaretska kislina. Domnevajo, da zadr`ujeta delovanje encima lopoksigenaze. Gvajaretska kislina naj bi tudi sicer delovala proti vnetjem in bole~inam (Hänsel et al. 1999). Pri homeopatskem zdravljenju velja gvajak za preizku{eno sredstvo proti bole~i-nam v gibalnem aparatu, {e posebej pri bole~inah v sklepih. U~inkovit naj bi bil tudi pri revmatoidnem artritisu in protinu ter pri prepre~evanju njegovega ponovnega napada. Gvajak je tudi diuretik (zdravilo za izlo~anje se~a), laksativ (odvajalo). Kosem vate, prepojen s smolo, pomaga pri zobobolu. Zvarek iz lesnih iveri deluje kot lokalni anestetik. Gvajak je tudi u~in-kovit diaforetik (sredstvo za znojenje). Pospe{uje tudi izlo~anje `ol~a. Obstajajo pa {e bolj eksoti~ne rabe. Indijanci ga uporabljajo za kadilo proti prehladu in kot afrodiziak (zelo trd les naj bi predstavljal mo{ki spolni ud!). Gvajak sodi med kadilne rastline meseca. V zodiakalnem krogu pripada gvajak raku. Ljudje tega znamenja imajo radi toploto, skritost in imajo izrazit dru-`inski ~ut. So ob~utljivi. Radi pri-sko~ijo na pomo~, imajo bujno domi{-ljijo in so zasanjani itd. itd. (moje znamenje!, morda pa je vse to res?). Z gvajakovim testom se dokazuje kri v blatu. Rabi “screeningu” po gastro-intestinalnih tumorjih, zlasti debelega ~revesa in rektuma. Preprosti test je odkril van Deen 1864. Za medicinsko diagnostiko ga je razvil Boas 1901. literatura 1. Allen, P.L. 2001. The wages of sin, Sex and desease, past and present. The University of Chicago Press, Chicago. 2. ATIBT. Nomenclature génerale des bois tropicaux. CTFT Nogent s. Marne, 3. Bazier, J.D., Franklin,G.L. 1961. Identification of heartwoods – A microscope key. Dept. Of Scientific an Industrial Research, Forest products research, Bulletin No. 46 Her Majesty’s Stationery Office, London. 4. Benzenhöfer, U. 1997. Paracelsus, rororo-Mono-graphie. Rowolt Tasechenbuchverlag GmbH, Reinbek b. Hamburg. 5. Borisov, P. 1985. Cankarjeva zalo`ba, Ljubljana. 6. Castiglioni, A. 1948. Storia della medicina, Monda-dori, Milano-Verona. 7. Drosdowski, G. 1989. Duden Etymologie. Herkunfts Wörterbuch der deutschen Sprache. Dudenverlag, Mannheim, etc. 8. Elsevier’s Wood dictionary in seven languages, Vol. : Commercial and botanical nomenclature of world-timbers and sources of supply. Elsevier Publishing Company, Amsterdam, London, New York 9. Fengel, D., Wegener, G. 1989. Wood – chemistry, ultrastructure, reactions. Walter de Gruyter, Berlin, New York. 10. Glesinger, L. 1978. Povjest medicine. [kolska knjiga, Zagreb. 11. Handbook of hardwoods (rev. R.H. Farmer) 1981. Handbook of Hardwoods (3. izd). Building Research Establishment, Princes Risborough Laboratory, Her Majesty’s Stationery Office, London. 12. Hänsel, R. et al. 1999. Pharmakognosie – Phytophar- 13. Harzmann, L.J. 1988. Kurzer Grundriâ der allgemeinen Tropenholzkunde. S. Hirzel Verlag, Leipzig. 14. Hermann, U. (izd.) 1994. Herkunfts-Wörterbuch – Etymologie, Geschichte, Bedeutung. Bertelsmann Lexikon Verlag, Gütersloch/Lexikographisches Institut München. 15. Hillis, W.E. 1987. Heartwood and tree exudaters. Springer-Verlag,, Berlin. 16. Little (jr.), E.L., Wadsworth, F.H. 1964. Common trees of Puerto Rico and the Virgin Islands. Agriculture handbook no. 249, U.S. Dept. of Agriculture, Forest service, Washington. 1 7 . Marinelli, J. (izd.) 2004. Plant – The ultimate visual reference to plants and Flowers of the world. DK, London etc. 18. Mayer-Wegelin/Trendelenburg 1955. Das Holz als Rohstoff. Carl Hanser Verlag, München. 19. Ogger, G. 1979. Kauf dir einen Kaiser. Die Geschichte der Fugger. Knaur, München. 20. Sachsse, H. 1991. Exotische Nutzhölzer. Verlag Paul Parey, Hamburg, Berlin. 21. Stacher, A. 1993. Was blieb von Paracelsus? Wiener Internationale Akademie für Ganzheitsmedizin, predavanje na Akademiji Paracelsus, Beljak/Villach. 22. Torelli, N. 1983. Estudio promocional de 43 especies tropicales forestales mexicanas, 1. del. Secreetaria de agricultura y recursos hidraulicos CONACIT, Mexico. Mexico, D.F. 23. Wagenführ, R., Pecina, H. 1966. Untersuchungen an Tropenhölzern über das Eindringen von Polyesterlacken. Holztechnologie 7(1):43-24. Wagenführ, R. 1974. Kennwerttabellen: Eigenschaften von 13 5 Holzarten der Welt. Man.-Dr. Tharandt. 25. Wagenführ, R. 1975. Holzeigenschaftsübesucht: Kondroti. Holztechnologie 16 (1). 26. Wagenführ, R. 1979. Einfluss der anatomischen Struktur auf die technologischen Eigenschaften des Holzes. Holztechnologie 20(4):197-2 7. Wagenführ, R. 1980 in 1984. Anatomie des Holzes. Leipzig. ijaLeS 58(2006) 11-12 e. raziskave in razvoj IC Sledenje trga oken v zahodni Evropi 2006 V letu 2005: V zahodni Evropi prodanih le 0,6 % ve~ PVC oken. Stagnacija ali le trenutni zastoj? Glede na zadnjo {tudijo InterConnection Consulting Group, je bilo v letu 2005 prodanih 29,4 milijona enot PVC oken na evropskem okenskem trgu, kar predstavlja 0,6 % stopnjo rasti. Vrednostno pa to pomeni porast za 1,6 % na skupno 6.022 milijona evrov. Ne glede na to delno nezadovoljivo stopnjo rasti v letu 2005 ka`e, da bo trg na-ra{~al v prihodnjih letih s pove~ano stopnjo rasti. Trenutno je [vica dr`ava z najve~jo dinamiko rasti trga PVC oken v zahodni Evropi saj je porast ve~ji od 7 %. Sledi ji Irska z 6,3 %, na tretjem mestu pa je drugi najve~ji trg PVC oken v Evropi (Francija), ki bele`i porast 6,1 %. V Veliki Britaniji, najve~jemu trgu za PVC okna, se je prodaja v letu 2005 zmanj{ala zaradi zmanj{anja gradenj in rahle zasi~enosti trga pri segmentu obnove objektov. PVC okna ostajajo popularna v obnovitvenem sektorju zaradi njihove trdnosti, vendar se bo trg na obnovitvenem sektorju na dalj{i rok zmanj{al zaradi tega, ker so ta okna bolj trajna. Pove~an dele` PVC oken, ki zamenjujejo stara okna (renovacija renovacije), je dober indikator tega trenda. Spet je upadla prodaja v Nem~iji zaradi slabega polo`aja gradbenega sektorja. Zadnje leto se je prodaja zmanj{ala za 5,7 % na 5,7 milijonov PVC okenskih enot letno. Kljub temu so na vidiku bolj{i ~asi. V letu 2006 se je upadanje ustavilo in v prihodnjih letih je spet pri~akovati porast prodaje. [e vedno pa je te`ko napovedovati prodajo PVC oken za celotno Evropo, predvsem zaradi razli~nih materialov in razli~nih cen. V Avstriji so PVC okna najcenej{a, v {paniji pa najdra`ja. Profitne ni{e in ve~jo rast prodaje je najti na bolj in bolj oddaljenih trgih. Dr`ave kot so Kitajska, Dubai ali Brazilija dosegajo dvo{tevil~ne {tevilke porasta prodaje konstrukcijskih elementov. Veliko novopri{lekov na teh ekso-ti~nih trgih bo u`ivalo velik donos, predvsem tisti sistemski ponudniki, ki dosegajo evropske standarde `e od za~etka in so voljni ponuditi regionalne prilagoditve (posebno kipni mehanizmi, ki so doma standard, v drugih dr-`avah pa nekaj nepoznanega). Brez prilagoditve proizvodnje regionalnim `eljam in potrebam se bo te`ko razviti tudi na najbolj obetavnih trgih. Vir: IC Consulting Group O {tudiji: IC sledenje trga oken v zahodni Evropi je podrobna analiza trgov in sektorjev Evropskega okenskega trga. Vsebuje koli~ine in vrednosti prodaje za leta od 2000 – 2005 ter razvojne napovedi do 2008 ter podrobno obra-~anje in prodajne podatke najve~jih 80 dobaviteljev v Evropi. Analizirani so okenski trgi v Veliki Britaniji, Irski, Norve{ki, [vedski, Danski, Finski, Franciji, Belgiji na Nizozemskem, Luk-semburgu, Nem~iji, Avstriji, [vici, Italiji, [paniji in Portugalski. [tudija je na voljo za nakup prek InterConnection Consulting Group. O IC Consulting Group: InterConnection Consulting Group s sede`em na Dunaju je organizacija, ki se ukvarja z mednarodno raziskavo trgov in ki nudi re{itve tako sektorjem kot tudi podjetjem. ICG dostavlja natan~ne podatke o trenutnem stanju trgov, vklju~no z njihovim razvojem, pri ~emer uporabljajo najmodernej{e raziskovalne tehnike. Ve~ informacij o InterConnection lahko dobite na njihovi spletni strani www.interconnec-tionconsulting.com. Dodatne informacije: IC Market Tracking® Windows in Western Europe - 2006 Edition Mag. Alexander Schurian Interconnection Consulting Group Getreidemarkt 1, A-1060 Wien Tel: +43 1 5854623-13 Fax: +43 1 5854623 30 C schurian@interconnectionconsulting.com vijaLes 58(2006) 11-12 znanje za prakso TitusPlus: novo podjetje – novo ime – ve~je, kot vsota vseh njegovih posameznih delov Titus International, holdin{ka dru`ba s sede`em v Londonu, je od januarja 2006 ve~inska lastnica delni{ke dru`be Lama d.d. Dekani, slovenskega proizvajalca odmi~nih spon, v oktobru 2006 pa je postala tudi lastnica podjetja Huwil, nem{kega proizvajalca, specializiranega za pohi{tvene klju~avnice in mehanizme za dvi`na in drsna vrata. Zdru`itev omenjenih podjetij v skupino TitusPlus `e prina{a vzajemne koristi kot tudi konkuren~ne prednosti za svoje stranke. »Podjetje Titus je prepoznalo Lamin potencial na podro~ju odmi~nih spon in Huwilovo uspe{no specializacijo na pod-ro~ju mehanizmov za dvi`na in drsna vrata kuhinjskih omar. Posledica zdru`itve treh specializiranih podjetij, ki so delovala na treh tr`nih ni{ah, je skupina Titus+Lama+Huwil z vzajemnimi u~inki in koristmi, ki svojim strankam nudi {irok izbor izdelkov – vse na enem mestu. Skupina Titus+Lama+Huwil je ena izmed desetih najve~jih proizvajalcev in dobaviteljev pohi{tvenega okovja. S prodajo, ki zna{a okrog 100 milijonov evrov in 940 zaposlenimi delavci bomo imeli ve~ sredstev kot posamezna podjetja, zato bomo lahko u~inkoviteje razvijali nove programe,« je povedal Robert Appleby, izvr{ni direktor Titus International. Strategija blagovnih znamk skupine TitusPlus Skupina TitusPlus zdru`uje tri uspe{ne blagovne znamke z namenom, da bi proizvajalcem kuhinj, gospodinjskega in RTA pohi{tva ter storitev omogo~il izbolj{anje produktivnosti in kvalitete, medtem ko zdru`itev za celotno skupino pomeni ni`anje stro{kov proizvodnje. Izdel~na ponudba bo {e naprej ostala zaznamovana z inovacijami, kvaliteto in podpornimi storitvami po konkuren~nih cenah. Skupina TitusPlus bo nadaljevala s strategijo treh lo~enih produktnih blagovnih znamk. Ime Titus bo {e vedno ozna-~evalo spojno okovje, Lama ostaja blagovna znamka za odmi~ne spone, pod blagovno znamko Huwil pa zdru`ujemo klju~avnice ter dvi`ne in drsne mehanizme. Lamino in Huwilovo spojno okovje odslej sodi pod znamko Titus. Cilj strategije blagovnih znamk skupine TitusPlus je okrepiti pozicijo vseh treh produktnih blagovnih znamk kot dobaviteljev inovativne funkcionalne pohi{tvene opreme na posameznih podro~jih. ijaLeS 58(2006) 11-12 znanje za prakso TitusPlus: ponudnik inovativnih izdelkov, ki izboljšujejo konkurenčnost kupcev Huwilift senso, strato, verso: nova generacija dvižnih sistemov Huwil V novo generacijo HUWILIFT mehanizmov, katerih poglavitna značilnost je integrirana funkcija blaženja, sodijo senso, strato in verso. Slednji zagotavljalo gladko dvigovanje vrat ali njihovo zadrževanje v vmesnih položajih. Njihova kompaktna oblika zahteva plitvo namestitveno globino 138 mm, zaradi česar so primerni za kopalniško in kuhinjsko pohištvo kot tudi pohištvo v dnevni sobi, hkrati pa je njihova montaža hitra in enostavna. Senso ima vgrajen poseben mehanizem, ki preprečuje stisk prstov med zapiranjem omare. Verso in senso ne potrebujeta dodatnih odmičnih spon za montažo. Verso omogoča, da se vrata odpirajo čez zgornji rob omare, strato pa omogoča, da se vrata odpirajo vertikalno - navpično. Nova generacija Huwilift sistemov je oblikovana na modularnem principu, ki omogoča veliko fleksibilnost, krajši dostavni čas in manj različnih komponent - enot za proizvajalce pohištva. Rešitve za mehko zapiranje: Glissando Ime »Glissando« izvira iz glasbenega izraza, ki označuje »nežno drseče tone«. V ponudbi skupine TitusPlus to ime označuje integriran blažilec, ki »nežno upočasni« zapiranje vrat. Glissando je oblikovan diskretno, saj je integriran na odmično spono in ne zahteva dodatnega prostora v omari. Moč blaženja s preprostim četrtinskim zasukom prilagodimo velikosti in te D i vrat. Glissando ustreza vsem Laminim sponam z lončkom "35, s kotom odpiranja 110°, 125° in 170°. Re{itve za mehko zapiranje: Titusoft Titus raz{irja priljubljenost predalov z mehkim zapiranjem s skupino re{itev za bla`enje zapiranja predalov in drsnih vrat Titusoft. Titusoft re{itve za mehko zapiranje predalov predstavljajo skupino produktov, ki bla`ijo udarce ob zapiranju vseh predalov z drsnim vodilom. Oblikovane so tako, da se jih zlahka doda na `e obstoje~a vodila predalov in so uporabne tudi znaj podro~ja kuhinjskega pohi{tva. Titus z novimi Titusoft mehanizmi za mehko zapiranje predalov meri na proizvajalce kuhinj, spalnic, kopalnic in splo{ne proizvajalce pohi{tva. Ker nov produkt deluje neodvisno od mehanizma za zapiranje predalov, navadno ni potrebno spreminjati trenutnega dobavitelja vodil za predale. Iste poteze odlikujejo Heavy Duty Titusoft Closer, ki je {e posebej primeren za te`ka drsna vrata in predale z ve~ aplikacijami in je kompatibilen z 32 milimetrskim modulom. Re{itve za plo{~e iz satovja Zagotavljajo~ enostavno sestavo pohi{tva, prefinjen mini-malisti~en dizajn in prihranke s podro~ja logistike, predstavljajo plo{~e iz satovja optimalno alternativo klasi~nim lesenim plo{~am ter postajajo v pohi{tveni industriji vse ve~ja realnost. Re{itve TitusPlusa so primerne za plo{~e iz satovja brez okvirjev razli~nih debelosti z MDF, HDF in ivernimi plo{~ami z zunanjo ploskvijo od 3 mm naprej. »Monofix«, enodelno spojno okovje, ki ga je mo`no ro~no vstaviti, bistveno zmanj{uje ~as monta`e pohi{tva. Program vklju~uje tudi vrsto elementov spojnega okovja z mo`nostjo vertikalnega oziroma stranskega vstavljanja v izvrtino, ki so kompa-tibilni s standardnim Titusovim spojnim okovjem in stezniki. Edinstveni »Slidefix« mehanizem, apliciran na spojnem okovju, se uporablja tudi za pritrjevanje standardne Lamine podloge na zunanjo ploskev plo{~e iz satovja. Lamina re{itev za odmi~no spono je primerna za vse spone iz skupine ST in omogo~a {iroko paleto aplikacij ter neodvisno regulacijo v treh smereh. ijaLeS 58(2006) 11-12 GZS - Zdru`enje lesarstva PORO^ILO z letnega sre~anja »European Wood Network« v Bruslju in delovnega sestanka Advisory Commitee FTP (Forest based sector tehnology platform) v Bruslju dne 21. junija 2006 V dneh od 19. do 20. junija 2006 sem se na njihovo povabilo udele`il rednega letnega sre~anja zdru`enja za promocijo lesa in naslednjega dne 21. junija 2006 rednega sre~anja nadzornega telesa FTP. Redno letno sre~anje »European Wood Network« je potekalo s poudarkom na predstavitvi aktivnosti po posameznih dr`avah ~lanicah in izmenjavi dobrih praks in koordinativnem sodelovanju med seboj in s CEI-Bois in njihovimi aktivnostmi v okviru Road-map 2010 in Vision 2030. Udele`enci so bili tudi iz Rusije, Kitajske in Kanade. Sre~anje ocenjujem kot zelo uspe{no tudi zame (navezava stikov in neposredni dogovori za sodelovanje pri konkretnih projektih). Sre~anje Advisory Commitee FTP je potekalo v izredno konstruktivnem ozra~ju, v navzo~nosti {tevilnih predstavnikov evropske komisije za razvoj in tudi industrije, evropskega zdru`e-nja za lesno industrijo, predstavnikov lastnikov gozdov in predstavnikov zdru`enja papirne industrije v Evropi. Predstavniki iz posameznih dr`av smo predstavili svoje delo in aktivnosti s poudarkom na izdelavi NRP (National Research Programms) in na vklju-~itvi v sedmi okvirni program. Predstavljen je bil tudi projekt EURANET, kjer je vklju~enih 8 dr`av. Med `ivahno razpravo je bil izpostavljen koncept prioritet, usklajenih s SRP (Strategic Research Agenda) in s poudarekom na industriji (bottom to up kocept). Delo slovenske tehnolo{ke platforme SiFTP je bilo ocenjeno kot primer dobre prakse; {e posebej je bil izpostavljen na{ Strate{ki raziskovalni program (SiSRP) kot primer, kako se usklajeno lotiti izdelave le-tega med razvojnoraz-iskovalnimi in{titucijami in industrijo, kar je tudi eden od namenov dela T P. Poudariti moram, da smo tudi prvi pri izdelavi in implementaciji, kar je bilo tudi zelo pozitivno sprejeto od predstavnikov evropske komisije; s tem je bila tudi navezava neposrednih kontaktov z njimi hitrej{a. Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`. PORO^ILO z ogleda sejma »Mednarodni LESNI SEJEM CELOVEC 2006« v Celovcu v Avstriji V dneh 31. avgusta in 3. septembra 2006 sem se na povabilo prireditelja -celov{kega sejma Betriebgesellshaft m.b.H udele`il zgoraj navedenega sejma. Sejem je potekal na prenovljenem sej-mi{~u v Celovcu in je pokazal visok nivo organizacije in sicer{njega pristopa organizatorja v sodelovanju s podporo zveznega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, okolje ter vodno gospodarstvo in de`elne kmetijsko-gozdarske zbornice. Sejem je bil namenjen predvsem strokovni javnosti s podro~ja gozdarstva in lesarstva s spremljajo~imi predavanji, ki so bila usmerjena na aktualna dogajanja na podro~ju gospodarjenja s gozdom in primarne obdelave lesa v Avstriji. iz vsebine Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si http://www.gzs.si/lesarstvo Informacije {t. 7/ 2006 ISSN 1581-7717 november 2006 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA PROIZVODNJA IN PRODAJA MONTA@NIH HI[ V OBDOBJU 1999-2005 Informacije pripravil: Bojan Pogorevc, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva ijaLeS 58(2006) 11-12 GZS - Zdru`enje lesarstva Osebno ocenjujem sejem kot koristen pregled stanja, kjer so bile podane tudi usmeritve za naprej, tudi glede nadaljnjega razvoja primarne obdelave lesa. Na sejmu in tudi sicer sem opravil {te-vilne zelo koristne poslovne razgovore, predvsem vezane na nadaljnje trende, tudi glede medsebojnega sodelovanja pri organizaciji sejma v prihodnje. Poudaril bi, da sta pomembna podpora in pristop zveznega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, okolje ter vodno gospodarstvo in de`elne kmetijsko gozdarske zbornice pri organizaciji in izvedbi sejma in obsejemskih prireditev, kjer bi se na `eljo organizatorja lahko v prihodnje tudi aktivno vklju~ili. Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`. ZAPISNIK 20. seje Upravnega odbora GZS-Zdru`enje lesarstva, ki je bila dne 20. septembra 2006 v prostorih GZS v Ljubljani Navzo~i: Franc Zupanc, Mitja Strohsack, Bojan Pogorevc, Danijela Rus, Bruno Komac, Alojz Burja, Asto Dvornik, Stanislav [kali~, mag. Miroslav [trajhar, Stane Kav~i~ (Gospodarsko razstavi{~e Ljubljana), mag. Miran Zager (ISRR Dom`ale), Sanja Pirc (Zveza lesarjev Slovenije), Nina Globo~nik (Zdru`enje delodajalcev Slovenije). Opravi~eno odsotni: Peter Tom{i~ (JAVOR Pivka), Franci Vovk (NO-VOLES Stra`a), Rado Hrastnik (PA-RON La{ko), Gregor Verbi~ (GORENJE Notranja oprema), Andrej Mate (Inles Ribnica), Bruno Gri~ar (TOM Mirna), Slavko Cimerman (Marles hi{e Maribor), Jo`e Bobi~ (Mizarstvo Bobi~ Novo mesto) m Začetek seje: ob 13.00 uri Zaključek seje: ob 15.10 uri Dnevni red: 1. Potrditev dnevnega reda 20. redne seje UO in sprejem zapisnika 19. seje UO GZS-Združenja lesarstva 2. Priprava na sejem pohištva 2006 3. Organiziranost Združenja in obravnava osnutka poslovnega načrta za leto 2007 4. Osnutek nove Kolektivne pogodbe za lesarstvo - Obravnava izhodišč na osnovi izračuna podjetij 5. Poslovanje lesne in pohištvene industrije v letu 2005 6. Razno: • donacije za revijo LES • nadaljevanje medresorskega posveta na MOP-u • zvišanje cen el. energije Sejo UO GZS-Združenja lesarstva je vodil predsednik UO GZS-Združenja lesarstva, mag. Miroslav Štrajhar, ki je dnevni red dopolnil s temami: donacije za revijo LES, nadaljevanje medresorskega posveta na MOP-u in zvišanje cen el. energije. UO GZS-Združenja lesarstva je predlog dopolnitve dnevnega reda mag. Štrajharja potrdil (pod točko dnevnega reda razno). Bojan Pogorevc, sekretar združenja, je informiral UO, da je prejel informacijo od ge. Mateje Mešl, podpredsednice GZS, da naj bi strokovna sodelavka na združenju, mag. Vida Kožar, do konca meseca prevzela naloge in dela sekretarke na združenju za drobno gospodarstvo na GZS. Adl) Sklep št. 1: Sprejmeta in potrdita se predlagani dnevni red za 20. sejo UO GZS-Združenja lesarstva in zapisnik 19. seje UO GZS-Združenja lesarstva. Ad 2) Poročevalec Stane Kavčič seznani navzoče z dogajanjem okoli pohištvenega sejma na Gospodarskem razstavišču Ljubljana (GR). Do današnjega dne je prijavljenih 207 razstavljavcev za skupno 9.006 m2 razstavnih površin, s čimer so presegli lansko kvadraturo. Od tega je prijavljenih 30 članic GZS-Združenja lesarstva, ki skupaj zavzemajo 5.004 m2 . Druga, podrobnejša statistika stanja pohištvenega sejma je posredovana v gradivu. Posebej velja izpostaviti le vsebinske novosti: • obsežen (96 strani) brezplačni sejemski katalog, • izbor desetih najboljših razstavljavcev, • natečaj IDEJA IDEJ, ki ga je za študente in izdelek jedilniški stol razpisalo Gospodarsko razstavišče Ljubljana v sodelovanju z ALU-Fakulteto za oblikovanje, • sejemski radio, • novi prostori za obsejemsko dogajanje, • prostori za osvežitev in počitek (na štirih mestih). Na koncu Stane Kavčič ugotavlja, da so z izjemo garažne hiše, na katero GR nima neposrednega vpliva, vse druge lanskoletne zahteve in sugestije članov UO realizirane. Uvodoma v razpravi mag. Štrajhar pohvali sejemska prizadevanja. Alojza Burjo zanima razmerje sredstev, namenjenih za oglaševanje, v primerjavi z lanskim letom, ter ali je vanje že zajet tudi strošek sejemskega kataloga. Kavčič pove, da so se sredstva glede na lanskoletnih 31 mio na letošnjih 35 zvišala; strošek sejemskega kataloga, čigar naklada bo 70.000 izvodov, ni zajet v ta predračun in znaša dodatnih 7 mio SIT. V nadaljevanju odgovori tudi na vprašanje Danijele Rus, o tem, kdo je lastnik IDEJE IDEJ: študent ijaLes 58(2006) 11-12 GZS - Zdru`enje lesarstva ali fakulteta. Po njegovih zagotovilih je to {tudent, podjetja pa bodo prispevala dolo~ena sredstva v za ta namen posebej oblikovan sklad GR, iz katerega se bodo razdelila {tudentom. Mag. [trajhar opozori predstavnika GR, da je potrebno ta razmerja, da bi se izognili morebitnim kasnej{im zapletom urediti tudi formalno. Bojan Pogorevc omeni tudi prizadevanja za promocijo lesa: prenos razstave o klimatskih spremembah iz Bruslja v Ljubljano, prevod knjige/kataloga ter organizacija konference – konkretne akcije bodo odvisne od pridobljenih finan~nih sredstev. Sklep {t. 2: UO sprejme informacijo o pohi{tvenem sejmu. Ad 3) Pogorevc opozori na obse`no gradivo, ki so ga ~lani prejeli pred dana{njo sejo, ter nenehne spremembe glede novih predlogov organiziranosti GZS s strani uprave GZS. Prav tako opozori na dejstvo, da Zdru`enje lesarstva glede na trenutno zakonodajo ne dosega reprezentativnosti niti v industrijski zbornici, saj zakon ne dovoljuje doseganja reprezentativnosti z zdru`eva-njem posameznih zdru`enj. Predlagana izhodi{~a, v katerih naj bi se vsebine GZS po novem delile na osnovne in tr`ne, predvidevajo tudi ohlapnej{o organizacijsko strukturo, znotraj katere bi bila zagotovljena bistveno ve~ja avtonomija zdru`enj in obmo~nih zbornic. Razpravo za~ne mag. Miroslav [trajhar s konkretnim vpra{anjem glede ~lana-rine ter dodatnega vklju~evanja v ob-mo~ne zbornice ter opozori na mo`-nost osipa ~lanstva, ~e ne bodo ta razmerja transparentna. Po besedah g. Asta Dvornika naj bi v predlaganem osnutku osnovna dejavnost GZS zna-{ala deset odstotkov sedanje ~lanarine; vanjo ni zajeta dejavnost posameznega zdru`enja, ki si naj samo izra~una sredstva za svoj obstoj. ijaLeS 58(2006) 11-12 Mitja Strohsack meni, da je potrebno poiskati način, da postane Združenje lesarstva samostojna pravna oseba s svojim TRR; te možnosti namreč po njegovih informacijah iščejo tudi nekatere območne zbornice ter združenja. če se ne spremeni obstoječi piramidalni sistem, ne bo član GZS. Obenem je prepričan, da je potrebno temeljito spremeniti tudi vsebino Združenja lesarstva. Po njegovem je potrebno oblikovati operativne skupine z jasno definiranimi funkcijami, ki se ne bodo podvajale. Prepričan je, da potrebujemo profesionalno združenje z direktorjem, ki bo znal koordinirati te skupine ter ustvarjati koherenco z gospodarstvom. Mag. Miroslav Štrajhar se strinja s tem razmišljanjem. Asto Dvornik predlaga spremembo statuta, in sicer v delu, da predsednika ne voli skupščina, ampak UO GZS, ki je sestavljen iz predsednikov posameznih združenj in območnih zbornic, in sicer po delničarskem sistemu glede na finančno moč (višino prispevane članarine). Ti bi nato izmed sebe izvolili predsednika GZS. V razpravo se vključi predstavnica Združenja delodajalcev Slovenije ga. Nina Globočnik. Navzoče opozori na določenečlene zakona, ki bi lahko omo-gočili doseči reprezentativnost ter hkrati samostojnost Združenja lesarstva. Sklep št. 3: • Člani UO GZS-Združenja lesarstva predlagajo, da se v skladu z zakonom o GZS spremeni obstoječi statut GZS. • V njem je potrebno definirati, da je Združenje lesarstva registrirano kot pravna oseba z lastnim računom, in to tako, da se obdrži in tudi ureja lastninske pravice članov združenja. • Prav tako se naj statut spremeni v dikciji, in sicer, da predsednika ne voli skupščina, ampak UO GZS, ki je sestavljen iz predsednikov posameznih združenj in območnih zbornic, in sicer po delničarskem sistemu glede na finančno moč (višino plačane članarine). Sklep št. 4: • Združenja lesarstva se organizira na način, da prevzema koordinacijo delovanja SGLTP, TIL, LG in ZLS, tako da se ne podvajajo aktivnosti med akterji. • UO podpira dogovarjanja o združitvi lesarjev, gozdarjev in tudi s papirno in celulozno industrijo, kot tudi imenovanje združenja - združenje pohištvene in lesne industrije. Ad 4) Poročevalec k tej točki je Asto Dvornik; kot vodja pogajalcev na strani delodajalcev izčrpno poroča o stanju na tem področju. Sklep št. 5: • Predlog nove KPL za lesarstvo je na osnovi poskusnih izračunov glede na predlagano novo tarifno prilogo kot tudi glede na normativni del nesprejemljiv. • V tem času se uporablja veljavni ZDR in Kolektivna pogodba tarifni del. • Sindikatu se takoj ponudi pristop k novim pogajanjem, vendar izključno v členih oz. vsebinah, kjer ZDR izrecno na potuje na ureditev s panožno kolektivno pogodbo. • K tem sklepom se pripravi ustrezen spremni dopis, s katerim se obvesti sindikat o sprejetih sklepih UO GZS-Združenja lesarstva, za kar sta zavezana predsednik pogajalske skupine g. Asto Dvornik in sekretar združenja. m GZS - Zdru`enje lesarstva Ad 5) Mag. Miran Zager poda oceno poslovanja lesne panoge za leto 2005. Rezultati le-te so tudi na razpolago na Zdru`enju lesarstva, sicer pa bo v kratkem iz{la tudi samostojna publikacija Izvajanje strategije razvoja slovenskega lesarstva - Spremljanje 2005. Informacija je sprejeta na znanje, da-na{nje prosojnice pa tajni{tvo ZL posreduje ~lanom UO po elektronski po{ti. Ad 6) Sekretar ZL opozori na te`ko likvidno stanje v Lesarski zalo`bi. Mag. Miroslav [trajhar informira navzo~e, da se je za posvet z lesarji dogovoril tudi z ministrom za gospodarstvo mag. Andrejem Vizjakom. Asto Dvornik opozori na sredstva ESS, ki so namenjena v glavnem za razvoj, in sicer tako, da lahko nanje kandidirajo le v sodelovanju z razvojni izobra`evalnimi in{ti-tucijami. Zato predlaga, da se v prihodnje v razpisih ta razvoj definira {ir{e, tako da bo lahko uporaben tudi v podjetjih (zajame naj razvoj novih tehnologij, izdelkov, tr`enja ipd.). Sekretar ZL opozori na izjemno, celo 50-odstotno zvi{anje cen elektri~ne energije predvsem srednjim in malim podjetjem ob sklepanju novih pogodb. Sklep {t. 6: UO sogla{a z zvi{anjem donacije za revijo Les z dosedanjih 190.000 na 240.000 SIT. Glasovanja se je vzdr`al g. Mitja Strohsack. Sklep {t. 7: UO predlaga naslednje teme za nadaljevanje medresorskega posveta z Ministrstvom za okolje, v mesecu oktobru 2006: a) Podalj{anje roka za zmanj{anje emisije HOS. b) Sofinanciranje pri vlaganju v kurilne naprave z uporabo lastne »biomase« v lesno- predelovalnih podjetjih. m c) Gospodarjenje z gozdovi. Predlagane teme za posvet z Ministrstvom za gospodarstvo: a) Definiranje kriterijev za razpise, ki bodo tudi {ir{e prilagojeni stanju v lesno- predelovalnih podjetjih. b) Visoke cene el. energije, ki so definirane v novih pogodbah s strani elektro distributerjev. c) Dodatno se opredelijo {e druge aktualne teme za posvet, za kar je zavezan sekretar zdru`enja. Seja se je kon~ala ob 15.10. Zapisnik zapisala: Sanja PIRC Predsednik UO-GZS Zdru`enja lesarstva: mag. Miroslav [trajhar ZAPISNIK sestanka koordinacijskega odbora Slovenske gozdno-lesne tehnolo{ke platforme z dne 14. 9. 2006 ob 13. uri na GZS, Dimi~eva 13, Ljubljana, v dvorani B v 1. nadstropju. Navzoči: po listi navzočnosti. Dnevni red: 1. Potrditev predlagane celostne podobe SGLTP - Osnutek je bil predlagan že na prejšnji seji (Poročevalec: prof.dr. Franc Pohleven) 2. Poročilo z AC - redne seje z dne 11.9.2006 v Bruslju (Poročevalec: Bojan Pogorevc) 3. Akcijski program SGLTP -izvedbene vsebine: (Poročevalca: prof.dr. Franc Pohleven in Bojan Pogorevc) • Financiranje in viri • Aktivnosti • Program projektov za 7. okvirni program 4. Razno: Oblikovanje strate{kega sveta SGLTP (High lever group) Pod prvo to~ko sta prof.dr. Franc Pohleven in ga. Tja{a [tempihar – oblikovalka, na kratko predstavila dosedanje aktivnosti pri oblikovanju celostne podobe SGLTP. Sklep: KO SGLTP potrjuje predlagano celostno podobo SGLTP oblikovalke ga. Tja{e [tempihar, kot idejno zasnovo razpoznavnega slikovnega in besednega znaka (cena projekta v vi{ini 360.000,00 SIT brez DDV). V nadaljevanju se je skozi `ivahno razpravo na temo oblikovanja poslovne publikacije SRP (Slovenskega raziskovalnega programa) izoblikovali sklepi: Naslovnica in notranje strani se {e dodelajo v skladu s predlogi g. Tav~arja, dr. Torellija in g. Kocija (knjige, kon~ni izdelki) s strani oblikovalke ga. Tja{e [tempihar. Pozove se vse ~lane SGLTP k finan~ni donaciji v vi{ini 50.000,00 SIT, prav tako k podaji slikovnega gradiva za dokon~no oblikovanje publikacije SRP, kjer bi se pod vsako sliko tudi navedel proizvajalec, za kar bi bila vi{ina donacije 95.000,00 SIT. Oblikovalka do jutri, 15.09.06, sporo~i {t. slik in velikost za objavo v publikaciji. Pod drugo to~ko je g. Bojan Pogorevc predstavil izhodi{~a s sestanka Advisory Commission z dne 11.09.06 v Bruslju, kjer je bil pomemben poudarek evaluiranju s strani T P. Podrob-nej{e informacije je mogo~e najti na spletni strani FTP. Pod tretjo to~ko je prof. dr. Pohleven prikazal finan~no stanje (pridobljena sredstva na razpisu MVZT v vi{ini 3.200.000,00 SIT) in potrditev sklepa ijaLes 58(2006) 11-12 Letno kazalo LES wood revija za lesno gospodarstvo Letnik 58 Stran 1 - 396 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Letno kazalo ~lankov po rubrikah, naslovih in avtorjih Glavni urednik: prof. dr. dr. h.c. Niko TORELLI Odgovorna urednica: Sanja PIRC, univ dipl. nov. Urednik: Stane KOČAR, univ. dipl. in`. Direktor: Bojan POGOREVC, univ. dipl. in`. Ljubljana 2006 Izdala in zalo`ila Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uvodnik Ohranjanje slovenskega znanja in tradicije v obdelavi lesa Jo`e KU[AR 1 Prvi znanilci pomladi Sanja PIRC 49 O nacionalnem interesu Marko HO^EVAR 93 Plemenitenje lesa mora biti na{a domoljubna dol`nost Bojan POGOREVC 137 Do kam ... Fani POTO^NIK 181 Energetska raba lesa Mirko TRATNIK 225 Nas bo grela ljubezen? Nike KRAJNC 269 V novem letu vse po novem bo ...? Sanja PIRC 309 Use wood before burning it Niko TORELLI 345 Znanstveni članki Karakterizacija hidrofobnih ekstraktivov v lesu navadne breze (Betula pendula Roth) in belega topola (Populus alba L) Janja ZULE 4 Investicije v podjetja za predelavo lesa in proizvodnjo pohi{tva v nekaterih dr`avah srednje in jugovzhodne Evrope Denis JELA^ID, Leon OBLAK Mariana SEDLIA^KOVA, `ivka MELOSKA 9 Bambus - nov izziv v arhitekturi? Ljudmila KOPRIVEC, Martina ZBA[NIK SENEGA^NIK 14 “Les” enokali~nic Niko TORELLI 52 Metoda ocene `ivljenjskega ciklusa izdelka - 1. del Igor LIPU[^EK 61 Pregled izdelovanja Thonetovega pohi{tva na Slovenskem Metoda ocene `ivljenjskega cikla – 2. del Zora TORKAR Igor LIPU[^EK 75 96 Leseni lepljeni lamelirani konstrukcijski elementiManja KITEK KUZMAN, Jasna HROVATIN, Jo`e KU[AR 106 Violina II: Zvo~na barva lesa Niko TORELLI 140 Vpliv eksogenih in endogenih dejavnikov na ksilogenezo Jo`ica GRI^AR, Primo` OVEN, Katarina ^UFAR 152 Terminiranje kompleksnih proizvodnjih procesov Janez ABRAM 184 Detajli lesa v kamnu - ali je to mogo~e? Borut JUVANEC 190 Mikroporazdelitev bakrovih pripravkov v razkrojenem impregniranem lesu Miha HUMAR, Franc POHLEVEN, Marko PETRI^ 228 Razgradnja lesa zaradi delovanja svetlobe in gama `arkov David HRASTNIK, Vesna TI[LER 233 Lesene ovijne konstrukcije v Alpah, s poudarkom na slovenski alpski arhitekturi Eva KRI`AJ, Jo`e KU[AR 237 Metode za raziskave sezonske dinamike kambijeve aktivnosti Jo`ica GRI^AR, Primo` OVEN, Katarina ^UFAR 272 Informacijska in komunikacijska tehnologija (IkT) v lesnem podjetju Jo`e KROPIV[EK, Stanislav RAM[AK 279 Vpliv hrupa na ~loveka Ga{per KOZJAN, Vesna TI[LER 290 Izobra`evanje - II. del Vojko KALU`A 295 Izpiranje bakrovih u~inkovin iz lesa. I 1. del: Vpliv drevesne vrste, postopka za{~ite in koncentracije baker-etanolaminskih za{~itnih pripravkov Miha HUMAR, Franc POHLEVEN 312 Chischner, naprava za su{enje v [vici (daljni nepravi sorodnik kozolca) Borut JUVANEC 317 Sorpcijske lastnosti lesa za{~itenega s pripravki na osnovi bakra in etanolamina Miha HUMAR 348 Gvajak (Guiacum spp.), lignum vitae in sifilis Niko TORELLI 353 Strokovni članki SLTP - Slovenska lesna tehnolo{ka platforma Miran ZAGER Bojan POGOREVC Franc POHLEVEN 30 Zgodovina lesenih talnih oblog Irena HRIBAR 81 Lepila za lepljenje lesenih talnih oblog Martina TAV^AR 83 Avstrijska lesna pohi{tvena industrija 2004 Vida KO@AR 86 Tvorba filma pri poliuretanskih lakih za talne obloge Marta PODOBNIK 122 SRP - strate{ki raziskovalni program Bojan POGOREVC 163 Kako pohi{tvu zvi{ati tr`no vrednost? Fani POTO^NIK 167 Poslovanje lesne in pohi{tvene panoge v letu 2005Miran ZAGER 174 UV premazni sitemi za lesene talne obloge Mateja [LIBAR 199 Sprememba izvozne strukture primarnega sektorja panoge (problematika izvoza hlodovine) Miran ZAGER 207 Prvi “World Furniture Congress 2006” Fani POTO^NIK 215 Novosti v zakonodaji o gradbenih proizvodih Jovica JOVID 219 Uredni{ki odbor revije Les v JELOVICI Sanja PIRC 221 Tvorba filma pri poliuretanskih lakih za talne obloge Marta PODOBNIK 243 Izobra`evanje - 1. del Vojko KALU`A 251 Goslarjeva izpoved Vilim DEM[AR 257 `agarstvo Ruske federacije Mirko TRATNIK 266 Gozd je tudi les Niko TORELLI 286 Milan [ERNEK 301 GATE - Sre~anje partnerjev - gradimo novo Evropo - z lesom LES - najbolj inovativen material na{ega ~asa in prihodnosti Zdenka STEBLOVNIK 302 Koro{ki predelovalci hlodovine nezadovoljni z delovanjem pristojnih ministrstev 311 Ljubljanski pohi{tveni sejem 2006 - Revolucija ali evolucija Fani POTO^NIK 327 Sodelovanje med Svetom za les in avstrijskim Pro:Holz-em Janko MAZI 337 Lesarji v mednarodnih projektih Igor MILAVEC 338 Moje izpovedi v lesu so rezultat prijateljskega pogovora s kosom drevesnega debla Marijan VODNIK 341 IC Sledenje trga oken v Zahodni Evropi 2006 362 IC Sledenje trga oken v Zahodni Evropi 2006 – Evropski trg oken stagnira – kje so mo`nosti za razvoj? 376 Mre`enje v Jugovzhodni Evropi – prilo`nost za lesarje in gozdarje Bernard LIKAR 381 Nominalne in realne pla~e v Sloveniji Ciril MRAK 382 Znanje za prakso TitusPlus: novo podjetje – novo ime – ve~je, kot je vsota vseh njegovih posameznih delov 363 Henkel postavlja nove standarde za delo z lepili 378 ijaLeS 58(2006) 11-12 Letno kazalo Sejmi in razstave Razstava na Evropskem parlamentu o vlogi lesa pri zmanj{evanju klimatskih sprememb 37 XYLEXPO SASMIL 2006 - odli~ne perspektive ob dvajsetletnici 43 TAPIO WIRKALA - ob razstavi v Ljubljani Darinka KOZINC 44 Mednarodni sejem SAIEDUE 2006 – Bologna Stojan UL^AR 125 Milanski XYLEXPO/SASMIL 2006 ponovno uspe{en Alojz KOBE 168 Mednarodni kolokvij o notranjih vratih HOMAG Turencolloquium Stojan UL^AR 172 Mednarodni celov{ki lesni sejem 218 Mednarodni lesni sejem Celovec - Trendi evropskega lesarstva in gozdarstva 263 Hi{ni sejem Holzma Treff 2006 Alojz KOBE 300 HOMAGTREFF 06 Stojan UL^AR 332 HOMAG hi{ni sejem 2006 Marko KREK 334 WEINIGOV hi{ni sejem InTech 2006 335 GERMANDOOR–ali res nekaj novega na BAU 07 Stojan UL^AR 379 Iz na{ih podjetij INTECTUM - Strokovna delavnica LIP Bled - PC Notranja vrata Stojan UL^AR 39 WEINIG za otroke 40 Strokovni posvet o industrijski rabi lesne biomaseDanilo Anton RANC41 V Jelovici d.d. zadovoljni s poslovnim letom 87 Prelomno leto za {kofjelo{ko JELOVICO 158 KTP d.o.o. v novih poslovnih prostorih Marko KREK 217 HOLZMA praznuje 40 let Alojz KOBE 262 Lesarji letos na Triglavu Alojz KOBE 267 Literatura Nova knjiga @age v Pomurju 47 Nov priro~nik za restavratorje pohi{tva Stanko VITEZ 85 Nova knjiga: Borut Juvanec: Kozolec Berislav HORVATI^, Janez BOGATAJ, Jo`e KU[AR 392 Osebne vesti Mirko KARI` - Pre{ernov nagrajenec BF Tone Vrhov{ek 1933 – 2006 Jesenkova nagrada 2006 dr. Jo`etu RESNIKU Priznanje BF 2006 Mileni BIZJAN Priznanje BF Avgu{tinu Ro`letu ^udnu V spomin - Aleksander Leben 1931-2006 Jo`ica Gri~ar - nova doktorica znanosti Bo{tjan Novak - novi doktor lesarskih znanosti Dru{tvene vesti Bruno GRI^AR - nov predsednik ZLS Sanja PIRC 130 Novice iz DIT lesarstva Ljubljana Igor LIPU[^EK 134 Merila za podelitev nagrade revije LES srednji lesarski {oli na LPS 305 Pravilnik o podeljevanju naziva ^astni ~lan ... 307 Poslovna informatika na LPS Jo`e KROPIV[EK 390 Ars les Maks Bergant - mojstrski naslednik baro~nega rezbarstva Milan [ERNEK 13 Mirko GER[AK 91 Milan [ERNEK 132 Milan [ERNEK 133 Primo` OVEN 135 Jože KOVAČ 220 Katarina ČUFAR 304 Leon OBLAK 339 Miklav` KOMELJ Razstava s tretje rezbarske delavnice v gradu Jablje Stane MESAR 223 343 Vzgoja in izobra`evanje Ko zaznajo mladi - [tule - niso nule Primo` NOVAK 33 Dijaki SLG[ Nova Gorica v Torinu Darinka KOZINC 46 Podelili Jesenkove nagrade in priznanja BF Zoran TRO[T 51 ^etrto strokovno sre~anje polagalcev podov in prvo slovensko tekmovanje v polaganju parketa Darinka KOZINC 88 Prvo slovensko tekmovanje v polaganju parketa Bo{tjan KOKALJ 89 Rezbarjenje v PGL[ Slovenj Gradec Maks ARIH 90 Novogori{ki {olarji na sejmu v Kölnu Bogdan BRECELJ 178 Nate~aj Pisarna mladega direktorja Darinka KOZINC 179 Ogled razstave in vo`nja z “old timerjem” Mirjam ZALO@NIK 222 Novogori{ki dijaki tudi letos v Sutriu Darinka KOZINC 306 Nastajanje nagrajenke slovenjgra{kih rezbarjev Maks ARIH 340 19. INTERFOB 2006 na Bledu Ga{per KOZJAN 394 Kratke vesti Ustanovljeno dru{tvo za promocijo lesarstva 2 SVEA in ALPLES uspe{na na sejmu MEBEL 2006 32 KTP zdaj zastopnik za WEEKE 47 LKK v SVEI Zagorje 50 Glissando: Te~aj z vgrajenim bla`ilnim sistemom 68 Ustanovitelj Ikee ostaja skromen 68 Veleposlanik Velike Britanije v Lami 94 Lesna TIP Oti{ki vrh - energetsko u~inkovito podjetje 2006 95 Sevni{ki mizarji predstavljeni na Milanskem sejmu v elitni hali 1 95 Mitol se uspe{no spopada z drago nafto 95 Sekundno lepilo Loctite Super Attak 105 IKEA po 20 letih v drugem poizkusu znova na japonski trg 114 Skupina WEINIG zaznala preobrat trendov 121 DOMODROM - hi{a s konceptom 124 Dober leto{nji {tart za italijanske proizvajalce lesnoobd. strojev 129 Lesnina v Zagrebu tar~a roparjev 133 Podvojitev Lamine proizvodnje brez vpliva na okolje 133 Bla`i~, robni trakovi d.o.o. zastopnik za ADLER 138 Artemida v roke Slovnikovi 139 Na pohi{tvenem sejmu Köln 2007 bodo spet kuhinje 139 Pohi{tvena industrija Nem~ije je v letu 2005 dosegla 1,9 % rast 139 HELIOS nadaljuje akcijo obnove vodnjakov 157 HENKEL: PATTEX Super Fix 162 Presti`ni hladilnik iz Gorenja s kristali Swarovski o~aral Moskvo 171 “Dan kuhinje” spet v septembru 177 JAVOR glavni sponzor KK Pivka 182 Novi profesionalni vrtalniki Perles of Switzerland prvi~ na MOS-u 183 LAMA d.d. Dekani v preteklih {estih mesecih uspe{no delovala 183 BELINKA z novo ogla{evalsko akcijo 183 Veliki trenutek za italijanske proizvajalce lesnoobdelov. strojev 198 Elan Marine bo vlagal v proizvodnjo ve~jih plovil 206 Svet kot gost v Tauberbischofsheimu 206 Spet ni~ sredstev ESRR za lesarje! 217 Mednarodni simpozij o strukturi in lastnostih lesa 217 Razre{nica Mariji Slovnik za leto 2005 226 4. skup{~ina LESNE TIP Oti{ki Vrh d.d. 227 12. redna seja skup{~ine delni~arjev dru`be JAVOR Pivka d.d. 242 Trg za pelete v razcvetu 270 Cross-Innovation (preplet inovacij) 271 “Manj je ve~” 271 Proizvodnja in potro{nja ivernih plo{~ nara{~ata, cene rastejo 271 Nadzorni svet dru`be JAVOR Pivka d.d. obravnaval poslovanje 294 XYLEXPO/SASMIL: pomemben dogovor z Milanskim sejmom 308 SVEA nagrajena na sejmu v Beogradu 310 Obisk {tudentov lesarstva v LAMI 316 ACIMALL je izdal letno poro~ilo za leto 2005 338 Skupina WEINIG je za~ela izdajati mednarodne spletne novice 346 Usposabljanje zaposlenih v gozdarstvu in lesarstvu Igor MILAVEC 347 Zdru`itev Titus.Lame in Huwila 352 Letna skup{~ina EUMABOIS 391 Skupina WEINIG z novim vodstvom marketinga 391 DIMTER je predstavil najhitrej{o linijo na svetu za razrez 395 Izpovedi v lesu in besedi Stane MESAR 395 Razno Informacije GZS - Zdru`enja lesarstva 21, 69, 115 , 159, 201, 245, 365 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva 48, 92, 136, 180, 224, 268, 308, 344, 396 Letno kazalo ~lankov po rubrikah, naslovih in avtorjih 369 Letno avtorsko kazalo 371 ijaLeS 58(2006) 11-12 Letno kazalo LES wood revija za lesno gospodarstvo Letnik 58 Stran 1 - 396 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Letno avtorsko kazalo Glavni urednik: prof. dr. dr. h.c. Niko TORELLI Odgovorna urednica: Sanja PIRC, univ dipl. nov. Urednik: Stane KOČAR, univ. dipl. inž. Direktor: Bojan POGOREVC, univ. dipl. inž. Ljubljana, 2006 Izdala in založila Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Združenjem lesarstva ABRAM Janez ARIH Maks ARIH Maks BRECELJ Bogdan ^UFAR Katarina DEMŠAR Vilim GERŠAK Mirko GRIČAR Jožica, OVEN Primož, ČUFAR Katarina GRIČAR Jožica, OVEN Primož, ČUFAR Katarina HOČEVAR Marko HORVATIČ Berislav, BOGATAJ Janez, KUŠAR Jože HRASTNIK David, TIŠLER Vesna HRIBAR Irena HUMAR Miha HUMAR Miha, POHLEVEN Franc HUMAR Miha, POHLEVEN Franc, PETRIČ Marko JELAČID Denis, OBLAK Leon, SEDLIAČKOVA Mariana, MELOSKA Živka JOVIDJovica JUVANEC Borut JUVANEC Borut KALUŽA Vojko KALUŽA Vojko KITEK KUZMAN Manja, HROVATIN Jasna, KUŠAR Jože KOBE Alojz KOBE Alojz KOBE Alojz KOBE Alojz KOKALJ Boštjan KOMELJ Miklavž KOPRIVEC Ljudmila, ZBAŠNIK SENEGAČNIK Martina KOVAČ Jože KOZINC Darinka KOZINC Darinka KOZINC Darinka KOZINC Darinka KOZINC Darinka KOZJAN Gašper KOZJAN Gašper, TIŠLER Vesna KOŽAR Vida KRAJNC Nike KREK Marko KREK Marko Terminiranje kompleksnih proizvodnjih procesov 184 Rezbarjenje v PGL[ Slovenj Gradec 90 Nastajanje nagrajenke slovenjgra{kih rezbarjev 340 Novogori{ki {olarji na pohi{tvenem sejmu v Kolnu 178 Jo`ica Gri~ar - nova doktorica znanosti 304 Goslarjeva izpoved 257 Tone Vrhov{ek 1933 – 2006 91 Vpliv eksogenih in endogenih dejavnikov na ksilogenezo 152 Metode za raziskave sezonske dinamike kambijeve aktivnosti 272 O nacionalnem interesu 93 Nova knjiga: Borut Juvanec: Kozolec 392 Razgradnja lesa zaradi delovanja svetlobe in gama `arkov 233 Zgodovina lesenih talnih oblog 81 Sorpcijske lastnosti lesa za{~itenega s pripravki na osnovi bakra in etanolamina 348 Izpiranje bakrovih u~inkovin iz lesa. 1. del: Vpliv drevesne vrste, postopka za{~ite in koncentracije baker-etanolaminskih za{~itnih pripravkov 312 Mikroporazdelitev bakrovih pripravkov v razkrojenem impregniranem lesu 228 Investicije v podjetja za predelavo lesa in proizvodnjo pohi{tva v nekaterih dr`avah srednje in jugovzhodne Evrope 9 Novosti v zakonodaji o gradbenih proizvodih 219 Detajli lesa v kamnu - ali je to mogo~e? 190 Chischner, naprava za su{enje v [vici (daljni nepravi sorodnik kozolca) 317 Izobra`evanje - I. del 251 Izobra`evanje - II. del 295 Leseni lepljeni lamelirani konstrukcijski elementi 106 Milanski XYLEXPO/SASMIL 2006 ponovno uspe{en 168 HOLZMA praznuje 40 let 262 Lesarji letos na Triglavu 267 Hi{ni sejem HOLZMA Treff 2006 300 Prvo slovensko tekmovanje v polaganju parketa 89 Maks Bergant - mojstrski naslednik baro~nega rezbarstva 223 Bambus - nov izziv v arhitekturi? 14 V spomin - Aleksander Leben 1931-2006 220 TAPIO WIRKALA - ob razstavi v Ljubljani 44 Dijaki Srednje lesarske in gradbene {ole v Torinu 46 ~etrto strokovno sre~anje polagalcev podov in prvo slovensko tekmovanje v polaganju parketa 88 Nate~aj Pisarna mladega direktorja 179 Novogori{ki dijaki tudi letos v Sutriu 306 19. INTERFOB 2006 na Bledu 394 Vpliv hrupa na ~loveka 290 Avstrijska lesna pohi{tvena industrija 2004 86 Nas bo grela ljubezen? 269 KTP d.o.o. v novih poslovnih prostorih 217 HOMAG hi{ni sejem 2006 334 ijaLeS 58(2006) 11-12 Letno kazalo KRI@AJ Eva, KU[AR Jo`e KROPIV[EK Jo`e KROPIV[EK Jo`e, RAM{AK Stanislav KU[AR Jo`e LIKAR Bernard LIPU[^EK Igor LIPU[^EK Igor LIPU[^EK Igor MAZI Janko MESAR Stane MESAR Stane MILAVEC Igor MILAVEC Igor MRAK Ciril NOVAK Primo` OBLAK Leon OVEN Primo` PIRC Sanja PIRC Sanja PIRC Sanja PIRC Sanja PIRC Sanja PIRC Sanja PODOBNIK Marta PODOBNIK Marta POGOREVC Bojan POGOREVC Bojan POTO^NIK Fani POTO^NIK Fani POTO^NIK Fani POTO^NIK Fani RANC Danilo Anton STEBLOVNIK Zdenka [ERNEK Milan [ERNEK Milan [ERNEK Milan [ERNEK Milan [LIBAR Mateja TAV~AR Martina TORELLI Niko TORELLI Niko TORELLI Niko TORELLI Niko TORELLI Niko TORKAR Zora TRATNIK Mirko TRATNIK Mirko TRO[T Zoran UL^AR Stojan UL^AR Stojan UL^AR Stojan UL^¸AR Stojan UL^AR Stojan VITEZ Stanko VODNIK Marijan ZAGER Miran ZAGER Miran ZAGER Miran, POGOREVC Bojan, POHLEVEN Franc ZALO@NIK Mirjam ZULE Janja Lesene ovijne konstrukcije v Alpah, s poudarkom na slovenski alpski arhitekturi Poslovna informatika na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu Informacijska in komunikacijska tehnologija (IkT) v lesnem podjetju Ohranjanje slovenskega znanja in tradicije v obdelavi lesa Mre`enje v Jugovzhodni Evropi – prilo`nost za lesarje in gozdarje Metoda ocene `ivljenjskega ciklusa izdelka - 1. del Metoda ocene `ivljenjskega cikla – 2. del Novice iz Dru{tva in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana Sodelovanje med Svetom za les in avstrijskim Pro:Holz-em Razstava s tretje rezbarske delavnice v gradu Jablje Izpovedi v lesu in besedi Lesarji v mednarodnih projektih Mednarodno usposabljanje zaposlenih v gozdarstvu in lesarstvu Nominalne in realne pla~e v Sloveniji Ko zaznajo mladi - {tule - {tudentje lesarstva - niso nule Bo{tjan Novak - novi doktor lesarskih znanosti Priznanje BF za izvrsten {tudijski uspeh Avgu{tinu Ro`letu ^udnu Prvi znanilci pomladi Bruno GRI^AR - nov predsednik Zveze lesarjev Slovenije Uredni{ki odbor revije Les v JELOVICI Merila za podelitev nagrade revije LES srednji lesarski {oli na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu Pravilnik o podeljevanju naziva ~astni ~lan in naziva Zaslu`ni ~lan Zveze lesarjev Slovenije V novem letu vse po novem bo ...? Tvorba filma pri poliuretanskih lakih za talne obloge Tvorba filma pri poliuretanskih lakih za talne obloge Plemenitenje lesa mora biti na{a domoljubna dol`nost SRP - strate{ki raziskovalni program Kako pohi{tvu zvi{ati tr`no vrednost? Do kam ... Prvi “World Furniture Congress 2006” Ljubljanski pohi{tveni sejem 2006 - Revolucija ali evolucija Strokovni posvet o industrijski rabi lesne biomase LES - najbolj inovativen material na{ega ~asa in prihodnosti Mirko KARI@ - prejemnik Pre{ernove nagrade Biotehni{ke fakultete Jesenkovo nagrado za 2006 za `ivljenjsko delo dr. Jo`etu RESNIKU Priznanje BF za leto 2006 je prejela Milena BIZJAN GATE - Sre~anje partnerjev - gradimo novo Evropo - z lesom UV premazni sitemi za lesene talne obloge Lepila za lepljenje lesenih talnih oblog “Les” enokali~nic Violina II: Zvo~na barva lesa Gozd je tudi les Use wood before burning it Gvajak (Guiacum spp.), lignum vitae in sifilis Pregled izdelovanja Thonetovega pohi{tva na Slovenskem Energetska raba lesa @agarstvo Ruske federacije Podelili leto{nje Jesenkove nagrade in priznanja Biotehni{ke fakultete INTECTUM - Strokovna delavnica LIP Bled - PC Notranja vrata Mednarodni sejem SAIEDUE 2006 – Bologna Mednarodni kolokvij o notranjih vratih HOMAG Turencolloquium HOMAGTREFF 06 GERMANDOOR – ali res nekaj novega na BAU 07 Nov priro~nik za restavratorje pohi{tva Moje izpovedi v lesu so rezultat prijateljskega pogovora s kosom drevesnega debla Poslovanje lesne in pohi{tvene panoge v letu 2005 Sprememba izvozne strukture primarnega sektorja panoge (problematika izvoza hlodovine) SLTP - Slovenska lesna tehnolo{ka platforma Ogled razstave in vo`nja z “old timerjem” Karakterizacija hidrofobnih ekstraktivov v lesu navadne breze (Betula pendula Roth.) in belega topola (Populus alba L.) 237 390 279 1 381 61 96 134 337 343 395 338 347 382 33 339 135 49 130 221 305 307 309 122 243 137 163 167 181 215 327 41 302 13 132 133 301 199 83 52 140 286 345 353 75 225 266 51 39 125 172 332 379 85 341 174 207 30 222 4 ijaLeS 58(2006) 11-12 GZS - Zdru`enje lesarstva iz prve to~ke glede financiranja s strani ~lanic. Sklep: Za aktiviranje spletne strani se dogovorita dr. Toma`i~ in g. Likar, po potrebi se vklju~ijo zunanji strokovnjaki. V drugi fazi se pristopi k oblikovanju le-te v skladu s enotno celostno podobo. Nosilci na posameznih podro~ij so predstavili svoje aktivnosti in videnje le-teh v prihodnje. Dogovorili smo se za organiziranje tematskih delavnic. Temeljni poudarek pa je tako na ozave{~anju naj{ir{e javnosti, izobra`evanju in usposabljanju kot tudi v vzpostavitvi mednarodnega sodelovanja med evropskimi T P. Pod ~etrto to~ko se je razvila `ivahna razprava, kjer so bila potrjena uvodna izhodi{~a glede oblikovanja strate{-kega sveta. Sklep: V strate{ki svet se povabi tako imenovane avtoritete z razli~nih pod-ro~ij. Predlog za predsednika-co je bil za ga. Romano Jordan Cizelj, za ~lane pa tudi za g. Danila Türka. KO naj bi se okrepil s predstavniki iz razli~nih resornih ministrstev (MG. MVZT, MOP, MKGP). Zapisal: Bojan Pogorevc, projektni direktor implementacije SGLTP, l.r. Vodja SGLTP: prof.dr. Franc Pohleven, l.r. ZBUDIMO SE – OBVLADAJMO KLIMATSKE SPREMEMBE Z UPORABO LESA Zapis posveta o prihodnosti lesne industrije Slovenije s ijaLes 58(2006) 11-12 poudarkom na gospodarjenju z lesom z dne 10. novembra 2006 na GR Ljubljana Navzoči: • minister Ministrstva za okolje in prostor dr. Janez Podobnik, • predsednik združenja lesarstva mag. Miroslav Štrajhar • predstavniki ministrstev MOP, MVZT, MG, opravičeno službe vlade za razvoj • predstavniki RR in izobraževalnih institucij • predstavniki podjetij • novinarji • poimenski seznam je priložen. Ministrstvo za okolje in prostor in GZS-Združenje lesarstva sta v sodelovanju z SGLTP organizirala drugi delovni posvet o prihodnosti lesne industrije v Sloveniji s poudarkom na gospodarjenju z lesom. Slovenija je po pokritosti z gozdom na tretjem mestu v Evropi, takoj za Švedsko in Finsko, saj je kar 60 % naše površine pokrite z gozdom. Gozd in les predstavljata pomemben obnovljivi naravni vir Slovenije, vendar se v zadnjem času vse prevečpoudarja energetski vidik izrabe lesa in se ne upošteva celovitega življenjskega ciklusa le-tega. Ugotovljeno je bilo tvorno sodelovanje med Ministrstvom za okolje in prostor in združenjem za lesarstvo pri GZS, h kateremu sta največ prispevala gospod minister Janeza Podobnik in predsednik združenja lesarstva mag. Miroslav Štrajhar. Delovni posvet je M namenjen pregledu aktualnega stanja in aktivnosti v Sloveniji na področju celovitega gospo-darjenja z gozdovi in slovenski lesni industriji z namenom povečanja konkurenčne sposobnosti slovenske gozdno lesne-predelovalne industrije. Skupna ugotovitev posveta je bila, da lahko in moramo skupaj ustvarjati okolj-sko politiko. Uvodoma je bilo ponovno izpostavljeno, da ima lesna industrija, pridelava in predelava lesa {tevilne primerjalne prednosti, ki pa jih do sedaj nismo v polni meri izkoristili: gozd in les sta na{e pomembno naravno bogastvo, les je najpomembnej{i obnovljivi surovinski vir v Sloveniji. Plemenitenje lesne mase za doseganje najvi{je dodane vrednosti lahko zaradi odli~ne surovinske baze pomeni izrazito konku-ren~no prednost Slovenije pri predelavi lesa in omogo~a sonaravno bivanje in trajnostni razvoj. @al v preteklosti te primerjalne prednosti nismo udejanjili. Pri predelavi lesa pa se soo~amo tudi s {tevilnimi problemi, ki so bili izpostavljeni `e na prvem posvetu, v zadnjem obdobju pa tudi vdora sosednjih dr`av z odkupom surovine – najkvalitetnej{ega lesa in tudi drv in drugih lesnih ostankov, po visokih cenah, ki presegajo tr`ne tudi za 20 %, kar postavlja na{o primarno lesno-predelovalno industrijo v neenakopraven polo`aj in resno ogro`a njen razvoj in tudi obstoj. Nagovorom ministra g. Janeza Podobnika, predsednika Zdru`enja lesarstva, mag. Miroslava [trajharja, prof.dr. Marka Petri~a (BF) ter prispevkom prof.dr.dr.h.c. Nika Torellija (GIS), prof.dr. Franca Pohlevna (BF) in Katarine Celi~ (MOP) je sledila temeljita in tvorna razprava. Izoblikovane so bile naslednje ugotovitve, sklepi in priporo~ila: 1. Posvet je bil ocenjen kot nadaljevanje uspe{nega in konstruktivnega medresorskega sre~anja. Taka sre~anja predstavljajo dober pristop k re{evanju nastalih problemov. 2. Delovanje ministrstev pri pripravi dokumentov (uredb, direktiv, idr.) in izvajanje le-teh poteka skupaj s podjetji in ne proti njim. Enako velja za sprotno in hitro re{evanje m GZS - Zdru`enje lesarstva vseh okoljevarstvenih problemov. 3. Stanje na podro~ju okolje varstva se v slovenskih lesnih podjetjih izbolj{uje. 4. Varstvo okolja je kompleksen proces, ki zajema okolje, delovna mesta, regionalne in lokalne interese, ceno zemlji{~, avtonomijo ob~in in zato je pri tej problematiki potrebno vedno iskati kompromise in skupne dogovore. 5. Lesnopredelovalna podjetja naj aktivneje pristopijo k oddaji vlog za pridobitev okolje varstvenega dovoljenja in ne ~akajo skrajnega roka 31. oktobra 2007, saj bi to na pristojni agenciji lahko povzro~ilo nepotrebne zastoje. 6. Hrup je velik problem, ki vpliva tudi na kvaliteto `ivljenja. Pristojnosti ob~in bodo {e ve~je na tem podro~ju. Z njihove strani bo za to potrebno ve~je razumevanje podane problematike. Pravno-formalno se mora ustrezno urediti status za gradnje ob industrijskih objektih, ki so tam `e stali, tako da se investitorji ustrezno obstoje-~emu stanju tudi prilagodijo. 7. Finan~ne spodbude pri vlaganjih v kurilne naprave na lastno lesno biomaso v lesno predelovalnih podjetjih in ne samo pri vlaganjih v postaje na biomaso za pokrivanje energetskih potreb lokalnih skupnosti. Za to je potreben {ir{i dogovor na medresorski ravni z vklju~itvijo celostne lesnopredelovalne dejavnosti. 8. Predelava lakirni{kih odpadkov je poslovna dejavnost, pri dogovorih med proizvajalci odpadkov in predelovalci pa je Ministrstvo za okolje in prostor pripravljeno sodelovati in nuditi strokovno pomo~, v smislu iskanja najugod-nej{ih re{itev za obe strani. 9. Pripravlja se nova uredba glede HOSa – lahko hlapljivih snovi. Pri pripravi nove uredbe se vklju~ijo tudi strokovnjaki s podro~ja lesarstva, ki se bodo povezali z dr. Samom Kopa~em. 10. Proizvodnja lesnih izdelkov je energetsko nekajkrat manj potratna kot proizvodnja izdelkov iz drugih materialov (aluminij, `elezo, plastika, beton), poleg tega je znano in dokazano, da z 1 m3 lesa lahko dose`emo skladi{~enje 2 t CO2 (0,9 t skozi ogljik v lesu in 1,1 t zaradi substitucije drugih materialov). 11. Gozdovi Slovenije trenutno skladi{~ijo do 4-krat ve~ ogljika, kot je to potrebno zaradi mednarodnih obveznosti (Kyotski protokol). Slovensko gozdarstvo izkori{~a trenutno le 40 % prirastka, lahko pa bi ga 70 %. Potenciali torej {e niso v celoti izkori{~eni. 12. Obstajajo mo`nosti, da se prizna funkcija ponora ogljika poleg lesa v gozdu tudi lesenim izdelkom. 13. Neracionalno in potratno je spodbujati kurjenje lesa (rabo lesa v energetske namene) pred zaklju~kom njegove `ivljenjske dobe. 14. Za ve~jo veljavo lesu kot materialu morajo svoje prispevati tudi slovenski arhitekti, oblikovalci, gradbinci. 15. Znatno zni`anje porabe energije bomo dosegli s preusmeritvijo gospodarstva na energetsko manj potratne tehnologije in materiale, zato je potrebno za~eti ~im prej s prestrukturiranjem gospodarstva. 16. Z dav~nimi olaj{avami in drugimi mo`nimi stimulacijami podpreti panoge in tehnologije, ki pripomorejo k zni`anju emisije CO2, kar je v skladu s Kyotskim protokolom. 17. Da bi dosegli ~im ve~jo rabo lesa pri gradnji hi{, je potrebno uvesti boniteto (stimulacijo) za ve~ji dele` vgrajenih lesenih elementov ali pa zahtevati obvezen odstotek v objekt vgrajenega lesa (podobno kot za biodizel). 18. Z ugodnej{imi lokacijskimi pogoji (nakupi zemlji{~) je potrebno stimulirati gradnjo objektov iz lesa in s tem dose~i podalj{anje skladi{~enja CO2 (v leseno hi{o je vezanega od 15 do 30 ton CO2). 19. Z gradnjo lesenih javnih objektov (poslovni prostori, {ole, vrtci …), je potrebno dati dober zgled in na tak na~in promovirati prednosti lesenih zgradb ter anga`irati {ir{o dru`beno skupnost k uporabi lesnih izdelkov. 20. Politika Stanovanjskega sklada RS bi morala biti v spodbujanju gradnje naselij in individualnih hi{ prete`no iz lesa. 21. Tehnolo{ke posodobitve so v lesarski industriji nujno potrebne. Konkretne finan~ne vzpodbude pa je potrebno iskati na resornem ministrstvu, Ministrstvu za gospodarstvo in drugih ministrstvih. 22. Lesna predelovalna industrija kot delovno intenzivna panoga je pomembna za demografski (poseljenost pode`elja) in sona-ravni razvoj ter ne ogro`a turisti~-ne usmerjenosti Slovenije. 23. Podatki o strukturi uvoza in izvoza lesa za Slovenijo ka`ejo, da: a. Slovenija izva`a prete`no kvalitetnej{i les (hlodovino) in les za kurjavo, uva`a pa les za celulozo in plo{~e; b. Se je v letu 2005 glede na leto 2004 izvoz lesa mo~no pove~al, najbolj hlodovine iglavcev (indeks 2,44) in lesa za kurjavo (indeks ijaLeS 58(2006) 11-12 GZS - Zdru`enje lesarstva 2,05) 24. Slovenska lesna industrija lahko skupaj z MOPom aktivno ustvarja okoljsko politiko. Pripravili: 1. Bojan Pogorevc, GZS-Zdru`enja lesarstva 2. Prof. dr. Marko Petri~, Univerza Ljubljana, BF-Oddelek za lesarstvo 3. Prof. dr. Franc Pohleven, Univerza Ljubljana, BF-Oddelek za lesarstvo 4. Katarina Celi~, MOP 5. Mag. Miran Zager, ISSR Mag. Miroslav [TRAJHAR, predsednik GZS-Zdru`enja lesarstva Janez PODOBNIK, minister, Ministrstva za okolje in prostor ZAPISNIK 21. raz{irjene seje Upravnega odbora GZS-Zdru`enje lesarstva, ki je bila dne 21. novembra 2006 v prostorih GZS v Ljubljani Navzo~i: Po listi navzo~nosti. Opravi~eno odsotni:Rado Hrastnik (PARON La{ko d.o.o.), Bruno Gri~ar (TOM Oblazinjeno pohi{tvo d.d.) Za~etek seje: 1310 Sklep seje: 1540 Dnevni red: 1. Potrditev dnevnega reda 21. redne seje in sprejem zapisnika 20. redne seje UO GZS-Zdru`enja lesarstva 2. Obravnava predloga mre`ne organiziranosti pano`nega zdru`enja s predlogom poslovnega na~rta za leto 2007 ijaLes 58(2006) 11-12 3. Predlog nove Kolektivne pogodbe za lesarstvo 4. Informacija o drugem delovnem posvetu v organizaciji Ministrstva za okolje in prostor in GZS-Zdru`enjem lesarstva 5. Razno Sejo UO GZS-Zdru`enja lesarstva je vodil predsednik UO GZS-Zdru`enja lesarstva, mag. Miroslav [trajhar. Ad 1) SKLEP: Sprejmeta in potrdita se predlagani dnevni red za 21. sejo UO GZS-Zdru-`enja lesarstva in zapisnik 20. seje UO GZS-Zdru`enja lesarstva. Ad 2) Bojan Pogorevc, sekretar Zdru`enja, in mag. Miran Zager, zunanji strokovni sodelavec, sta podrobno predstavila odprto in fleksibilno mre`no organiziranost pano`nega zdru`enja s poslovnim na~rtom za leto 2007, kjer so nazorno predstavljene in tudi ovrednotene vsebine dela vseh pano`nih in{titu-cij z jasno opredeljenimi nosilci in izvajalci. Razvr{~enost je bila opravljena na podlagi rezultatov ankete, izvedene med ~lanicami Zdru`enja (71 % prispelih odgovorov). SKLEP: UO sprejema obravnavani predlog mre`ne organiziranosti pano`nega zdru`enja skupaj s predlogom poslovnega na~rta za leto 2007. Zdru`enja lesarstva naslovi s prilo`e-nim sklepom in predlagano organizacijsko shemo ter poslovnim na~rtom na vse ~lane apel raz{irjenega UO GZS-Zdru`enja lesarstva, da {e vsaj eno leto ostanejo njegovi ~lani. UO podpira sodelovanje z gozdarji, pri ~emer za konkretnej{e dogovore zavezuje sekretarja. UO podpira imenovanje g. Sama Mili- ča Hribarja za začasnega predsednika GZS. UO prav tako predlaga, da se nemudoma naredi presek stanja premoženja GZS in o tem obvesti člane. Ad 3) Poročevalec Asto Dvornik, vodja pogajalcev s strani delodajalcev, je izčrpno poročal o predlagani novi PKP. SKLEP: Predlog nove PKP za lesarstvo se na osnovi temeljitega premisleka in glede na te`ke poslovne razmere potrdi. K podpisu pogodbe se pristopi do konca meseca novembra. UO GZS ZL imenuje komisijo za razlago PKP lesarstva v sestavi: • Stanislav Rozenstein, odvetnik, predstavnik delodajalcev oz. UO GZS-Zdru`enja lesarstva, • Danilo Vedlin, predsednik sindikata Sinles oz. delojemalcev, • Dr. Etelka Korpi~-Horvat, predstavnica iz liste arbitrov. Ad 4) Sekretar ZL Bojan Pogorevc je podal informacijo o drugem delovnem posvetu v organizaciji Ministrstva za okolje in prostor in GZS-Združenjem lesarstva pod naslovom ZBUDIMO SE, OBVLADAJMO KLIMASTSKE SPREMEMBE Z UPORABO LESA. SKLEP: UO sprejema informacijo o drugem delovnem posvetu v organizaciji Ministrstva za okolje in prostor in GZS-Zdru`enjem lesarstva. V 18. to~ki zapisa predlaga redakcijsko spremembo, da se ~rta besedilo »(ne montažnih hiš)«. Seja se je končala ob 1540. Zapisnik zapisala: Sanja PIRC Predsednik UO-GZS Zdru`enja lesarstva: mag. Miroslav [trajhar m strokovne vesti IC Market Tracking Windows in Western Europe 2006 Evropski trg oken stagnira - kje so mo`nosti za razvoj? Glede na zadnjo {tudijo InterConnection Consulting Group, je bilo v letu 2005 na evropskem okenskem trgu prodanih 76 milijonov okenskih enot, kar ustreza rasti +0,6 %. Ne glede na te nezadovoljive {tevilke, obstaja {e dovolj mo`nosti, ki jih podjetja lahko izkoristijo. [tudija podaja podroben vpogled v regije in prodajne segmente, kjer je rast najve~ja. V letu 2005 je bilo pri~akovati ponoven vzpon evropskega trga oken, kljub temu pa so bili rezultati pod pri~akovanji za ve~ino proizvajalcev. Potem, ko je trg prebrodil recesijo v letu 2004 z rastjo +1,7 %, so bila pri~akovanja lani velika, vendar s koli~insko rastjo +0,6 % ne moremo re~i, da si je trg opomogel. Tudi vrednostna rast +2,3 % ne nadgradi resignacije, glede na to, da so se pove~ali energetski stro{ki in povi{ale cene surovin, kar prelo`i velik del pritiska na proizvajal~eve rame. Ne glede na ta dejstva je nekaj faktorjev obetavnih. Na zahodnoevropskem okenskem trgu je namre~ {e kar nekaj svetlih to~k. Eden od najobetavnej{ih trgov je trenutno Severna Evropa: v letu 2005 je bil v Norve{ki, [vedski in Finski zabe-le`en koli~inski porast za 6,5 %, 7,9 % in 5,4 %. Po letih okrevanja je pri~a-kovati, da bo prodaja na Finskem v letu 2008 spet upadla. Tudi na francoskem in {panskem trgu bele`imo porast prodaje za ve~ kot 4 % v tem letu. Podobno kot v Severni Evropi pa se bo rast prodaje v prihodnjih letih zmanj{evala in v [paniji postala negativna `e v letu 2007. Nem~ija, je v nasprotju s Francijo, [pa-nijo in nordijskimi de`elami na poti k o`ivitvi. Po zmanj{anju za -6,5 % v letu 2005 ka`e, da je kriza premagana. V letu 2006 se je nem{ki trg ustalil in potem je pri~akovati porast prodaje, ki naj bi leta 2008 dosegla 5,5 %. Ena gonilnih sil na zahodnoevropskemu trgu oken v letu 2005 bo obnovitveni segment, ki naj bi prevzel ve~ kot polovico trga (54,6 %). Glede na zakone Evropske Unije in pove~ane stro{-ke za energijo, se pove~uje dele` zamenjave slabo izoliranih oken z novej{imi. Od tega razvoja bodo najve~ koristi imeli proizvajalci plasti~nih oken. Hkrati pa naj bi nov gradbeni segment dobil nekaj zagona, ~eravno ne bo dosegel 2 % rasti do leta 2008. PVC okna bodo pove~evala svoj dele`. Porast pa bo manj{i, ker je na nekaterih trgih na vidiku rahla zasi~enost trga s PVC okni. Pove~ano povpra{evanje po dra`jih kombinacijah oken se bo nadaljevalo z letno stopnjo 10 % do leta 2008, ko bodo te kombinacije dosegle 7,5 % tr`ni dele`. Spet se je zmanj{alo povpra{evanje po lesenih oknih - za -1,7 % v letu 2005, vendar bo kmalu dose`ena najni`ja to~-ka. V letu 2008 naj bi po ve~ letih v prodaji zabele`ili pozitivno stopnjo rasti, kljub temu pa se bo trg lesenih oken razvijal po~asneje kot prodaja na splo{no. Dolgoro~no gledano bo na{el kupce bolj v segmentnih ni{ah kot pa na masovnem trgu. Drugi najve~ji trg v zahodni Evropi, Podroben pregled segmenta kupcev pokaže, da je stanovanjski sektor, na katerega je odpadlo v lanskem letu 65,3 %, ključni faktor za porast prodaje v letu 2005 in tudi 2006. Vseeno dolgoročno kaže, da se bo precej manjši nestano-vanjski segment počasi pobral in prikazal večjo stopnjo rasti kot stanovanjski sektor. Tudi na stagnirajočem trgu se priložnosti ponujajo same in obstajajo možnosti za povečanje prodaje s predstavitvijo pravih izdelkov na pravih lokacijah v pravem segmentu. Če je proizvajalec zadosti prilagodljiv in hiter, da sprejme ustrezne strateške odločitve, ni razloga za recesijo. Vir: IC Consulting Group O IC Consulting Group: Interconnection Consulting Group s sedežem na Dunaju je organizacija, ki se ukvarja z mednarodno raziskavo trgov in ki nudi rešitve tako sektorjem kot tudi podjetjem. ICG dostavlja natančne podatke o trenutnem stanju trgov, vključno z njihovim razvojem, pri čemer uporabljajo najmodernejše raziskovalne tehnike. Več informacij o Interconnection lahko dobite na njihovi spletni strani www.interconnectionconsulting.com. D Dodatne informacije: IC Market Tracking® Windows in Western Europe - 2006 Edition Mag. Alexander Schurian Interconnection Consulting Group Getreidemarkt 1, A-1060 Wien Tel: +43 1 5854623-13 Fax: +43 1 5854623 30 D schurian@interconnectionconsulting.com VijaLes 58(2006) 11-12 znanje za prakso Spojno okovje Titus s standardno skupino Quickfit Na podlagi CAFTM1, z drugimi besedami koncepta, ki zagotavlja vi{je zadovoljstvo kupcev oziroma uporabnikov sestavljivega (RTA) pohi{tva, je Titus razvil inovativne re{itve za zagotavljanje vi{je stopnje zadovoljstva kupcev RTA pohi{tva, ki znatno zmanj{ujejo {tevilo okovja, potrebnega v pohi{tveni industriji, in ga delajo {e bolj enostavnega. Titusov program spojnega okovja vklju~uje standardno skupino Quickfit™ spojk in steznikov, ki bistveno skraj{ujejo in poenostavljajo proces monta`e sestavljivega (RTA) pohi{tva. Spojke in steznike Quickfit™, za katere je zna~ilno, da prenesejo nenatan~no vrtanje, ni potrebno vija~iti, temve~ jih le vstavimo v izvrtino. Nova generacija okovja, Quickfit™ Expando z ekspanzijsko tehnologijo zagotavlja {e ve~jo ~vrstost spoja. Quickloc™ predstavlja pionirski enodelni spojni element, ki kombinira ekspandirajo~o spojko s Quickfit™ steznikom. V pripravi… V naslednjih nekaj mesecih bomo razvili {e {tevilne druge zanimive inovativne re{itve za bla`enje in nove izdelke z manj{o vsebnostjo cinka, ki bodo pomagali v boju proti nihanju stro{kov surovih materialov in pohi{tvenega okovja. TitusPlus v prihodnosti in na~rti Skupina TitusPlus smo specializirani oblikovalci, proizvajalci in distributerji pohi{tvenega okovja, sistemov za avtomatizacijo proizvodnje ter orodij in komponentami za avtomobilsko industrijo. Evropske prodajne ekipe pod vodstvom Franza Josefa Schmidta so v okviru Skupine, zdru`ene v eno samo ekipo, ki prodaja vse izdelke Skupine. Prodajo v ZDA usmerja Titus Tool Company Inc. iz Seattla, v Aziji pa za prodajo skrbi Titus Tool Company Pty. iz Singapurja. Marketin{ka strategija skupine je osredoto~anje na kuhinjsko, bivalno in RTA pohi{tvo. Robert Appleby, izvr{ni direktor Titus International, je »glasbeno« temo, ki jo v svojem idejnem konceptu nosijo proizvodi Glissando, nadalje razvil v svoji misli: “Ti-tus+Lama+Huwil napoveduje nenehen napredek in nadaljnji usklajen razvoj v harmoni~nem partnerstvu!” Ve~ informacij najdete na za~asnem spletnem portalu www.titusplus.com, ki zdru`uje tri obstoje~e strani: www.titusint.com, www.lama.si, www.huwil.de in nudi klju~ne informacije o zdru`eni ponudbi in povezave na posamezne strani. Nov prodajni katalog TitusPlus in tehni~ni priro~nik, ki vklju~uje spojno okovje Titus, odmi~ne spone Lama ter Huwil dvi`ne in drsne mehanizme, bo izdan v februarju 2007. ijaLeS 58(2006) 11-12 znanje za prakso Henkel postavlja nove standarde za delo z lepili V Perzijskem zalivu smo pri~a enemu najve~jih gradbenih projektov v zgodovini. Na tiso~e in`enirjev in gradbenikov `e pet let ustvarja kompleks umetnih otokov v obliki palme, ki ga mnogi ozna~ujejo kot osmo ~udo sveta. Lastniki in investitorji se ne zadovoljijo z ni~emer drugim, kot samo najbolj{im: 100 luksuznih hotelov, 5.000 vil in 4.800 apartmajev bo zgrajeno po najnovej{ih tehnolo{kih standardih. Pri tem obse`nem projektu sodeluje tudi Henkel s svojimi profesionalnimi izdelki za obrtnike in gradbeno industrijo. Düsseldorf, Maribor – Medtem, ko so umetni otoki ob obali mesta Dubai v Perzijskem zalivu edinstveni, so Henklovi izdelki prisotni na gradbi{~ih po vsem svetu. Ceresit, Pattex, Sista, Tangit in Metylan so le nekatere blagovne znamke za zahtevno uporabo v gradbeni{tvu, ki so jih strokovnjaki uporabili pri gradnji in obnovah svetovnih znamenitosti, na primer hotela Bujr Al Arab v Saudski Arabiji in Zimske pala~e v St. Petersburgu. Henklovi izdelki Ceresit, Thomsit in Teroson so bili v tem letu uporabljeni tudi pri obnovi nekaterih ve~jih objektov v Sloveniji, ob tem pa v Henkel Slovenija nenehno skrbijo tudi za izobra-`evanja uporabnikov s prakti~nimi predstavitvami izdelkov (posebej inovativnih re{itev), predstavitvami na specializiranih sejmih za obrtnike in izvajalce, sodelovanjem na sre~anjih uporabnikov v okviru raznih zdru`enj, sodelovanjem na specializiranih TV oddajah, svetovanjem ob obiskovanju izvajalcev... Henkel zaseda prvo mesto med proizvajalci lepil in tesnil za doma~o in profesionalno uporabo po vsem svetu. V letu 2005 je podjetje na tem trgu ustvarilo 1,7 milijarde evrov prihodkov. »Okoli polovico prodaje ustvarimo z izdelki za profesionalno uporabo,« je dejal Peter Ruiner, odgovoren za podro~je profesionalnih lepil v Henklu. »A ~e `elimo poslovati z zahtevnej-{imi uporabniki, moramo u`ivati njihovo zaupanje.« Na Henk-lovem doma~em trgu v Nem~iji je ozave{~enost z blagovnimi znamkami podjetja 93-odstotna, kar povzro~a zelo malo te`av. Drugod je lahko poznavanje postopkov in materialov pro-blemati~no: »V Ukrajini, na primer, strokovnjaki niso poznali lepil za plo{~ice,« pojasnjuje Rüdiger von Oehsen, odgovoren za razvoj podro~ja lepil za profesionalce. »Name{~ali so jih s cementom. A smo jim z vrsto izobra`evalnih programov predstavili prednosti uporabe na{ih postopkov.« Henkel postavlja nove standarde [tevilne dr`ave {e vedno ne uporabljajo standardiziranih izobra`evanj in izpopolnjevanj za zahtevnej{e uporabnike. »Na{ pristop h kakovosti ne pomeni le proizvodnjo odli~nih izdelkov. Strokovnjakom `elimo pomagati, da bi izkoristili vse njihove prednosti,« je dodal Oehsen. Zato Henkel nudi izo-bra`evanja strokovnjakov po vsem svetu. »Profesionalci in obrtniki niso le veliki potro{niki, njihovi prihodki so odvisni tudi od kakovosti in u~inkovitosti na{ih izdelkov. In tudi po tem, ko pri~nejo uporabljati na{e izdelke, moramo zagotoviti kakovost proizvodov in njihove uporabe na enotni visoki ravni.« Ta prenos znanja omogo~a postopno uveljavljanje novih standardov kakovosti. Inovacije neposredno z gradbi{~ »Nenehno potujemo po svetu. Opazujemo, na kak{en na~in se uporabljajo na{i izdelki in kako ti u~inkujejo. Izmenjujemo informacije s strokovnjaki in se ob tem veliko nau~imo,« razlaga von Oehsen. Zahtevni uporabniki so odli~en vir inovativnih idej. »Posebej na profesionalnem podro~ju dobivamo dobre tehnolo{ke odzive. Uporabljamo jih za nenehne izbolj{ave in tako utrjujemo svoje vodilno mesto na tem pod-ro~ju. Ta interaktiven, storitveno usmerjen pristop nas razlikuje od {tevilnih konkuren~nih ponudnikov.« O Henklu „Henkel – A Brand like a Friend”. Henklu vsak dan zaupa ve~ milijonov potro{nikov. To zaupanje je rezultat dobrega in inovativnega dela na podro~ju izdelkov za nego doma, nego telesa in kozmetike, tehnologij za avtomobilsko, elektronsko in embala`no industrijo ter proizvodnje trajnih in potro{ni{kih dobrin. Izdelki se sicer zelo razlikujejo, a skupnega imajo eno: Henkel Kvaliteto. Henkel vsakodnevno zagotavlja kakovost in to po~ne `e 130 let. Henkel Kvaliteta ne pomeni le obljubo, temve~ obvezo, ki zbli`uje Henkel z njegovimi potro{niki. Henkel s svojimi blagovnimi znamkami pokriva podro~ja pralnih ter ~istilnih sredstev, kozmetike in izdelkov za nego telesa ter lepil {iroke potro{nje. V poslovnem letu 2005 je ustvaril prihodke v vi{ini 11,974 milijarde evrov. Ve~ informacij o kakovosti iz Henkla lahko najdete na mednarodnih spletnih straneh http://www.quality-from-henkel.com, fotografije in druge relevantne informacije pa na http://press.henkel.com. Dodatne informacije: Henkel Slovenija d.o.o., Mateja Toplak, vodja odnosov z javnostmi, tel.: 02 2222 260, mateja.toplak@si.henkel.com ijaLeS 58(2006) 11-12 strokovne vesti GERMANDOOR ali res nekaj novega na BAU 07 avtor Stojan ULČAR, LIP Bled d.d. Za nami sta dve v svetovnem merilu verjetno najpomembnej{i mednarodni prireditvi na podro~ju gradbeni{tva in notranje opreme. To sta vsakoletni sejem pohi{tva IMM – Köln (15. – 21.01.2007) in bienalni sejem grad-beni{tva BAU – München (15. – 20.01.2007), ki bosta slej ko prej tako ali druga~e vplivala tudi na slovensko gospodarstvo in lesno industrijo. Seveda ni naklju~je, da sejma potekata na za~etku leta, ko smo po tradicionalno dru`inskih bo`i~nih in vedno bolj globalnih novoletnih praznikih napolnjeni s pri~akovanji in na~rti ter zanje pripravljeni tudi kaj storiti. In najmanj, kar je, da pokrijemo razmeroma visoke vstopnice (25 in 26 EUR za 1 dan) ter {e kaj, da pridemo do njih. Tudi ni naklju~je, da se to dogaja v Nem-~iji, za kar je ve~ razlogov: mo~na tradicija in vodilna tehnologija ter nov gospodarski zagon in splo{en optimizem, ~e omenimo vsaj glavne. Med obema sejmoma lahko potegnemo neke paralele in primerjave. Na IMM je sodelovalo ve~ kot 1.200 raz-stavljalcev (pohi{tveniki, oblikovalci in notranji arhitekti) iz 50 dr`av (prek 60 % iz tujine) ter ve~ kot 115.000 obiskovalcev z okrog 100 dr`av, vse skupaj pa je potekalo na pribli`no 300.000 m2 v 11 razstavnih halah. Vzporedno je na BAU sodelovalo okrog 2.000 razstavljalcev (iz vseh gradbenih dejavnosti po vertikalah in horizontalah) iz prek 40 dr`av in okrog 200.000 obiskovalcev iz ve~ kot 140 dr`av. Sejem je bil organiziran v 17 razstavnih halah oziroma na okrog 180.000 m2. Iz teh {tevilk se da razbrati nekatere, recimo, fizi~ne razse`nosti obeh prireditev ter njuno upravi~enost do nazivov mednarodni. Pri tem je vse prej kot naklju~na tudi njuna so~asnost, ki seveda dodatno privabi mnogo udele`en-cev in oddaljenej{ih, recimo tudi pre-komorskih dr`av. To pri obeh promo-vira oznako iz mednarodni v svetovni. Vsebinske dimenzije obeh sejmov seveda presegajo namen tega ~lanka ter bodo gotovo predmet takih ali dru-ga~nih strokovnih analiz, predvsem pa vseh strukturnih in kvalitetnih sprememb, ki jih bomo s~asoma do`iveli (morali sprejeti, pripraviti in izvesti) vsi proizvajalci (ali vsaj tisti, ki bodo `eleli pre`iveti) najprej na nem{kem in nanj gravitirajo~ih trgih ter pozneje tudi na drugih. Toliko torej kot uvod ali okvir tega pisanja. Povod zanj je (bil) nekajurni ogled sejma BAU 07. ^e je bila, recimo, uradno (na kratko) zajeta vsebina tega sejma z gradbenimi materiali in sistemi gradnje (vklju~no z renovira-njem objektov), sta omejen razpolo`ljiv ~as in provenienca avtorja vse skupaj zreducirala na nekaj bolj osredoto~en pregled razstavljenih notranjih vrat in funkcionalnega okovja zanje (prak-ti~no na povr{ini treh v {tirih razstavnih halah). Prvi vtis in tudi nek pav{alen sklep je, da generalno ni bilo videti nekih revolucionarnih novosti. Vsi razstavljalci so v glavnem poskrbeli za prepri~e-vanje tako strokovnih obiskovalcev in potencialnih kon~nih kupcev kot tudi sebe, da sledijo trendom v smeri ve~-vrednih izvedb - na primer so to povr-{insko zelo kvalitetno obdelana vi{ja (tudi nebrazdana) vrata v razli~nih furnirjih (tudi intarzijah). Razstavljenih je bilo tudi nekaj (pravzaprav zelo malo) {tudij, vse skupaj pa verjetno ne daje prave slike, kaj je `e aktualno in ijaLeS 58(2006) 11-12 strokovne vesti potencialno {e bo na tem podro~ju. Vsekakor pa BAU 07 {e ni nakazal, da bi notranja vrata dejansko postajala nek statusni simbol, kot je IMM 07 pro-moviral pohi{tvo (tudi z vra~anjem na klasiko iz bolj{ih prosperitetnih ~asov 20. stoletja, ko {e ni bilo za marsikaterega lesarja nesre~nih folij in drugih plasti~nih materialov). Seveda pa so se tisti proizvajalci notranjih vrat, ki so se za svoj nastop na BAU 07 v kontekstu tr`ne in gospodarske situacije `e odlo~ili, precej razli~no (bogato in efektivno) predstavili tako strokovni kot nestrokovni javnosti. ~e se omejimo na obse`nost ter, recimo, tehni~no vrednost in umetni{ki vtis, potem moramo omeniti dva doma~a ter dva tuja razstavljalca, ki so nekako izstopali iz sicer visokega povpre~ja. To sta nem{ka SCHÖRGHUBER – Ampfing (kompletna paleta funkcijskih vrat za presti`na objektna posla) in MOSEL TÜREN – Trierweiler (inovativno razstavljena in osvetljena vratna krila v parih oziroma vertikalno in horizontalno v ambientu, ki je poudarjal 50-letni jubilej) ter avstrijska DANA – Volkermarkt (visoka kvaliteta obdelav s specifi~nimi detajli, kot B so majhni radiji zaokro`enih robov na vratnih krilih in {iroke obloge suho-monta`nih podbojev) in poljska POR-TA – Bolszewo (izredna raznovrstnost izvedb na 25 zelo razli~nih razstavljenih vratih). Gotovo ne bo ostal neopa`en tudi testni laboratorij oziroma institut IFT – Rosenheim, ki v marsi~em kroji evropski razvoj oken in vrat, morda pa bo v kak{nem poro~ilu omenjen {e na{ lip-bled, ki se je prvi~ dokaj ambiciozno pojavil na tako pomembni mednarodni prireditvi (u~inkovit dvonivojski ambient v specifi~ni barvni kombinaciji ~rno in rde~e na belem ter s poudarjeno kompetenco v furnirju na vseh razstavljenih modelih). Pri nekaterih nem{kih razstavljalcih notranjih vrat je bilo opaziti dodatno oznako GERMANDOOR in {ele brskanje po internetu doma je razkrilo (vsaj avtorju tega ~lanka) edino pravo novost na BAU 07 oziroma na nivoju notranjih vrat. Seveda ne gre za nobeno novost v smislu izdelka in/ali izdelav, ampak za novost v smislu kvalitetnega skupnega predstavljanja in strate{kega nastopanja nekaterih vidnej{ih nem{kih proizvajalcev notranjih vrat. Pod okri- ljem VHI (Zveza nem{ke industrije lesnih tvoriv) oziroma v okviru strokovne grupacije so pod GERMAN-DOOR svoje interese zdru`ile firme GÜSTROWER TÜR – Güstrow, WIRUS – Gütersloh, HUGA – Gü-tersloh, WESTAG & GETALIT – Rheda-Wiedenbrück, HGM – Riet-berg-Mastholte, DEXTÜRA – Wartenburg, HALTENHOFF – Bad Lauterberg, ASTRA TÜREN – Güsten, KTM – Bocholt, LEBO TÜREN – Bocholt-Mussum, HERHOLZ – Ahaus-Nessum, RINGO – Reken, HOCHWALD TÜREN – Kell am See, NEUFORM TÜR – Erdmannhausen, KÖHNLEIN TÜREN – Stimpfach in MORALT – Oettingen. Pri tem v okviru VHI ob GERMAN-DOOR delujejo {e 3 naveze, in sicer za iverne plo{~e, za vezan les in za WPC (wood plastic composites), poleg tega pa {e nekaj suportnih ~lanov, kar pa za ta tekst ni ve~ relevantno. Te m 16, recimo, ustanovitvenim ~lani-cam strokovne grupacije notranjih vrat, ki jo pri izvozni ofenzivi oziroma pri obvladovanju novih tujih trgov podpira VHI, se je pridru`il tudi RAL (nem{ko zdru`enje za kvaliteto notranjih vrat iz lesa in lesnih tvoriv). In kot taka se je GERMADOOR predstavila prvi~ prav na BAU 07. In ~e je bila predstavitev izpeljana nekako po tihem in skozi stranska vrata, verjamemo, da so za vsem mo~ni in pristni skupni vertikalni in horizontalni interesi ter potrebni proizvodni in strokovni potenciali, ki so in bodo delovali brez fige (ali kakega drugega manj zdravega sade`a) v `epu. To pomeni, da bo GERMANDOOR mo~no (po)trkala na glavna vrata vseh pomembnih tujih trgov ter si tam vzela svoj prostor, ki ga sedaj zasedajo razni lokalni in tudi drugi dobavitelji vrat. Seveda je zaenkrat te`ko {pekulirati, v kolik{ni meri gre pri tem za nem{ko ofenzivo na evropsko ekspanzijo obeh agresivnih ijaLeS 58(2006) 11-12 strokovne vesti kratke novice multinacionalnih igralcev JELD-WEN GROUP iz ZDA in MASO-NITE INTERNATIONAL CORPORATION iz Kanade, ter {e te`je, kaj se bo zgodilo, ~e je to res. Edino, na kar moramo ra~unati, so perspektivno {e mo~nej{e turbulence na nem{km trgu notranjih vrat in okrog njega. In za konec morda {e dejstvo, da na sejme dandanes hodimo predvsem zato, da pogledamo, kaj najbolj uspe{ni in podjetni ponujajo na trgu, ter da temu nasproti (~e `e ne fizi~no pa vsaj v glavah) postavimo, kar zmoremo sami. In ~e ima slovensko lesarstvo pri notranjih vratih in {e marsikje kaj postaviti nasproti nem{kim in drugim proizvajalcem, tega vsaj zaenkrat nikakor ne moremo pri blagovnih znamkah, kot je GERMANDOOR. To pomeni, da so na{i tehniki (od proizvodnih delavcev do izvr{nih direktorjev) v okviru (z)mo`nosti `e nekako naredili svojo doma~o nalogo ali jo bodo {e dopolnili s kak{no popravo ter da so sedaj na potezi na{i strategi (od ~lanov uprav in lastnikov do raznih zbornic in ministrstev). Seveda je na gospodarstvu zahteva, da preorje svoja poslanstva in vizije ter zaseje ustrezne (iskrene) strate{ke iniciative, pogoje za rast in razcvet pa mora zagotoviti tudi dr`ava. Seveda se pri tem postavlja ve~ vsebinskih vpra{anj, res pravega pa je `e pred desetletji postavil O. @upan~i~: Ve{, poet, svoj dolg? Mre`enje v Jugovzhodni Evropi prilo`nost za lesarje in gozdarje avtor Bernard LIKAR, Lesarski gozd Lesarski grozd je v sklopu aktivnosti internacionalizacije na podro~ju JV Evrope, v preteklih letih `e vzpostavil kontakte z vrsto sorodnih organizacij ter zastavil prve skupne aktivnosti. Na osnovi usmeritev ~lanov grozda ter predvidevanj mo`nih prilo`nosti v okviru nove finan~ne perspektive EU 2007-2013 je Lesarski grozd v lanskem letu za~el intenzivirati aktivnosti mre`enja na podro~ju JV Evrope. To podro~je je za lesarje in gozdarje velikega pomena, saj nam na{a lega na sti~i{~u EU in JV Evrope ter skupna preteklost dajeta prilo`nost za nove poslovne ter razvojne prilo`nosti. Lansko jesen je bila na pobudo Interesnega zdru`enja grozdov in tehnolo{kih mre` pri GSZ, organizirana dvodnevna mednarodna konferenca »Conference on clustering and competitiveness in the CE and SEE region«, katere namen je bil okrepiti stike med sorodnimi organizacijami kot so grozdi in razvojno - podporne ustanove na podro~ju JV Evrope. Poleg grozdov s podro~ja avtomobilske industrije, klimatizacije-hlajenja, informacijske tehnologije, plastike, gradbeni{tva, okolja in drugih, je v sklopu te konference tudi Lesarski grozd organiziral prvo, a po mnenju udele`encev zelo uspe{no sre~anje grozdov iz obmo~ja JV Evrope z naslovom »Forest based networking of the SE Europe for participating in the EU projects«, katerega se je udele`ilo 18 udele`encev iz 14 grozdov, sorodnih podpornih organizacij, zbornic ter dr`avnih ustanov iz Slovenije, Hrva{ke, Srbije in BiH. Izkazalo se je, da je tovrstno povezovanje izredno za`eleno ter lahko omogo~i oz. pospe{i poslovno povezovanje ter prenos znanja in izku{enj. Zato je bilo dogovorjeno, da se tovrstno povezovanje {e okrepi ter i{~e mo`nosti za skupne projekte, katerih cilj bi bil razvoj in ve~anje konkuren~nosti na tem obmo~ju, ki ima izredno bogastvo gozdov. ijaLes 58(2006) 11-12 strokovne vesti Nominalne in realne pla~e v Sloveniji avtor Ciril MRAK, Ra{i{ka 12, 1000 LJUBLJANA Ste se ‘e kdaj vpra{ali, kako in s ~im so na obmo~ju dana{njega ozemlja Slovenije pla~evali na{i predniki in kak{na je bila njihova kupna mo~? Pri tem lahko ugotovimo, da so uporabljali raz-li~ne vrste denarja ob nara{~ajo~i kupni mo~i, kljub nihanjem v dolo~enih ~a-sovnih obdobjih. Za nas so posebej zanimivi realni zaslu‘ki v bli‘nji preteklosti in pri~akovanja po uvedbi evra kot novega pla~ilnega sredstva. Zgodovina denarja V na{ih krajih so uporabljali denar ‘e Kelti tri stoletja pred Kristusom. Do ~etrtega stoletja je bil potem najbolj v uporabi rimski kovanec denarius, iz katerega je nastala beseda denar. Pozneje se je dotok rimskega denarja prekinil, kar je privedlo ponovno do blagovne menjave. V ~asu zemlji{kih gospostev se je pla~evalo v naturi in v goldinarjih. Na obmo~ju dana{nje Slovenije se je ta denarna enota uporabljala ve~ stoletij. V avstrijskih de‘elah so bili od leta 1542 v obtoku tudi tolarji. V Avstriji so uporabljali goldinarje do uvedbe krone leta 1900. Pod Avstro-Ogrsko so na slovenskem ozemlju uporabljali krono, ki je bila leta 1920 zamenjana v za Slovence v neugodnem razmerju, {tiri krone za en srbski dinar. Srbskemu dinarju je sledil v ~asu Kraljevine SHS jugoslovanski dinar. Na bankovcu za tiso~ din je bil upodobljen sveti Jurij in od takrat je ostalo ime “jur” za vsak tiso~ak. V ~asu okupacije 1941 do 1943 so bile pla~ilno sredstvo italijanske lire in od 1943 do 1945 nem{ke marke. Socialisti~na Jugoslavija je uvedla ponovno dinarje. Za njih je zna~ilna visoka stopnja inflacije v zadnjem obdobju njegove uporabe, kar je povzro~ilo gospodarsko krizo in razpad dr‘ave. V samostojni dr‘avi Sloveniji smo prehodno leta 1991 uvedli vrednostne bone, leta 1992 slovenske tolarje in po dveh letih in pol ~lanstva Slovenije v Evropski uniji, 1.1.2007, skupno evropsko valuto evro. Menjava tolarjev v evre je potekala v ~asu stabilnega gospodarstva in nizke stopnje inflacije brez ve~jih pretresov, kar je eden od najve~jih do-se‘kov v samostojni Sloveniji. Z uvedbo evra bomo Slovenci o~itno pri-kraj{ani za “jurja”, saj je izdan najvi{ji bankovec “samo” za 500 evrov. Iz tega kratkega pregleda lahko ugotovimo, da je bil na slovenskem ob-mo~ju denar v preteklosti zelo spremenljivo pla~ilno sredstvo, vendar se je slovenska narodna zavest skozi stoletja nenehno krepila kljub uporabi “tujega” denarja. Denar torej ni vezan na jezik ali nacionalnost, medtem ko bo prihodnost slovenskega jezika odvisna od uporabe ~istega slovenskega jezika v medsebojnih komunikacijah na na{em slovenskem ozemlju. ^e so torej na{i predniki uspeli zadr`ati in razvijati sloven{~ino v preteklem obdobju pod tujo vladavino, bomo zmogli nadaljevati z njihovim delom tudi v okoli{~inah nacionalne in suverene dr-`ave in seveda stabilnega evra na ob-mo~ju velikega evropskega gospodarstva. Realne pla~e v Sloveniji Statisti~ni urad republike Slovenije razpolaga z indeksi neto realnih pla~ v Sloveniji od leta 1954 v primerjavi z izhodi{~nim letom 1987, in indekse bruto realnih pla~ od leta 1981 glede na izhodi{~no leto 2003. Realne neto povpre~ne pla~e v Sloveniji so postopoma nara{~ale iz 13,7 % leta 1954, ko so zna{ale nominalno 10.948 din (preglednica 1), in dosegle najvi{jo vrednost 116,2 % leta 1979, ali tedanjih 7.393 novih din (zmanj{anje za dve ni~li). Potem so se realno zmanj{evale do 83,6 % leta 1984, in se ponovno pove~evale do baznih 100 % leta 1987, to je na nominalnih 271.063 din. Izra~unani odstotni indeksi realnih pla~ pomenijo realno kupno mo~ nominalno izpla~anih pla~ v dolo~e-nem letu glede na leto 1987. Indeksi bruto realnih pla~ so pri Stati-sti~nem uradu na razpolago od leta 1981 in izra~unani na izhodi{~no leto 2003 (preglednica 5). Realne pla~e, ki so leta 1981 zna{ale 83,4 % izhodi{~-nega leta, so se zmanj{ale do leta 1984 na 71,5 %. Potem so nara{~ale in dosegle 94,1 % leta 1988, potem pa, zanimivo, v ~asu hiper inflacije in gospodarske krize leta 1989 povzpele zaradi enormnih izpla~il na 120,1 %, da bi vijaLeS 58(2006) 11-12 strokovne vesti njihova realna vrednost padla v naslednjem 1990. letu na 88,3 %. Nominalne mese~ne bruto pla~e so se pove~ale iz 1,2 milijona din leta 1988 na neverjetnih 21,2 milijona din leta 1989, ali v enem letu za 17,6 krat (neto pla~e 11,8 milijona ali 16,4 krat), pri indeksu cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih 1513,3, indeksu cen ‘ivljenjskih potreb{~in 1385,3 in cen na drobno 1406,0 v enem samem letu. Dele‘ lesarskih pla~ neto se je zmanj{al (preglednica 1) iz 85,0 % leta 1988 na 79,6 % leta 1989 pri ‘aganem lesu in plo{~ah ter iz 82,6 % leta 1988 na 75,3 % leta 1989 pri kon~nih lesnih izdelkih v primerjavi s slovenskimi pla~ami, kar pomeni, da v lesarstvu ni bilo dose-‘enega tolik{nega povi{anja pla~ kot v Sloveniji. Hiper inflacija se je po osamosvojitvi rapidno zmanj{evala, da bi dosegli po {estnajstih letih uporabe slovenskih tolarjev leta 2006 le 2,5 % stopnjo inflacije na letni ravni. Zaradi razpada trgov se je indeks realnih pla~ zmanj{eval do leta 1992 in dosegel najni‘jo vrednost 67,1 % pla~ leta 2003. ^e ne bi bilo denominacije dinarja v socialisti~ni Jugoslaviji leta 1965 za dve ni~li, ter pri prehodu na bone in kasneje na slovenske tolarje ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 za {tiri ni~-le, bi ra~unali pla~e, in temu primerno tudi cene, v milijardah tolarjev. Meseca oktobra 2006 bi zna{ale povpre~ne slovenske pla~e namesto 186.295 tolarjev, ali po menjalnem te~aju 239,64 tolarjev 777,40 evra, okroglo 186 milijard tolarjev. Prehod na evre bi bil v tem primeru zares te‘aven. Realne pla~e v lesarstvu V preglednici 1 so v koloni 2 prikazane nominalne neto mese~ne pla~e v Sloveniji od leta 1952 do 2004. V naslednjih kolonah so neto pla~e za gospodarstvo in lesno industrijo. Za ti dve dejav- ijaLeS 58(2006) 11-12 nosti so se uporabljali razli~ni nazivi glede na veljavno metodologijo vodenja statisti~nih podatkov v dolo~enem obdobju. Gospodarstvo so zamenjale predelovalne dejavnosti (kolona 3, ~asov-no glej opombe pod preglednico), medtem ko se je enotna lesna panoga razdelila na skupino proizvodnja ‘a-ganega lesa in plo{~ (kolona 4) ter skupino proizvodnja kon~nih lesnih izdelkov (kolona 5). Lesarska panoga se je pozneje ponovno delila na skupino DD 20 obdelava in predelava lesa (kolona 4) in skupino DN 36 proizvodnja po-hi{tva, druge predelovalne dejavnosti in recikla‘a (kolona 5), ta pa na podskupino DN 361 proizvodnja pohi{tva, druge predelovalne dejavnosti in podskupino recikla‘a. ^asovne spremembe so opisane v preglednicah. V kolonah 6 do 8 so izra~unani dele‘i lesarskih pla~ v slovenskih pla~ah in gospodarstvu. Najve~ji dele‘ lesarskih pla~ je bil v tem obdobju dose‘en leta 1984 in sicer 91,7 % slovenskih pla~ v proizvodnji ‘aganega lesa in plo{~, povpre~je 1975 do 1985 zna{a 88,7 %, (preglednica 3), in v proizvodnji kon~-nih lesnih izdelkov 87,5 %, povpre~je 1975 do 1985 zna{a 85,7 % (preglednica 3). V preteklem obdobju so se lesarske pla~e primerjale z gospodarstvom. Ta dele‘ naj bi se gibal okoli 90 % gospodarstva. Najve~ji dele‘ je bil dose‘en 93,5 % leta 1984, povpre~je za obdobje 1975 do 1985 zna{a 91,1 % (preglednica 3). V reviji Les je bilo leta 1987 objavljeno na strani 216: »Pred leti je bilo v lesarstvu mo~ ~utiti dolo~en nemir, ~e so osebni dohodki glede na gospodarstvo padli pod 90 %. Osebni dohodki so se takoj dvignili vsaj do te meje. Zdaj smo globoko pod to socialno mejo in vse ka‘e, da smo se z njo sprijaznili.« Po tem obdobju se je dele‘ lesarskih pla~ zmanj{eval do leta 2004, da bi dosegli pri skupini DD 20 obdelava in predelava lesa 72,6 % slovenskega povpre~ja, pri skupini DN 36 proizvodnja pohi{tva in recikla‘a 74,7 %, in dele‘ DD 20 v predelovalnih dejavnostih 83,9 %. Dele‘ lesarskih pla~ se je torej zmanj-{eval v obeh skupinah glede na pla~e v Sloveniji, kar pomeni, da zmanj{evanje ni posledica spremenjene metodologije oziroma strukture izdelkov v skupinah po posameznih obdobjih, ampak v drugih vzrokih. Manj{i padec se bele‘i v primerjavi z gospodarstvom, industrijo in predelovalnimi dejavnostmi, in sicer iz 93,5 % leta 1984 na 83,9 % leta 2004 (preglednica 1, kolona 7). Pri tem je treba upo{tevati vpliv osnove, s katero primerjamo dele‘e. Gospodarstvo ima po svoji strukturi vklju-~enih dejavnosti ve~ji dele‘ v slovenskih pla~ah kot industrija ali predelovalne dejavnosti, sicer bi se ti dele‘i pla~ v lesarstvu bolj zmanj{ali. Dele‘i pla~ pri skupini proizvodnja ‘aganega lesa in plo{~e so se kljub temu zmanj{ali v primerjavi z gospodarstvom iz 93,5 % leta 1984 na 80,2 % leta 1992, v primerjavi iste skupine z industrijo in rudarstvom iz 87,3 % leta 1993 na 83,5 % leta 1996, in skupine DD 20 v primerjavi s predelovalnimi dejavnostmi iz 87,7 % leta 1997 na 83,9 % leta 2004 (kolona 7). Iz preglednice je razvidno, da se zmanj{ujejo dele‘i po vseh skupinah izdelkov, s tem, da bele‘i leto 2004 ponoven vzpon. Najbolj vplivni in objektivni vzroki zmanj{evanja dele‘a lesarskih pla~ v slovenskem povpre~ju, ~e se ne spu{~a-mo v uspe{nost prilagajanja novim gospodarskim in tr‘nim razmeram na doma~em in svetovnem trgu v primerjavi z drugimi dejavnostmi, je struktura zaposlenih v Sloveniji z vi{jimi pla~ami po uveljavitvi samostojne dr‘ave in mo~nega vpliva konkurence na svetovnih trgih za lesarske izdelke, ki vpliva m\ strokovne vesti na ekonomsko uspe{nost poslovanja in mo‘nosti pove~evanja pla~ v lesarstvu. Preglednica 2 prikazuje povpre~ne bruto mese~ne pla~e za Slovenijo v obdobju 1975 do 2004 in lesarske pla~e z dele‘i bruto lesarskih pla~ v obdobju 1990 do 2004. Za obdobje 1990 do 1992 so navedene pla~e po stari metodologiji, torej za gospodarstvo, proizvodnjo ‘aganega lesa in plo{~e ter kon~ne lesene izdelke po stari metodologiji, od leta 1991 pa po novi metodologiji za predelovalne dejavnosti, skupino DD 20 obdelava in predelava lesa, in DN 36 proizvodnja pohi{tva, druge predelovalne dejavnosti, recikla-‘a. Dele‘ bruto pla~ se je po novi metodologiji zmanj{al v obdobju 1991 do 2004 pri DD 20 iz 76,5 % na 68,6 % (kolona 6) in pri DN 36 iz 80,2 % na 71,5 % (kolona 8) v primerjavi s slovenskim povpre~jem, ter pri DD 20 iz 87,4 % na 81,2 % v primerjavi s predelovalnimi dejavnostmi (kolona 7). Preglednica 3 prikazuje dele‘e neto pla~ v posameznih obdobjih po skupinah izdelkov in preglednica 4 dele‘e bruto pla~. Preglednica 5 prikazuje indekse bruto realnih pla~ v Sloveniji v primerjavi z izhodi{~nim letom 2003 je 100 %. V preglednici 6 so prikazani indeksi realnih pla~ v lesarstvu kot produkt indeksa realnih pla~ v Sloveniji in dele‘a lesarskih pla~. V koloni 6 so izra~unani indeksi neto realnih pla~ za skupino DD 20 obdelava in predelava lesa do leta 1987 z osnovo 100 % za Slovenijo. Lesarske pla~e so zna{ale tega leta 84 % slovenskih pla~ pri DD 20, tedaj proizvodnja ‘aganega lesa in plo{~ (kolona 6), in 82,7 % pri DN 36, tedaj proizvodnja kon~nih lesnih izdelkov (kolona 7). Od leta 1991 bazirajo izra~uni na bruto pla~ah v primerjavi z letom 2003 je 100 %. Leto 2004 nakazuje pozitivni trend gibanja realnih pla~ v lesarstvu tudi kot m\ rezultat uspešnejšega poslovanja celotnega lesarstva. V preglednici 7 so prikazane letne stopnje rasti cen industrijskih proizvodov, življenjskih potrebščin in cen na drobno, na podlagi katerih Statistični urad Republike Slovenije izračunava indekse realnih plač. Naj za zaključek navedem še podatke Statističnega urada republike Slovenije o kupni moči. Leta 1956 je bilo treba delati za spalnico povprečno 6,9 meseca, leta 1975 le 2,5 meseca, 1991 4,2 meseca in 1995 2,9 meseca. Za nakup kavča je bilo treba dati 3,2 mesečne plače leta 1956, 1,1 plače leta 1965, potem 0,7 plače leta 1975 in v letih 1991 in 1995 1,1 mesečne plače. Leta 1956 je bilo možno kupiti z eno plačo 270 kg črnega kruha, aH 52 kg govedine ali 692 jajc. Primerjave z današnjo kupno močjo se vsekakor zanimive. Priloge: Preglednice 1 do 7. D Preglednica 1. Povprečne mesečne plače neto na zaposleno osebo za Slovenijo, gospodarstvo in lesarstvo ter indeksi realnih plač za Slovenijo od 1954 do 2004 Opombe: • V koloni 3, gospodarstvo, se v obdobju 1952 do 1992 nanašajo plače na gopodarstvo, od 1993 do 1996 na industrijo in rudarstvo, in v obdobju 1997 do 2004 na predelovalne dejavnosti. • V koloni 4, DD 20 obdelava lesa, se v obdobju 1954 do 1964 nanašajo na lesno, od 1965 do 1996 na proizvodnjo žaganega lesa in plošč, in od 1997 do 2004 na DD 20 obdelava in predelava lesa. • V koloni 5, DN36 proizvodnja pohištva, druge predelovalne dejavnosti in reciklaža, se v obdobju 1975 do 1996 nanašajo plače na skupino proizvodnja končnih lesnih izdelkov, v obdobju 1997 do 2004 na skupino DN 361 proizvodnja pohištva, druge predelovalne dejavnosti (teh podatkov ni v preglednici), in DN 36 proizvodnja pohištva, druge predelovalne dejavnosti in reciklaža. • Leta 1965 je bila denominacija -znižana nominalna vrednost dinarja za dve ničli. • Zaradi hiper inflacije 1987 do 1989 so bile leta 1989 povprečne mesečne plače v Sloveniji 11.804.600 din neto, zneske v preglednici je treba povečati za štiri decimalke. • Leta 1990 je bila denominacija dinarja za štiri decimalke. • Od 1991 so plače v tolarjih. D Preglednica 2. Povprečne mesečne plače bruto na zaposleno osebo za Slovenijo, predelovalne dejvnosti in lesarstvo ter indeksi realnih plač za obdobje 1981 - 2004 Opomba: • V koloni 3 so bruto plače za skupino gospodarstvo v obdobju 1990 do 1992 in za predelovalne dejavnosti v obdobju 1991 do 2004. • V koloni 4 so bruto plače za skupino proizvodnja žaganega lesa in plošč v obdobju 1990 do 1992 in za skupino DD 20 obdelava in predelava lesa od 1991 do 2004. • V koloni 5 so bruto plače za skupino proizvodnja končnih lesnih izdelkov za obdobje 1990 do 1992 in za skupino DN 36 proizvodnja pohištva, druge predelovalne dejavnosti in reciklaža v obdobju 1991 do 2004. ijaLeS 58(2006) 11-12 strokovne vesti Leto Povprečne mesečne plače neto (SIT Y Delež lesarskih plač Statistični .urad RS darstvo in lesarstvo Republika Slovenijo Gospodarstvo DD20 obdelava lesa DN36 Proizvodnja pohištvo, ret i k laza DD20/ Slovenija DD20/ gospodarstvo DN36/ Slovenija Indeks realnih plač SLO Lesna 4/2 4/3 5/2 1987 = 100 1 2 3 4 5 4 / 8 9 1952 8.700 8.300 1953 10.100 9.300 195-1 10.948 10.030 8.690 79,4 B4,4 13,7 1955 11789 11.044 9.450 80,2 m 19,9 1956 12.592 11.902 10.240 81,3 B6,0 38,5 195/ 15.477 UM 12.311 79,5 63,4 44,2 1958 14./« 15.490 12.354 /3,8 /8,8 44,2 1959 19.323 18.321 14.890 /7,1 61,3 53,9 1960 22.131 21.122 17.994 81,3 85,2 50,0 1961 27.184 25.514 20.807 74,5 81,6 42,5 IM 71 m 28.421 24.953 83,2 84,2 55,0 1963 35.665 ji.?59 29.798 83,5 67,0 65,0 m 47.195 45.733 40.25/ 65,3 68,0 /7,3 1945 m m 525 524 8<3 67,1 82,1 1966 824 804 664 80,4 82,4 85,7 1967 910 886 745 81,9 84,1 89,5 1968 997 9/1 875 B7,8 90,1 92,5 IMP 1,140 1.118 1.00/ 67,7 90,1 95,5 19/0 1.3/4 1.337 1.208 1.204 17.0 90,4 102,0 1971 1.643 1.596 1.422 86,5 69,1 107,0 19/2 1.935 1.885 1.708 86,3 90,4 105,9 1973 2.241 2.194 1.984 88,4 90,5 102,5 1974 2.815 2.746 2.490 88,5 87,7 103,0 1975 3.521 3.409 3.050 2.995 86,6 39,5 85,1 104,0 1976 4.068 3.942 3.414 3.539 88,9 91,? 87,0 104,9 1977 4.844 ;t93 4.350 4.18/ 89,8 92,/ 84,4 IHLfi 1978 5.903 5.730 5.108 5.030 66,5 69,1 B5,2 115,3 1979 7.393 /.'159 4.366 4'.'2T9 86,1 88,9' 84,1 11M 1980 8.767 8.516 7.885 7.619 B9,9 92,4 84,9 105,6 1981 11.404 11.153 10.394 9.909 9U 93,2 84,9 94,1 1982 14.365 14.040 12.82/ 12.302 89,3 91,4 85,4 93,0 1983 18.259 \l-ni 14.130 15.555 8fv w..; 85,2 84,4 1984 27.742 27.222 25.453 24.291 91.7 93,5 87,5 83,6 1985 54.967 53711 48.100 45.41? 87,5 89,4 B2,4 91,8 1984 I22.4Ä0 113.839 99.5/8 98.07/ 81,3 83,9 —8DJ" ~~m,f 1987 271.063 261.634 227.55B 224.218 B4,0 07,0 82,7 100,0 1988 719.544 694.091 611.700 594.500 85,0 68,1 82,6 1989 1.180,44 1.121/4 939.98 88 8,/0 /9,4 63,4 /w 1990 5.657 5.339 4.JB2 4.090 //,5 82,1 72,3 199 10.322 9.9Ö4 8.350 7.94/ 80,9 84,3 /7,0 (WS 30.813 29.314 23.507 22.776 74,3 B0,2 73,9 T993 mri 40305 35185 34525 /1J 8/,3 W 1991 60089 52735 44500 44783 74,1 64,4 74,5 1995 /12/9 41909 514/0 53113 /2,2 83,1 /4,5 1996 81830 70440 58812 59510 71,9 63,5 72,7 1997 91199 77325 67789 47519 74,3 B?,? 74,0 1998 99919 85519 74248 75251 74,3 B4,8 75,3 1999 109279 93181 80672 B1905 /3,8 66,4 75.0 2Q0O 120689 104031 88357 90145 73,2 84,9 74,7 2001 134854 115223 94/84 99453 /1,8 84,0 W 2002 147944 126299 104827 108405 70,9 63,0 73,3 2003 159072 135844 112850 M 5724 70,9 83,1 72,7 2ÜÜ4 148203 145465 122084 125413 72,6 83,9 74,7 1) Od leto 1992sovključeno tudi zasebno podjetja. 2) Doletal990dinarji. Vit: Statistični wad Republike Slovenije (priredil CM.) 3 Preglednica 1. Povprečne mesečne ter indeksi realnih plač za Slovenij plače net ) od 1954 jna zapo do 2004 sleno oseb o za Slov enijo, gospo ijaLeS 58(2006) 11-12 strokovne vesti Preglednica 2. Povpre~ne mese~ne pla~e bruto na zaposleno osebo za Slovenijo, predelovalne dejvnosti in lesarstvo ter indeksi realnih pla~ za obdobje 1981 - 2004 Obdobje DD2Q/SL0 DD20/predelovalne dejavnosti DN36/SLO 1991-92 75,6 87,7 77,3 1993-96 73,1 33,0 72,4 1997-00 70,B 85,2 71,6 2001-04 67,9 31,2 70,3 Vir: iaarän iz preglednice 2 Preglednica 3. Dele`i lesarskih pla~ neto Preglednica 4. Dele`i lesarskih pla~ bruto VijaLeS 58(2006) 11-12 strokovne vesti Povprečne mesečne plače (SIT)2 Indeksi nominalnih plač (2003 = 100) Indeksi realnih plač Leto bruto neto bruto neto bruto, 2003 = 100 1 2 3 4 5 6 1981 1,56 1,14 0,0006 0,0007 83,3953 1982 1,96 1,44 0,0008 0,0009 80,5403 1983 2,53 1,63 0,0010 0,0012 74,1285 1984 5,75 m 0,0015 0,001/ /1,5051 IM /,52 ü 0,0030 0,0035 /9,9242 1986 17,27 12,25 0,0068 0,0077 93,7012 198/ 38,38 2/, II 0,0152 0,01/0 B9./390 1988 120,32 /1,95 0,04/5 0,0457. 94, IVA \W 2.120,36 1.180,4* 0,83/6 Dl/421 120,1447 mo 10.1/2 WW 4,02 3,50 88,36 1991 16.823 10.322 6,64 6,49 68,03 mi 51.044 30.813 20,1 i 19,3/ 67,15 1993 75.432 46.826 29,79 29,44 74,69 1994 94.618 60.089 37,37 3/, 7/ 77,41 199t III.994 /1.2/9 44,23 44,81 80,/B 1996 129.125 81.830 51,00 51,44 84,// 1997 144.251 91.199 56,97 57,33 87,41 1998 158.069 99.919 62,43 62,81 88,75 1999 173.245 109.279 68,42 68,70 91,64 MOO 191.669 120.689 75,70 /5,8/ 93,11 2001 214.561 134.856 84,/ 84,8 96,1 2002 235.436 147.946 93,0 93,0 98,2 2003 253.200 159.072 100,0 100,0 100,0 2004 267.571 168.203 105,/ 105,/ 102,0 1) Od leta 1992 so vključena tudi zasebna podjetja. 2) Do leta 1990 dinarji. Vir: Statistični urad Republike Slovenije, ZAP/M, mesečno raziskc Nominalne zneske neto in bruto plač v obdobju 19B1 do 19 m 19 dobimo s povečanjem navedenih vrednosti v preglednici zi i štiri dedmalna mesta. Preglednica 5. Povpre~ne mese~ne pla~e na zaposleno osebo pri pravnih osebah in indeksi nominalnih in realnih pla~ za obdobje 1981 do 2004 Bruto pla~e so za leti 1991 in 1992 prikazane po dveh metodologijah zaradi mo‘nosti ocenjevanja dele‘ev z razli~nimi osnovami, torej dele‘ev lesarstva v primerjavi z gospodarstvom ali predelovalnimi dejavnostmi. Nominalno bruto pla~o za leto 1989 v vrednosti 21.208.600 din dobimo s pove~anjem navedenega zneska v preglednici za {tiri decimalna mesta. Leta 1990 je upo{tevana denominacija za {tiri decimalna mesta. Do leta 1990 so pla~e v dinarjih, potem pa v tolarjih. D Preglednica 3. Deleži lesarskih plač neto Opombe: • Skupina DD 20 obdelava lesa se je v obdobju 1954 do 1964 vodila skupaj kot lesna, od 1965 do 1996 kot proizvodnja žaganega lesa in plošč, in od 1997 do 2004 kot DD 20 obdelava in predelava lesa. • Deleži neto plač te skupine se nanašajo v obdobju 1952 do 1992 na gopodarstvo, od 1993 do 1996 na skupino industrija in rudarstvo, in v obdobju 1997 do 2004 na skupino predelovalne dejavnosti. • Skupina DN36 proizvodnja pohištva, druge predelovalne dejavnosti in reciklaža, se je v obdobju 1975 do 1996 vodila kot proizvodnja kon~nih lesnih izdelkov, in v obdobju 1997 do 2004 kot skupina DN 36 proizvodnja pohi{tva, druge predelovalne dejavnosti in recikla‘a. D Preglednica 4. Deleži lesarskih plač bruto Opomba: • Deleži skupine DD 20 obdelava in predelava lesa, in skupine DN 36 proizvodnja pohištva, druge predelovalne dejavnosti in reciklaža, so v obdobju 1991 do 2004 izračunani v primerjavi z bruto plačami v Sloveniji in predelovalnimi dejavnostmi. ijaLeS 58(2006) 11-12 32 strokovne vesti Leto Indeks realnih plač v SLO Dele; lesar, plač v Sloveniji Indeks realnih plač v lesarstvu neto bruto DD 20 DN36 DD 20 DN 36 1987 = 100 2003 = 100 neto neto 1987 = 100 1987 = 100 1 2 3 4 5 6 7 2x4 2x5 1954 13,7 79,4 10,9 1955 19,9 80,2 16,0 1956 38,5 81,3 31,3 1957 46,2 79,5 36,7 1958 46,2 73,8 34,1 1959 53,9 77,1 41,6 I960 50,0 81,3 40,7 1961 62,5 76,5 47,8 1962 55,0 83,2 45,8 1963 65,0 83,2 54,1 1964 77,3 85,3 65,9 1965 82,1 84,3 69,2 1966 85,7 80,6 69,1 1967 89,5 81,9 73,3 1968 92,5 87,8 81,2 1969 95,5 87,7 83,8 1970 102,0 87,8 89,6 1971 107,0 86,5 92,6 1972 105,9 88,3 93,5 1973 102,5 88,6 90,8 1974 103,0 88,5 91,2 1975 104,0 86,6 85,10 90,1 83,5 1976 104,9 88,9 B7,00 93,3 91,3 1977 108,5 89,B B6,40 97,4 93,7 1978 115,3 86,5 85,20 99,7 98,2 1979 116,2 86,1 84,10 100,0 97,7 1980 105,6 89,9 86,90 94,9 91,8 1981 96,1 83,40 91,1 86,90 87,5 83,5 1982 93,0 Hfl, 54 89,3 85,60 83,0 79,6 1983 y-./- 74,13 88,3 85,20 ■'4,5 71,9 1984 83,6 71,51 91,7 87,50 76,7 73,2 1985 91,8 79,92 87,5 82,60 80,3 75,8 1986 104,9 93,70 81,3 BOJO 85,3 84,0 1987 100,0 89,74 84,0 82,70 34,0 82,7 1938 94,16 1989 120,14 biuto bruto 2003=100 2003=100 1990 88,36 3x4 3x5 1991 68,03 76,5 80,20 52,0 54,6 1992 67,15 74,7 74,40 50,2 50,0 1993 74,69 74,8 73,90 55,9 55,2 1994 77,41 74,0 72,60 57,3 56,2 1995 80,78 72,3 72,40 58,4 58,5 1996 84,77 71,1 70,60 60,3 59,6 1997 87,41 71,1 70,70 62,1 61,8 1998 88,75 71,2 72,20 63,2 64,1 1999 91,64 70,7 71,80 64,8 65,8 2000 93,11 70,1 71,60 65,3 66,7 2001 96,10 68,4 70,30 65,7 6/,6 2002 98,20 67,6 69,90 66/ 68,6 2003 100,00 66,9 69,50 66,9 69,5 2004 102,00 68,6 71,50 70,0 72,9 Preglednica 6. Indeks realnih pla~ v lesarstvu 1954 do 2004 Opomba: Indeksi realnih pla~ v lesarstvu je nana{ajo v obdobju 1954 do 1987 na neto pla~e, od 1991 do 2004 pa na bruto pla~e. VijaLeS 58(2006) 11-12 strokovne vesti Leto Povprečne mesečne plače neto vdin ali SIT Povprečne mesečne plače bruto v din ali SIT Indeksi cen na povprečje predhodnega lela = 100 Republiko Slovenijo Indeksi realnih plač SLO Republiko Slovenijo Indeksi realnih plač Industrijski proizvod Življenjske potrebščine Cene no drobno 1987=100 2003 -100 i 2 3 1952 8.700 1953 10.100 m 10.943 13,7 97,8 ■.-,■; 101,6 1955 11.789 19,9 103,3 109,1 110,2 \m 12.592 33,5 100,0 103,4 104,3 1957 ■»// 46,2 101,1 104,7 MU IJ58 I474J 46,5 103,5 104,3 103,5 19" 59" ' 9.373 53,9 98,9 103,4 102,8 1960 1961 22.131 27.184 50,0 42,5 103,7 103,8 110,3 109,3 108,2 109,5 194! 59.983 55,0 101,6" 114,4 109,2 1963 35.665 65,0 101,5 107,5 105,6 1964 47.195 77,3 104,5 110,0 110,3 '965 623 82,1 116,9 131,5 158,0 1966 324 85,7 111,1 123,0 123,1 1967 910 89,5 102,7 107,8 106,6 1963 997 95,5 101,7 105,4 103,9 1969 1.148 95,5 w 110,5 106,9 1970 1.643 102,0 107,0 111,6" 115,9 111,3 114,8 111,4 114,3 1972 1.935 105,9 108,0 117,3 115,5 1973 2.241 102,5 113,7 120,0 118,2 1974 2.815 103,0 133,8 124,3 127,2 -.m 3.521 104,0 4.948 127,3 126,0 156,0 1976 4.063 104,9 5.833 105,2 113,1 109,5 1977 4.844 108,5 6.961 108,8 114,6 113,3 1978 5.903 115,3 8.554 110,6 115,8 114,2 1979 7.393 116,2 10.701 114,7 124,0 174 9 m 8.747 105,6 12.300 123,3 129,8 130,9 1981 11.404 96,1 15.600 83,4 143,5 142,6 145,1 196! 14.365 93,0 19.600 80,5 123,1 130,1 139,0 I9B3 13.759 84,4 35.300 74,1 130,6 140,3 140,4 1984 27.765 83,6 37.500 71,5 161,3 153,7 155,2 1985 54.967 91,3 75.700 79,9 194,8 179,4 179,3 19B6 122.160 ■04.9 172.700 93,7 183,7 195,9 193,1 1987 271.063 100,0 383.800 39,7 204,4 231,9 230,6 1988 719.544 1.503.500 94,1 306,4 299,6 302,2 1939 1.130,46 2.120,86 120,1 1513,3 1385,3 1.406,0 1990 5.657 10.172 88,3 490,4 651,6 649,7 1991 10.322 16.823 68,0 324,1 215,0 217,7 199! 3.0813 51.044 Ü1 315,7 307,3 301,3 1993 46.826 75.432 74,7 121,6 132,5 132,3 1994 40.089 94.618 77,4 117,7 121,0 119,8 ■fib !■?/