88. številka Trst, v ponedeljek dne 28. marca 1334 Tečaj XXiX W Izhaja vsak dan ladi ob nedeljah in praznikih) ob 5. "uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. '••a«ezne številke se prodajajo po 3 novč. (6 atotink) * mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Ctalji, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, £t Petru. Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd. Jgl&se in n&rofibe sprejema uprava liata „Edinost", cUoa Moli* piccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer, dane oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON Stv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t Naročnina znaša za V8e leto 24 kron, pol leta 12 teren, 3 mesece 6 kroa Na naročbe brez doposlane naročnine se jpiava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaa« pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liBta UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. —'Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konaorci1« lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca št v. la Poštno-hraniluieni račun Št. S41.6o"2. Vojna v vztočni Aziji. (Brzojavne vesti.) Bitka pred Port Arturjeni. PETROGRAD 27. Admiral Ma-karov javlja iz Port Arturja današnjega dne : Sovražnik je nocoj ob 2. uri po poltinoei v drugič poskusil blokirati vhod v notranjo portartursko luko. V to svrho so prišli 4 parni k i trgovinske mornarice spremljani od 6 torpedo v k. Mi smo to pravočasno zapazili ter smo začeli streljati na parnike in na torpe-dovke. Ena naših stražnib torpedovk se je zagnala proti Japoncem ter je zdrobila rile<* enemu parnikn, kateri se je zaril v obrežje. Temu parniku sta sledila Še dva. Tudi četrti parnik je obtičal na suhem. Torpedovka je na to začela bitko z japonskimi torpedov-kami. o čemer je bilo ubitih 7 Rusov, a ranjenih 13, mej temi tudi poveljnik torpedovke. Zjutraj so se pokazale pred Port Arturjem japonske oklopnjače z oddelkom križark. Mi smo jim šli nasproti in smo tudi ta poskus blokiranja preprečili. Kuropiitkiii v Harbina. BEROLIN. 27. Poroča se iz Pe-trograda da je dospel general K u ropa tki n v Harbin ter da je bil navdušeno sprejet od prebivalstva. Obiskal je vse krajevne načelnike oblastnij in se potem odpeljal v cerkev, kjer mu je podelil škof blagoslov. PETROGRAD. 27. Ruska brzo- Carigrada: Francoski poslanik je prijavna agentura poroča iz Harbina, da turški vladi P° naročilu ministra je mestno predstojništvo izročilo gene- »"tanjih stvari Delcasseja, da Francija ralu Kuropatkinu posebno adreso ter popolnoma odobruje pogoje, ki sta jih Nikolaju sledečo brzojavko : Čast mi* stražijo ladijo. Tej zahtevi se je ugo- je poročati Vašemu Veličanstvu, da sem se podal danes z oklopnjačami, križarji in torpedovkami na rekognosciranje na bližnje otoke. Položiij v Harf)inu. HARBIN, 27. Tukaj je milo južno vreme. Kitajsko prebivalstvo opravlja svoje posle kakor navadno. Kurs rubla je visok. Prvi sanitetni vlak je odšel danes proti jugu. Velik knez Ciril Vladimirovic. PETROGRAD, 27. > Upravitelj-stveni Vjestnik« poroča : Na križarki »Askold«, katera se je 22. t. m. zjutraj prva odpeljala nasproti sovražniku, se je nahajal tudi veliki knez Ciril Vla-dimirovič. Vožnja na reki Liao. N.TUČVANG, 27. Vožnja na reki Liao je otvor jena. Japonci odšli iz Rusije. iRerliner Tagblatt« poroča, da so oni Japonci, ki so pred kratkem prošli iz Rusije v Spandav, prostopoljno zapustili Rusijo ker niso v sedanjih razmerah našli primernega zaslužka. O kak -m izgonu ni govora. Pričakuje se, da pride še več Japonccv iz Rusije. Brzojavne vesti. Francija iu dogodki v Makedoniji. PARIZ, 27. »Temps« poroča iz mu dalo na razpolago 14.000 rum je v. Kuropatkin na bojnem pozoriscu. MI'KDEN 27. General Kuropat-ki n je dospel danes semkaj. 3Iiinicijske zaloge v Port Artnrju. BEROLIN, 27. »Berliner Tagblattc poroča iz Petrograda : Ko so Japonci prvič napadli Port Artur. je bilo tam že malo municije in to dejstvo bi bilo za Ruse nevarno, ako bi bili Japonci tedaj poskušali za vzeti mesto. Sedaj je pa mesto z vsem bogato preskrbljeno. Rekognosciranje admirala Maka rova. PETROGRAD, 27. — Podadmiral Maka rov je poslal iz Fort Arturja carju stavila poslanika Avstro-ogrske in Rusije. glede preo su ove orožni št va v vija-letih Solun, Bitolj in Kosovo in da podpira te zahteve obeh poslanikov. Novi portimižki finančni minister. LISABONA 27. Na mesto odsto-pivšega Teieirat de So uza bil je imenovan finančnim ministrom Rodrigo Pequito. Italijanska ladija „Marocco". RIM, 27. »Agencija Štefani« ima brzojavko iz Tangera, v kateri se popravlja vest »Timesa«, da je bila italijanska ladija »Marocco« katera je pri 1 angerju ponesrečila, od domačincev oplenjena. Italijanski upravnik je takoj dilo. Ladijo čuvajo vojaki. Nesreča na železnici. VELIKI VARADIN, 27. Na in-dustrijalni železnici wildgontške indu-stri jalne tvornice v Šudriču je skočilo včeraj iz tira več transportnih voz. Pod kolesa je prišlo ti delavcev, od teli sta bila dva takoj mrtva. Ostali štirje pa ranjeni. F. Z. M. Albori. SARAJEVO, 27. Deželni načelnik F. Z. M. Albori je došel danes semkaj. Jutri zjutraj se poda z posebnim vlakom v Dol no Tuzlo. Torek se pa odpel ja z vozom v Zvornik. Sredo se povrne F. Z. M. Albori prek Tuzle v Sarajevo. Sestanek vladarjev v Neapolju. da ee Japonska pripravlja na vojno, in opozarjal ruske državnike, da glede na Japonsko ostane miroljubna politika carjeva brez rezultata. Nasproti nekemu nemškemu novinarju je knez Uhtomski glede sedanje vojne izjavil sledeče : „Vojna je morala na vstati prej ali slej. Jaz sem prepričan, da Be je Japonska že več let pripravljala na vojno, toda znala je do pred nedavno prikrivati svoje r.amene. Se nekoliko dni pred napadom na Port Artur ho mislili v Rusiji, da se ohrani mir. Kakor je Japonska hotela vojno, tako je Rusija hotela mir in zaradi tega je bila verjetna možnost, da ostane mir neskaljen. Za to se ne sme niti naših državnikov karati, da so se dali iznenaditi po tej vojni. Japonska vlada bi bila morda vojno tudi odložila, toda stranke, ki so hotele vojno, so bile premočne in vlada ee jim ni mogla već vsetavljati. O Japoncih, katere knez Uhtomski dobro pozna, je rekel : Ako bi bilo japoesko brodovje z nekolikimi energičnimi vdarci uni- RIM, 27. V političnih krogih je čilo naša brodovje, ki je imamo v vodah napravilo utis dejstvo, da sta v Nea- vztočae Aziie bi 36 Jaz temu ne Jaz t , sem vedel, da je ono močnejše od našega in polm povodom sestanka oba vladarja, T . . .. . „ . , - 1 J 1 J Japonci so rojeni mornarji, eo otocani, ki so Viktor Emanuel in cesar Viljem, v na vodi odra9ii( in zat0 bi jih jaz nazval svojih napitnicah izrecno omenila tro- Angleže vztoka. Zli se, da sem jih jaz pre-zveze, kai se prejšnje leto ob enakem cenjeval. Oni so v resnici bili neutrudljivi povodu ni dogodilo. i v zadnjih' desetletjih so S9 mnogo trudili, , x i • da posnemajo naše tehnične izume, toda ob Ciklon na otoku Reunion. , p , a mQ - - tnA{ na.a]ri tem površnem posnemanju je tudi ostalo. PARIZ, 27. Privatna brzojavka iz Qni nimajQ gol6) a nimaj0 niti izkustva v otoka La Reunion poroča, da je 21. porabljenju teh tehniških sredstev. Na suham t. m. opustošil ciklon dne 21. in 22. pa se Japonci ne morejo meriti z nobeno t. m. ves otok La Reunion. Na tisoče evropsko vojsko. Nobeden od njihovih gene- prebivalcev je brez strehe in hrane. rjilov aima to5neSa Pojma ° 8trategiji' ia če ,. .v . , .v . tudi se more verjeti, da ooi z največo ener- JNasadi so uničeni, mnogo Jns ie po- ... , . „ i- ■ ; ° J r g,jo jzvedejo sastavljeni vojni nacrt, vendar rušenih. Kolikor je do sedaj znano, je bodo ob v8aki diverziji sovražnika, ki jih zgubilo življenje 24 oseb. primora na brze in nove korake, kazali vso Srbski monopolni dohodki. sv°j° nesposobnost ter povečavah svojo naj. i»T7T r \ i\ O- AT 1-1 večo slabost — nervoznost pred a o- RELGRAD 2,. Monopolni do- vražnikom. japon9ki vojnik je discipli-hodki so znašali v mesecu februvariju niraD) nima p08ebnih potreb in v bitki pre-t. 1. 2,876.901 dinarjev (za 415.875 zira smrt. Tcda je slaboten in ne more preveč nego v februvariju minolega leta) našati velikih štrapac, zlasti pa ne dolge hoje. in v prvih dveh mesecih tekočega leta Po dobrem in ravnem potu gre nekoliko ki- - -i a c-i \ r • / />qo v lometrov hitro - in lahko, a jas sem videl v o,olh.(x<) dinarjev (za 623.<68 vec , , . ' , . . . , , . . . . kitajski vojni, kako eo japonski pešci, kadar nego v isti dobi minolega leta). ! . ^ , . • ___ . „ „ & ' je bil pot slab in marsiranje dolgo, kar vrgli od sebe puške, ter legli na zemljo. zahteval da se odpošlje vojake, naj j Aziji, je zlasti v svojem lbtu večkrat pisal, Knez itoisKi o Mo-japnski vojni. da Jr^r^z: r™ Izdajatelj „St. Peier=burgskih Vjedo- o kakem narodcem ogorčenju Rusije proti mosti", knez Uhtomski, si je pridobil s sve- Japonski, vendar le vojna med dvema rasama jim delovanjem j^dno najuglednejših mest da n£Ši vojaki ne bodo eamo gledali teh med sedi nji mi ruskimi politiki. Nekoliko časa svojih nasprotnikov, ampak jih bodo povbi-je imel tu h velik upliv na stdanjega ruskega ial» na ne ravno nežen način, carja. Knez Uhtomski pozna tudi dobro raz- j Koliko časa da bo trajala vojna, tega mere na skrajnem vztoku. Kakor predsednik se (je rekel knez Uhtomski) ne more vedeti, ruako-kitajske banke v Petrogradu je bil več ali povsem izključeno ie, da bi bila dovr-krtt v Mandžuriji in Kitaju kakor tudi v sena že meseca julija, ker od maja do sep-Japonski. Ker torej pozna odnošaje v vztočni tembra traja veliko deževje; v tem času bosta nasprotnika mirovala. Knez Uhtomski PODLISTEK. Teodora. Povest. Hrvatski episal Erg-enij Knmieie, prevel J. S. Drugi del. Kavarnar Jovcnino je bil prepričan, da je on lep čluvek in priljubljen veaki gospo-dinji, a ntjbolj Malvini, ki ?e je Ijube^njivu 4> ^e (ž ni!. B lo jej je št rideset let, nikdo je ni pt gleda! več, a J vani no je imel kavarno, bil je 9roi gospodar, ra je razmišljala, da bi bil on še zadosti lep človek, ak > ne bi imel grbe. F/enoika je p >«Davaia na R-ki nekega trgovca, k je inael jak i krasno ženo, da-si je iioei še večo grbo n*g> J vanin^. Ta mi-j ) je t jI: ž la. Vsak: mesec se je veaj po enkrat t>ha ala z J vanini.m ca vr:u, kjer sta S9 več raz^ov arjhla o Malvini, n» g > lio svoji nasm hala nje£ot;tn j rvim pjklon -m, ko je poroki, s Katero sta vedno odlašala. N kdo v zgolj ljubosumnost in da le zato obreka svojo bila došla pr< d l .setimi leti Da I>iujo. Ko jej je bii prinesel on > pismo, katero je bil ukral županu, poke zal je Malvini s tem svo-j;m Sinom, kako jej je udati, kako ss žrtvuje,, da ohrani njeno Čast. On ni dvomil na globoki Malvinini hvaležnosti. Nekolikokrati je bil prinesel Malvmi sladoleda, j ak se je seznanil s kuharico Franciko, kateri je začel dobr kati, eamo da bi mogel izvedeti, kaj se godi v Dak '*svi h ši. Franc ka se je s pr čudila njegovi prjazntsti, še bolj pa hiš. ni vedel, l:ce. J vanin > si je privadil na hajala v mali zadregi, obračala se je do t-* nočne ljul avne sestanke, ko se je te sv >jo ; njega. Jovanino sa je vtd-.I vitežki, takoj jej drijr > rargovarjal o Malviui : nghjala mu je je prinašal .denarja. Sedaj se je lepše oblačil, Ust* tajins veaost, m io mu je bilo, da je pozneje je m*.zal lase in pristrižene (»rke, in m gel šeprt ti z ž nskiin bitem. Ti nočni bii je prepričan, da so mu cči krasne in da govarjal žnjo, mislil je na elegantno Malvino, bil je blizu Djene sobe, kjer je spavala, pak gospodinjo. Usta mu je zakrivil hladen na- oiu je bilo, kakor da se rfzgovarja žojo. smeh, in ugajalo mu je, da je Franciko mu- Znal je zasukati govor na izvestne delikatne čila ljubosumnost. Ko je prišel čaB, da Mal- podrobnosti; ne da bi biia Francika zapa- vina ni hotela iz svoje sobe, kjer je vedno žila to, mu je pripovedovala, kar je hotel, jokala cd strahu pred svojim možem, polo-in seznanjen je bii z vsemi rodbinskimi taj-j tiia se je Jovanina razburjenost in razdraže- nostmi in se je radi tega smatral členom te nest, pak se ja pogosteje shajal s Franciko. rodbine, četudi tajnim. Jovanino je vedel, da Vedno je mislil na določeno liro, da izve kaj Francika ima nekoliko stotakov v reški hra- novega. Ti sestanki so mu prešli v kri, ni oiloioi. in ko je padla beeeia o poroki, se ni mcgel več živeti brez njih. Ss jo odlašal s se-tanki so bili njegova tolažba, ktr je bila Francikn prva ženska, ki je žnj m govorila Malvina ne more prenašati njihovega žara. I), šel pa je čas, ko mu je Francika začela ljubezni, ki je bila pr prav jena stopiti govoriti o Lirisu in Malvini; nu, on je bil ju t m, t o ^ c-i r zumeli, kal o' rad bi žnjim pred oitur. Ia mej tem, ko se je raz prepričan, r"a iz Francikin h ust govori le poroko, ali sprijaznil f?e je z mislijo, da bi Francika megla biti njegova žena. Sedeča poleg ognjišča čakala ga je Francika nestrpno. V nočni tišini, je nekaj zaropotale nad kuhinjo, v podstrešju. Francika se je tresla, vstala, sa ša močneje stisnila v kot ter se prekrižala trikrat. Oblival jo je leden pot. V tem je opazila skozi okno neko glavo. Nekdo je bil na cisterni in je gledal v kuhinjo. Francika je zletela na hodnik, od tu na vrt in je vskliknila pridušeno : — Ah, Jovanino! (Pride se) je tudi mnenja, di je vsa stvar odvisna od tega, kako stališče rvzaxe Kitajska. Rej je, da n-o japon^si em.darji imeli v Kitajski nobenega vspehs, ker K.tajci rnrzijo vsakega tujca, naj si bo pa ta Jjponec, Evropejec ali Ril.-, tjda nevarnost preti od kitajskih namestnikov ob ncandžurski meji, ki imajo dobro vojsko, zlasti general Ma; ti pa bi hoteli pričeti vojn . Vprašanje je samo, boli Kitajski d ver imel dovelj meči, da brzda bojno razpoloženje teh ljudi. Od tega bo mnogo odvisno. Dnevne novice. Jami ».hod pri Sv. Iranu, ki ee je vršil včeraj, je vsj el krasno in tržaški Slo-venc fo dostojno označili svoje Btališče nasproti ustanovitvi it lijaaskega vseučilišča v Tr-tu ;n nasproti sproženi ideji italijaasko- sloviiDske Bloge. Prostrana dvorana »Narodnega doma« je b;lj polna občinstva, ki je pazno sledilo izvajajjem govornikov in tu pa tam dalo z umes'aimi rnedkl ci izraza svr jemu mišljenju in vtčkrat e viharno ploskalo govornikom in s tem pokazalo, da vla ia med vodilnimi pol t n'mi krog: in narolom pop dno eo-gla? e. Sh -d ki so se ga udeležili tudi socijalni damoratje, je otvoril g. pref. Mand c, ki je na kratko cmenil pomen istega, a ob enem je tudi cznačil stališče polit, društva »Edinost« o vprašanju italijanskega vseučilišča in ita ovansRem ^porazumijenju. Na- taneu je o tem predmetu govoril g. dr. Bybaf ki je bil, še predno je začel govoriti, po o't 'iastvu viharno .pozdravljen. On je pre-čitsl u li rezoluciju, ki jo dnnea prinašamo in kalem je b Ia en glasno vsprejeta. Po Lem SLa govorila zsstopmka jugoslo-&lo un-ke socijalno-dem^kratićne s:ianke, gg. Ko a '* in E nhart, ki sta zavzela skoro isto stai:š \Edinost« na 27. marča li>04. v Ivanu pri Trstu zbrani Slovenci in Hrvatje z mesta, okolice in Istre, svesti si vezne naloge, ki jo ima Primorsko za ves jugoslovanski narod, pozdravljajo - cer s s.mpatijo poskuse za spravo [S ova-nov in Italijanov, izjavljajo pa, da mora biti pred-pu;-:) v=akemu poskusu približevanja brezpogojno, odkrito in dejansko priznanje popolne narodne in politične enakopravnosti obeh narodnosti na Primorskem, vsled česar zahtevajo, di se v prvej vrsti uredi ek< raj popolnoma zanemarjeno šolstvo, zla-et v Trstu; Gorici in Istri, tako da bode tuli slovanski narodnosti dana možaoet, da vzgaja svojo mladino na ljudskih in srednjih šolah v materinem jeziku n pozivajo naposled slovanske poslance, naj privole v ustanovljenje vseu-čili aea, oziroma ene fakultete v Trstu, le pod pog jem, da bode isto utrakvisticno m ia da o Italijani dovoljno garancijo za te, da se prej omenjena popolna enakopravnost v praks, tudi res izvede. Trg pred »Narodnim domom« iii »lndippnđf ntec. »L* Iadipendente« je seveda BKra.Ln nezidovoljen, ker je namestni-štvo rezveljavilo sklep mestne delegacije, da ee prostor pred »Narodnim domom« proda in — zazida. T da on trdi, da je bil oni sklep j storjen le iz stvarnih razlogov, le v javnem interesu — iz oeirov na potrebno uravnavo j mesta. Zato ee dela »Indipendents« kakor da se čudom čudi, kako da je mogla slovenska koloni ia — in ž i* j d tudi velik del prebivalstva (tako pravi namreč »Iidi-pendente«) meniti, da je bil oni sklep storjen iz kljubovalnih namenov, iz animoznosti do Slovencev. Argument, ki gi navaja »Iadipeadentec v obrambo večkrat omenjenega sklepa meBtne delegacije, je ta, da oni prostor pred »Narodnim domom« ni neobhodno petreben za javni promet, ker je prav blizu — trg pred poštno palačo. Mi smo ee prijeli za glavo in nismo mogli umeti, kako je mogel »Iadipen-dente« napisati kaj tacega! Trg pred poštno palačo — če tudi ni oddaljen od trga pred »Narodnim domom« — je že tako od roke in v strani od emeri, po kateri se giblje najživahneji predmet z vosovi iz javnih skladišč in z železaice, in z obratom mestnega tram\Vija in openske električne železnice, da niti ne more prihajati v poštev za javni promet. V drugo je vea formacija trga pred poštno palačo, ki ga dela absolutno nesposobnega za siužbo velikemu javnemu prometu. V tretje pa je ta trg popolnama zagrajen in izpolnjen po velikem vodnjaku in vrtnih nasadih, tako, da komaj zadostuje prometu z izvozčeki ia onih dveh velikih spediterskih tvrdk, ki ee nahajati na zadnjem imenovanem trgu. Ce povdarimo še, da se na trg pred »Narodnim domom« Ž3 sedaj steka osem ulic in tramvaji od 4 sirani, in da ee ; pridružijo skoro še ena tramvajska črta in j najmanje par ul.e, ko =e odpravi velika vo-ješaica, potem smo naveli pač dovolj okol- i nosti, ki pričajo, da trg pred postno palačo | ne bo mogel nikdar nadomeščati trga pred »Narodnim domem« za javni promet. Naj rečemo šs eno dve ca ostalo priza- j devanje >Ind:pendenta«, da bi pokazal, da eklep zi zidanje trga pred »Narodnim domom«: ni bil storjen iz fcijubovaln h namenov proti Slovencem. Sicvenci so — tako izvaja »Indipen-j dente« — le kolonija. To da dokazuje ravno dejstvo, da si morajo še le zidati »Narodni dom«. Italijani n. pr. ne trehajo taeega doma in ako bi si ga hotsli zidat , moral bi se isti raztezati preko vsega mesta. V tem da je najbolji dokaz, da je italljanstvo Trsta obstoječ fakt in da temu itahjanstvu ne more nič škoditi niti s'ovenski »Narodni dom«. Žito pa da tuli n« obstoji zs Italijane ni-kaka potreba, da bi kljubovali Slovencem. To pa tem man e. k^r imajo Italijani nešte-vilno diuštev se svojimi sedeži, na stotine javnih loka'ov, gledal.šč itd. Temu nasproti pa obstoji dejstvo, da imajo tudi Slovenci v Tretu celo vrsto dru- ; štev se svojimi sedež . Ca torej obstanek mnogih italijanskih društev dokazuje itali- J janatvo mesta, bi rekli mi, da po isti logiki j dokazuje obstanek mnogih slovenskih dru- , štev — slovenstvo Trsta l! S e.T pa ni res, da Italijani nieo nikoli občutili potrebe, da bi si zidali svoje »dome«, ker so faktično £ezidaii palačo »Ginnastica«, in sic^r z deleži po 10 gld., katere so ponujali tudi v slovenskih krogih !! Glede gledališč pa je ša le odprto vpraštnje, da-li jih je zidtl italijanski den*r ? ! ! Da pa danes Ital jani res razpolagajo z vsemi gledališči ; na tem se imajo zahvaliti ugodnim jim političn m razmeram, iti so navstale teiom zadnjih desetletij, ali to le ob sodelovanju in volji činitelje v, ki — niso italijanski. Po mnenju »Indipendentac dokazuje ravno gradnja »Narodnega doma«, da so Slovenci v Trfcti le kolonija. To je trditev brez podlage, trditev, ki je v navskrižju z zgodoviaakimi in z etaografirnimi dejstvi, obstoječ mi tu že stoletja. Italijani menijo, da t^h dejstev - ni, če jih oni — nočejo videti. To je eamoprevara, ki ugaja Italijanom, ali — dejstva obstoje dalje in bodoobstajaln pa naj si naši sodeželani Š3 tako zatiskajo oči pred njimi. Politiki pa, ako hotejo biti resni, ki ne zatiskajo oči, pred tim kar je, ampak gledaju n delaju račune '.In če bi trebalo še kakega dokaza, da mi nismo tu le kolonija, ampak autohtomno prebival-1 vo, ki biva na tem */3mlju že od davn h časov, imamo tak dokaz u dejBtvu, da velik del sedanjega tržaškega italijanstva sestoji iz ljudi j, ki bo iziišli iz zlo-venske krvi!! M" Mikakih pleš več! ..LOVACK1N" podpira niJčo lasij in brade na Čudovit način. Kjer se nahajajo male lasi. se potem razvijejo hitro v gosto rasčo. kar dokazuje na stotine zahvalnih piaeni. ..LOVACIJIN" je edini in nedosegljiv, preskusen in preporuean od zdravstvenih oblastnij, znamenitih profesorjev in zdravnikov ..LOVACKIN" zadržuje izplešenje. izpadanje la- M. FEITH. Dunaj. VI. Vdobiva se tudi v mirodilnic : sij, luščenje itd., podeli lasem | popolno lepoto, jači in sveži j kožo na glavi, povspe-nje raščo nradi, utrjuje ra<čo oltrdini in obrvim. Predčasno osivele lasi zadol»e z Lovaerinom zopet svojo naravno barvo. CENA veliki steklenici ..LOVACRINA** ki zadošča za već mesecev K 5.- 3 steklenice K 12.—, G steklenic K 2G.—. Pošilja po povzetju ali pa predplačilu evropejska zaloga Mariahilferstrasse 45. ah, parfumerijah in lekarnah. o u zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah $Dolf JCaupimann v £jubljani prva tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. O tfli Iluatrovani ceniki se dobe brezplačno. u Svoji k svojim! M. A IT velika zaloga z manifakturnim blagom nI. Nuova št. 36 vogal ul. Lazzaro, s podružnico ul. S Lazzaro št. 5. si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jato pomnožila svoj" zaloco kakor tudi povečala prostore s tem. da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zate, rla more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcev. V obeh prodaja'nicali dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ( vratnice, tu je velikanski izbor platnenega in b mbažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila bodi od bombaža, ali piatna. Veliki izbor vsakovrstnih^ odej, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike, svilenine, raznovrstni okraski za Šivilje in kitničarke. Velikanski izbor snovij za narodne in cesarske zastave in narodnih traiov za društvene znake. Sprejema naročbe za moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatančneje po cenah, da se ne b >ji konkurence. Kupljeno blago, katero slučajno ne či ugajalo se zamenja, ali pa se vrne tudi denar brez nikakih zadržkov. Poskušati za se prepričati ! Tinktura, za Ia,si „EPPECTOR" E. Linka, postavno zavarovana (neškodljiva Odlikovana se zlato kolajno, križcem io častno svetinjo na Dunaju, Parizu in Londonu. Zajamčeno neškodljiva, ne škodi zdravju, barva lasi, brado, obrvi v sivi, crni, temno in svetlo rujavi, temno ali svetlo belkasti barvi in to tako. da ne odteka in je ne mogoče odpraviti v nikaki kopelji. Velika škatljica gld. 2. škatljica za poskušnjo gld. 1.— Po pošti od 15 novčičev naprej več za zavoj. E. LIN K, brivec, specijalist za kosmetiko in barvilo Dunaj ^piegelgasse številka 19. nasproti Derotheum. - ZA GOSPODE IN GOS^E POSEBNI PROSTORI ZA BARVANJE. ■ V Trstu prodaja H ektor Zernitz, drogerija ulica Stalion -J. •O* Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom čista alkaličko-muriatička oatovačka kiselica nije samo najbolje i najzdravije stolno piće. vet; ;e i naj-koristnija i najglasovitija liekovita voda, koja je cd p-vih liečničkih autoriteta preporučena i djeluje neuadkriljivo kod bolesti želudea. pluća, grkljana, raznih katera, astme, mjehura, kamenca. hemeroida ,zlatne žile), natek ih i zrnatih jetara, žgaravice i raznih ženskih bolesti. Odlikovana sa 13 zlatnih i srebrnih kolajna. „UPRAVITELJS7V0 VRELA APATOVACKE KISELiCE", ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u sviem liekamarr-.a, trgovinama mirodija, restauracijama i gostionama. Stanje Minil vlog: 18 milijonov kron Rezervni zaklad ; nad 550.000 kron Loterijske številke izžrebane dne 26. marca : Gradec 61 73 31 70 21 Dunaj 54 29 34 63 79 S s Mestna hranilnica ljubljanska ni Mestnem trgu zraen rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga za račun i la vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Posoj znašajo kapital, da poplača v 6'J in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred primer v 3:J letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4l/a% do 5°/o Zabranjeno »mslebstrije«. Srb! živeči na Reki so sklenili prirediti skupno z reškimi Hr.'ati molebstvje v tamkajšnji pravoslavni cerkvi. V to svrho so se obrnili d » pravoslavnega vladike Groići v Ploški. Toda vladika je molebatvije prepovedal. To je že dru ^a prepoved te vr=te, prva je bila ona glede molebatvija v Zaerrebu. »Kedor ne spoštuje se sam*.... Pišejo nam : ' Xi dolgo temu, da ste v neki notici citira i izrek našeg i pesnika, ki se glasi : »Ked< r ne spoštuje se sam — podlaga je tujčevi pet:«. Slavni pe3nik je g >tovo dobro poznal slabo stran našega ljudstva, ko je napisal gornje velepomemhne besede ! Ako bi naše 1 udatro čitalo in u melo ta peaniški rek, bi gotovo ne klečeplazilo okolo razn h c. k. urad v, poaluževaje ee, v prema- gih slučaj h 'e tuiih jezikov. Na tukajšnjem centralnom redarstvenem uradu imajo vse nadpiee tudi v slovenskem jez ku. Logično bi bilo, da bi se slovenske fctratike posluževale na prvem mestu svojega «■! >v>n«kega jezika. Kakor na omenjenem, tako je tudi pri drugih c. kr. uradih uradnikov, ki znajo več ali manje slovenskega jezika — žal, da ga ne rabijo — ker se Slovenci si-1 jo 1 scciti laščino ali nemščino in a tem ponižujejo vrednost svojeg* materinega slovenskega jezika ! B >dimo že vendar enkrat pametni in govor mo povsodi in vedno le avoj jezik ! Ako pa smo naleteli na uradnike, ki rea ve ita o našega jezika, smemo — ako hočemo — govor.ti druge jezike. Ako pa nočemo govoriti, nego naš jezik, mora dotični uradnik iskat si tolmača, kateri naj mu pomore iz zadrege. Dokazano je, da so v obče priljubljene in povsod razširjene kapljice sv. M a r ka iz mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg, najpotrebnejše sredstvo v vsaki hiši ter prva pomoč vsakemu bolniku, kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred neznanimi boleznimi. Opozarjamo gg. čitatelje na današnji oglas mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg št. 44. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52. A. Tesa št. 52. (v lastni hiši.; ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopie). Najboljše zdravilo je vsekako kaka d( bra mineralna voda. Mej najboljše mineralne vode se prišteva Apatovačka kialica, ki je od kraljevske hrvatske vlade proglašena kot najboljša m neralna voda Hrvateke. Komur je drago njegovo zdravje, naj tedaj rabi »a p a-tovačko namizno in mineralno vodo«, ki S8 zlasti priporoča za vsakovrstna bodenja, bolezni v želodcu, jetrah, pljučah, za razne katare, hemoroide, kamen, mehur itd. Zakupništvo vrelca Apatovačke kisi ee v Z-igrebu, daje radovoljno vsako natančno pojasnilo. Trgovina z lesom. Cene kranjskega in štajerskega lesu v poslednjih 8}iv°v£? ,in .brinJeTve^- ~ "I^elki 1. vrste, došli iz 8 dneh. postavljenega na kolodvor v Trstu. (To so dot!Vmh kraJev" Vsaka. naročba se takoj izvrši. Raz-cene po katerih plačujejo tržaški trgovci z lesom.i P0S,11* s® P«vzetJa, — Cen,kl na zahtevo in ... ° frailrn — Kazr»«ndai Cene, da se ni bati nikake konkurenca Sprejemajo se vsakovrstna dela tud po posebnih načrtih. Hnstrovan cenik brezplačno in franko- oooooooooooooooo Zaloga tn- iii inozemsltiii Tin, špirita in likerje? in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via deii'Acque št. 12. (nasproti Kale cemrais). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Bur-gunder renskih vin, Mosella in Cliianti. — Rum, konjak, razna žganja ter posebni pr stni tropinovec, mr Zaloga izvozno-marčne (E*port-Marzen) in vležane (Lager) == Pi ve = v sodčekih iu v boteljkah, kakor tudi = Kvasa — iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu, zaloga jKattonijeve (Jiesshiibler vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti št. 9 in 10. Jelove deslce dobre sfciirete 1'= 25X2<),U1U 8/14' K 96—108 1200 V— 1^X20 „ 714' „ 75-82 ., i 2'= 13X14 „ .. 56—60 „ ......1I% = HX15 „ */14' - 60—66 Jelovi remeljni (morali' 70X70 mm K 52—54 „ 35X70 „ „ 26—28 80X86 „ 66—70 „ 40X80 „ „ 33—35 n 90X90 M 82—86 45X^0 „ „ 41—13 ; ; ^ u>tn l " [K 28—30 m3 Bukove dile (testoni) 20mm •/io'"1/8—9 K 44—46°/e mlinci (tavolete) m. 9/10' s/3—10 „ 18—i8.50°/o Distr. 8/10' K 12.50—13.50% Poltramiči dileri) . Ako bomo vp števali opomin našega JE^rannci '^n, . . . . • ■ «/ <»/ od K 26-30 & i rami..........4/s od 7/9 K 66—72 m- žaj m Bordonali 27XS2 in naprej 8—12 m. K 26—28 m33 Odkar smo zadnjic poročali, se cene niso spremenile. slavnega pesnika, zađobi naš jezik in ob enem tudi ves nas živelj mnogo več ve-l ave pri tuje h, nego jo imamo danes s svojim ki čeplastvom. Dražba zastavljenih predmetov. — Kivnatejstvo mestne zastavljalnice naznanja, da se v torek dne 12. aprila v običajnem lokalu na trgu sv. Katarine prično dražbe zastavljenih predmetov, ki so zapali (rumeni fraako. — Razp-odaja odpol litra naprej. Marija vdova Čokelj priporoča svojo dobro založeno prodaj alnico kuhinjskih posod po nizkih cenali. Piazza Ponterosso št 7. Povpra^anja vedno malo. kupčija neznatna. Zaloge so doro preskrbljene. V N poslano.*) IZJAVA. Jaz, Anton Moferdin, iz vtisi Pav- «tk . Dr^ž e sa bodo nadaljevale ob t ritih leti<:i, župnija Kringa, št. 73. obžaln- ure prelpoludne do 1. ure jem vse razžaljive besede, ki sem jih izrekel, ali napisal proti velet*, gosp. i a petkih cd 9. ure prelpoludne do "30 m. popoiu Ine. dokler ne bodo proJani vsi predmeti. Ti predmeti >pa 83 morejo še rešiti, so v rukah zastavljalnic?. Zastava pa m re obnoviti do dne pred onim dnem, ko pridejo ca dražbo. Nič več in nie manje nego 130.000 kron dolga hoće napraviti občinsko zastop- župniku Nikolaju Žugelju in s tem preklicu jem vse te razžaljive besede. V KRIX(tI, 2'k marca 1904. Anton Moferdin. *) Za spise pod tem naslovom uredništvo le št o v Veprincu. 130.000 kron novega dolga Zx t. no k'aeec j ob5ino, kakor Šoja je VTepri- toliko odgovarja, kolikor mu zakon vele nf t. to n sa ma5je solze. Hrvatska narodna man ama ge je & c^r upirala z vao moSjo, in ta ii nekateri iz večine so se v privatnem Hermangild Trocca Novi velik dohod snovij za možke obleke iz tu- iu inozemnih tovaren za spomladni in poletni čas. Bogat izbor perkala, batista, cefirja, surovin, pregrinjal, spodnjih srajc, modercev in vseh drugih ma- nifakturnih predmetov. Velika množina možkih srajc vseli vrst belih, barvanih ali od satena. Velik izbor kravat, ovratnikov in zapestnic vseh oblik. Popoina zaloga drobnarij za krojače. ALOJZIJ GALPERTI naslednik Fr. llittv TRST - Barriera vecchia 13. - TRST. r Najboljši in najpopolnejši glasovirji (planini) se vkupljo najceneje proti takojšnemu plačila ali na mesečne obroke (tndi na deželo) neposredno tovarnarju HENRIK BEEMlTZ-u c. kr. dvornem založniku glasovirjev (pianinov) v TRSTU, Borzni trg št. 9. Svetoma razstava v Parizu 1903. najvišje odlikovanje Avstro-Ogersbe za glasovlrje, V novi pfajaliici pohištva uilici Madonnina št. 15 u Trstu >e nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni. jfinclrej Wouk. Naznanilo otvoritve. Dae 1. nurca t. li se je otvorila nova PEKARNA V Ul. Coilt! st. ;37. (vog;al ul. Ferriera) v koje; pekarni se peee 3 krat na dan toli navaden kruh v štru?ah koli b;ge od ajdova moke. Specijaliteta. Naprava sladćič po dunajskem načinu. Podpisani se priporoča ee j. občinstvu z cdlien m spoštovanjem. Jos. Stegenšek. lastnik pekarne na vojarnem triru 4. Postrežba franko na uoiu. Barriera vecchia št. S ima veliko zalogro r^zg v oru oilcčao izrazili proti tikemu go-S] i^rstvu. ali, ko je prišlo do glasovanja, je tem poslednjim zmanjKalo pravo spoznanje in z i-ii so — za dolg, za tako gospo- mrtvaških predmetov daratvi'. za otroke in odraščene. Dokaz s pestjo. V soboto pr^dpoludae j Venci ko vi in napisi. Me na porcelanasti! jioscal za spomenik Najnižje konkurenčne cene. eta eedeia v neki žganjariji dva znanca in sta -/•> ielovaia - poiit.ko. Moža pa sta trdn;,l» od porcelana in biserov vezanih z me-A in neomajnih nazerov, kajti ca obrambi od Umetnih cvetlic S tra- vs-ak Si-oje politike sta se taao siloo raz- ' grel?, da jf eden znancev položil drugemu takov argument — po nosu, da se je zadetemu 1 udri potok krvi iz nosa. Ali da bi bdo samo j t -. Xa z :ravn ški poitaji je moral tlisati ža j loetoo sporočilo, da je zlomljena tudi nesna i iOfet. S romska je spravila politika v bolniš- ! nic , k fr se zdravi od efekta — političnih | argumentov svojega nasprotnika. Novo dru>tvo. C. kr. namestništvo je , vzelo na znanje pravila novoustanovljenega 1 rušiva »Hrvatska čitaonica« v Jurandvor (obiio^i Bhšča). Visoka staro it. V vasi Stolivo blizo Kotcr* je umrl neki Luka Mirkovi5 v vi-fju staroeti 109 let. Bilje 40 let mornar, potem je pa obdeloval svoje zemljišče. Vse svoje življenje je kadil tobak in pil ka v o. = Pariške higijenične posebnosti. = -i- V. Keich's jfach/., Dunaj I. Adlergasse štv. i. Diskretne pošiljatve na poskušnjo od 2 K naprej za ducat. Vsi predmeti za negovanje bolnikov. Anton Skerl mehanik Piazza deiie Legna 10. (hiša Caccia). 1iah- Za P°iff n c - r c i w . predp. do l1., lxramoroni, ionogran, plosce m ei- 1 T f ,Ti; ■ • i • ^ * i*i • i * A _L IM 119 i i AI lindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje Vse po cenah, da se ni bati konkurence. . Specijeliteta.: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda siajo vpredmeti tudi na mesečne obroke. Proda se košnja v velikem obsegu za tekoče leto v Žav-asnitve se je obrniti od 11. pop. k Josipu Schmsler Ponto rosso žt. o II. n. Razne vesti. Jasen odgovor. Friderik Veliki, kr*'j pruski, je iz nagajivesti vpr: šal svojega generala Zarembo, kako se prav za prav s celim imenom klic?. General je odgovoril : »Za remba Kotokatacurak«. »Tako se ia sam hudič ne kiiče« je zavpi! Friderik. — >9aj ta tudi ni iz mo e rodovine«, je pristavil general hladno. Pavel Ga s t w i r t h. Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj — Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Belgiie — Al« Svaiel TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jako nizkik cenah, na-dajle moko, žito, kavo, sladkon. 395 komadov samo gld 1.85. 1 krasna ura s 24 urnim tekom s poarebrneao, verižico ; 1 krasna spila za kravate se simili biseri ; 1 prstan s ponarej. kamnom za možke ali ženske ; 1 garnitura gumbov za manšete, srajco in ov atnik. jamčeno iz 3 doublfe zlata ; (i žepnih rut iz pristnega platna; 1 krasna pisal ia oprava iz niklja 1 lepi toiletno ogledalo z etvijem in lepim glavnikom : 1 lepo dišeče toiletno milo : 1 beležnica ; 12 komadov umetnih slik najznamenitejših mož sedanjega časa; 72 pisalnih peres in Je 2i»0 različnih komadov, koji so v hiši koristui. Pošilja po povzetju ali predplačilu. H. Spingarn, Krakov 43. Kdor vzame 2 ovitka, vdobi po vrhu en n >ž <• 2 rezili, ako se vzame več ovitkoov se priloži vsa kemu po en tak nož Za to kar ne ugaja, se denar takoj vrne. Andemo de Franz. Podobe v izboru in tapetar ja. — Ure ši- Razpošilja hlagO tudi na deželo V dobroznani goatilni »Andemo de Franz« v ulici Geppa št. 10. se toči: o vipavsko belo.....po 44 nvč. rstsa na dom.......»40 » istrski teran I. vrste ...» 40 » za na dom.......»32 » nad 10 litrov......» 2S » Priporoča se krčmarjem in trgovcem z\ prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolago s> vedno topla in mrzla jedila. Krčma je odprta vpak večer do polnoči. Udani Josip Furlau, krčmar. valni stroji za dom in obrt po najugodnejših cenah. Srečkanje nepreklicno 23. aprila 1904. bodisi na drobno ali debelo. Glavni dobitek kroti 40.000 kron priporočajo: Josip Bolaffio. Mandl & Ca., Ign. Keumann, Henrik Schiftinann, S. Tavella, Mercurio Triestiuo, Figli di O. Zueulm. menjalnica v Trstu. Dobitki, ki »estojajo od efektov, se ne morejo dvigniti v denarju. Srečke za ogrevalne sobe po i krono „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000,000 Kupuje in prodaja Zamenjava in eekomptuje iržrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale M vrate rent, zaat&Tcih pieem, p rij o rite t, komunalnih _ kupone. -- obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devir I v^uluje In dlvinkuluje vojaško žen'tnlnske kavcije. Promaše izdaja k vsakemu Žrebanju. JZakompi m menic. i-*®"* Bor- •. ^ ^ mrn^L » 30 > » 3°/0 » 30 > » T z at)h napoljouih na izplat-iina pisma proti 30 dnevni odpovedi 2 , 3 mes. „ 21/4b/0 n 6 » n 2 '/j "/o Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo I., 5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej odpovedi. Bancofiro v kronah z 21 2°0 takoj v kolikor na razpolago. Krone in zlati napoljoni na tekoči račun JAKOB BAMBIĆ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-aijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Naj fine je testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovso in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobna po jako nizki ceni. Cene vžigalic : 1 orig. zaboj t> 500 zavitki inojmal) K 48* — franko Ljubljana i?°/o popusta. H a> 0- l1 VŽIGALICE družbe sv. Cirila ir Metoda J "g [aloga pri Jv.Perdana v Ljubijant - sov prid družbi sv. CfmainM •5t vUUBUANI^p 03 3 93 1 or g. zaboj s 500 zav. (Fiaming) K 52-— franko L;i.hljfn«. 2°/0 popusta. VELIKA ZALOGA APNENEGA KARBIDA gjflp prve vrste se vdobi pri tvrdki FAOLO FATRIZI, TRST Via S. Lazzaro štev. 9. Zastopnik tvrdke -Societa anonima per 1' utilizzazione delle forze idrauliche della Dalmazia*. Zaboji od 50 klg., ki ss komadno ocLirajo in zapirajo Kron 28 za ioo kip Pri nmročbah za večje množine popust po dogovoru. Teža Čista. zaboj gratis, franko parobrod ali kolodvor v Trstu. Plačno takoj ali povzetjem. po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od časa do ča?a in sicer po roka odpovedi. Izdaja nakaznice za Dunaj, Bu iimpeSto, Brno, Karlove vari, Reko, Lvov, Prago, Reiehenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, And, Belice, Gablonz. Gradec, Hermanstadt. Inomost, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, .^aaz, Solnograd, prost r» stroškov. Be bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema izt i rje vanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztirjevaDj Daja predujme na \Varrante in vrednosti po jako zmernih pogojih. Krediti na karikaeijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice rBanca d'Italia" v italijanskih lirah ali v kronah po dnevnem kurzu. Cenike na zahtevo franko. ai slovenska zaloga in tovarna ri3jSIcir6JScl pohiitfa Andreja Jug v Trstu, ulica S. Lucia 21. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po-atirnega poi«htva. rj^T Svoji k svojim OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema narocbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. bSibA m Dobroznane katramiiate paštilije Kavasini, koje se izdelujejo z izvlečkom kemično čistega norveškega katrama, imajo same Da sebi že medieinalno moč, dobro zdravijo vsakovrsten kašelj, vse bolezni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne m črevesne zasliženja. Ena škatljica z navodilom 80 stot. Zahtevati je le paštilije z vžganim imenom Ravasini" ter zavračati vsakovrstna ponarejanja. Po pošti pošilja proti povzetju najmanj 6 skatljice. Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu. Vdobivaju se v TRSTU v lekarnah: Antoniazso Skedenj, Biasoletto Ponterosso, Omeiner ulica Giulia, Jeroniti ul. Caserma, de Leitenburg pri javnem vrtu Leitenburg trg S. Giovanni, l icciola Barr. vecchia, Serravalo ul. Pešce, Suttina Corso, Viđali dt Vardabasso pri sv. Antonu nov.; v GORICI: Cristofoletti in Pontoni; na REKI : Prodam in Schindler. in v glavnih lekarnah v Avstvo-Ogerskej. Martin Krže - Trst ar Trs: S. Giovanni št. 1. Priporočat svojo trgovino s kuhinjsko posolio vsake vrste bodi od pcrceJaaa, zemlje, emajla, kopitarja, aii cinka, Eadalje posamenterije, kletke itd. Za gostilničarje pipe, krogle, zemljeno in ptekleno oosodo za vino. gr Razpošilja na deželo. M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra Št. 2. (Vogal nI. Torrente.) Prva zaloga izgotovljenili oblek za moške, dečke in otroke. Jope črne in barvane v velikem izberu, nadalje bele od satena in platna, kostumi saten ali platneni za otroke. Velik izbor snovij za obleke po meri. ki se izgotove v lastnej krojaOnici ; »iOO oblek po K JO za moške, 400 po K 8 za dečke. Zaloga je vedno obložena z izdelki najboljših tovaren Češke, Kormiua in Oervinjana. PODRUŽNICA; Zaloga kuhinjskih in kletarskih po trebščtn od leea in pletenin, škafov, brent, čebrov in kad, eodcekov, lopat, rešet, sit iu vsakovrstnih košev, jerbasov in metel ter mnogo drugih v to stroko upadajočih predmetov. Postrežba na dom. Cene zmerne. Najboljše sredstvo za čistiti vsako fino —■-— obuvalo. Rumeno ali črno. X Najbolj se pripo- ^ roča za Zoxcalis. ^ Oscaria. Chevre- ^ aux in lakirane ^ čevlje. AI.LA CITTA DI LONDRA" nI. Poste nuo\-e &t. 5. (vogal ul. Torre bianca) OOOOOOOOOOOOOOOO k svojim '- (»OO^OOOOOg^} Zaloga obuvala. Via delle Poste št. 3. — TRST — Zlatar DRAGOTEN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča tvojo prodajalnico zlatanine, arebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave »rebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Svoj! k sto jim K Zaloga obuvala. Piazza Nuova št. 1. — TRST — - Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. Ugodne cene. * * 5f & wm~ Rudolf Aleks. Varbinek zaloga najboljših tu- in inozoraskih tovarn == Borzni trg1 št- 1 IS. nadstropje (nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačiiu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene Zaloga belgijske platenine. namiznih predmetov ter bombaževine PETEK KLANSICH Piazza Nuova (Cradola) št. 1. Čipke - Pletenine • Nosovice • Spodnja oblačila • Tapeti • Pokrivala. Posebnost: oprava za neveste. I i KAK R: HHKM m