amerikanski Slovenec
KAJSTAXBjfl]
IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN BLOVEN&KX
LI8T V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
SHE OLDEST
AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
EKVI SLOVENSKI LIST Vj AMERIKL
Bastes Za |m fa mmrmd — mm pravic*i im rmmicm — od bol« do nup!
GEASILO SLOV. KATOL, DE LAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRU2BE SV . DRUŽINE V JOLIETU. — «. F. DRU2BE SV. MOHORJA V CHIGSBS. ^ ______ IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.	-
ŠTEV. (No.) 217.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 10. NOVEMBRA — THURSD AY, NOVEMBER 10, 1927.
LETNIK XXXVI«
StavRarje zapirajo. - Jugoslovansko - francoska zveza.
DRŽAVNE OBLASTI HOČEJO S SILO UDUŠITI STAVKO V COLORADSKIH PREMOGOVNIKIH. — UDAFPILI SO PO VODITELJIH IN JIH VELIKO ŠTEVILO ARE-TIRALI.	-
Denver, Colo'. — Ker se pre-mogarji, člani I. W. W., ki so na stavki v Colorado, nočejo pokoriti zahtevam državnih o-blasti, in še vedno nastavljajo pikete, jih državna policija kruto preganja. Udarila je po glavah in aretirala trideset voditeljev, katere je vrgla v ječo. Tovariši temu protestirajo in so priredili parado z avtomobili, na katerih so imeli velike letake z napisi: "Mi, člani I. W. W., zahtevamo, da takoj izpustite na svobodo stavku joče premogarje, katere ste vrgli v ječe."
Torej, stavkujoči premogarji v Colorado so brez voditeljev. To pa ostale to\^iriše ne ovira, da ne bi s stavko nadaljevali; vendar je s tem državna oblast prizadjala hud udarec stavku-jočim delavcem.
Med voditelji, ki so bili vrženi v ječe, je tudi Roger Francezon, predsednik narodnega eksekutivnega komiteja T. W. W., in Kristen Svanum, ki je šele te dni prišel iz ječe. Svanum je glavni voditelj stavke. Člani I. W. W. v Walsen-burgu so izjavili, da bodo izvolili za vsakega zaprtega vodi-j telja pet novih.	!
V	južnem delu države vla-j da mir, iz severnega dela pa' poročajo, da vršijo organizira-j ni piketi še nadalje službo in so pf-eprečili obratovanje v Imperial premogovniku, ki se' nahaja južno od Denverja.
Iz Walsenburga poročajo, da so ponoči piketi zastražili ceste vodeče iz Walsenburga,1 da bi preprečili državni poli-1 ciji, da ne bi odvedla aretira-' ne voditelje iz Huerfano okra-ja.	j
V	nonedeljek se je zbralo skupaj severo-vzhodno od Walsenburga veliko število stav-: kujočih premogarjev in somišljenikov, imeli so vseh skupaj 145 avtomobilov. Policija je takoj nato postavila strojno puško pred sodno poslopje,' kjer je osemnajst voditeljev zaprtih.
SKONYENCIJES.Ž.Z. Š
Konvencija se je končala v torek zvečer; prihodnja konvencija se bo vršila leta 1930
v Sheboyganu, Wis.
Chicago, III. — Konvencija
Slovenske Ženske Zveze, ki se
' j
je pričela v ponedeljek zjutraj, se je končala v torek zvečer, torej je trajala dva dni.
Ime je ostalo staro, namreč — Slovenska Ženska Zveza (S. 2. Z.). Z veliko večino je bil tudi sprejet predlog za u-stanovitev mladinskega oddel-j ka. GI. predsednica ostane še nadalje Mrs. Marv Prisland, gl. podpredsednica je nova, in sicer, Mrs. Mary Glavan iz Collinwood, O. Nadzornice so nove, tako tudi prosvetni in publicijski odsek ter štiri nove svetovalke.
V	ponedeljek so se vse gl. odbornice pustile slikati, v sredo so pa nekatere poromale k Mariji Pomagaj v Lemont, na ameriško Brezje.
ZVEZA MED FRANCIJO IN JUGOSLAVIJO.
t
Francija je bila vedno naklonjena Jugoslaviji, kar ni po volji Italiji. — Pogodba veljavna deset let; deveto leto se lahko obnovi.
Dunaj, Avstrija. — V sredo, 9. novembra, sta jugoslovanski zunanji minister Marinkovič in jugoslovanski poslanik v Parizu, podpisala pogodbo s Francijo, ki je za Jugoslavijo velikega pomena. Od francoske strani sta pogodbo podpisala francoski premier Poincare in zunanji minister Briand.
Zveza med Jugoslavijo in Francijo ni prišla nepričakovano. Da pa je prišlo do tega, je dala povod Italija, kateri je prijateljstvo, ki obstoja med Francijo in Jugoslavijo zelo na poti. Sporazum za pakt je bil dosežen v Ženevi, ko se je vršila seja Društva narodov.1 Francija in Jugoslavija sta bili, že napadeni direktno ali indi-rektno od fašistovske Italije.' Skupni interesi so torej privedli obe državi do prijateljske-' ga zbližan ja, katero je pogodba sedaj še bolj utrdila. Leta si je Jugoslavija prizadevala,1 da bi ohranila svojo diploma-i tično neodvisnost, a združena angleško-italijanska akcija jo je pritiskala k zidu, ni ji torej preostajalo drugega, kakor, da je segla v roko Franciji.
Francosko - jugoslovanska' pogodba je važna tudi vsled tega, ker se je z njo zasiguralj mir na Balkanu in južnem de-1 lu centralne Evrope. Pogodba' je veljavna deset let; deveto leto, če boste obe državi zadovoljni, se lahko obnovi.
STRAHOVITAEKSPLOZIJA
V HAMMOND, IND. \\
- j i
Poslopje je v razvalinah; eksploziji je sledil ogenj. — ; Škoda je cenjena na . $700,-000. j : —o—	i;
Hammond, Ind. — V torek i zjutraj ob 3. uri, je v State < gledališču, ki se nahaja v sre- ; dišču mesta eksplodirala bomba, ki je poslopje skoro popolnoma porušila; škoda je cenjena na $700,000; človeških žrtev ni bilo. V poslopju je bila ; tudi plesna dvorana in auditorium, v katerem je bilo prostora za 3,500 ljudi. Ravno tisto noč se je vršil ples in dvorana je bila nabito polna plesalcev, I ki pa so eno uro, predno je nastala eksplozija, odšli domov. Poslopje je staro šele dve leti; $1,500,000 je stalo, ko je bilo dograjeno. Kdo bi bil storilec, ni nikomur znano.
-o-
— Chicago, 111. — Pri belem dnevu, ko je bilo vse polno ljudi na ulici, so trije banditi z revolverji v rokah vstopili v Walgreen lekarno, na Madison cesti in Kedzie avenue, kjer so ustrahovali klerke in pobegnili s plenom v gotovini okrog $1200.
VELIKA POPIVA V INDIJI-----1___
i
Slika nam predstavlja ostanke železniškega mostu v Madras okraju. Indija, kjer je divjala strahovita poplava, ki je povzročila velikansko. škodo: Veliko število prebivalcev je brez strehe in mnogo oseb je prišlo ob življenje.	j
SUHAČI POPARJENI.
Ker niso imeli postavnega dovoljenja prohibicijski agenti, ki so zaplenil slad pri Cleco kompaniji, bodo morali blago lastniku vrniti.
Minneapolis, Minn. — William A. Cant, zvezni sodnik v Minneapolisu je razsodil, da so prohibicijski agenti postopali proti postavna ko so 8. oktobra zaplenili slad in druge notreb-ščine za varenje piva pri Cleco Supply kompaniji v Minne apolisu. Zaplenjeno, blago je vredno $15,000, katerega bo najbrže lastnik dobil nazaj.
Andrew J. Volstead, ki še vedno strogo nadzoruje forsi-ranje prohibicijske postave in daje tozadevna navodila, je izjavil, da je dolžnost vlade, da strogo nastopi proti Cleco kompaniji, katere lastnik je Leo. F. Brili, ker prodaja blago, katero se rabi za izdelovanje o-pojnih pijač, kar je protipo-stavno.
Sioux City, la. — Pred par meseci so suhaški agenti udr-li v Daugherty skladišče in zaplenili več tispč galonov alkohola. Lastnik skladišča in več drugih je bilo vsled tega ob-dolženih kršenja prohibicijske postave. Ker pa niso imeli a-genti, ki so blago zaplenili, postavnega dovoljenja za pre-' iskavo (search warrant), je sodišče zadevo vrglo v koš in obdolženci kršenja prohibicijske postave, bodo najbrže prosti vsake kazni.
-o-
SMRTNA KOSA.
V torek opol. je umrl nagle smrti zadet od kapi obeeznani rojak Mr. Mohor Mladich, znani prodajalec zemljišč na 18. cesti. Mr. Mladič je bil predsednik nadzornega odbora J. S. K. Jednote več let. Rojakom po Ameriki je dobro znan še iz prejšnjih predvojnih let, ko je prodajal slovenskim gostilničarjem žganje na debelo. Bil ie mož tolerantnega znača-! ja in radi tega vobče priljubljen. Zapušča vdovo in več o-trok. Vsem žalujočim naše globoko sožalje!
Popravek k včer&jšnjemu poročilu o smrti Anthony Ku-šar. Pravilno bi se imelo glasiti, da je bil umrli sin UrSule Kušar, ne pa Helene Kušar, kakor je bilo pomotoma poro-čano.	+ J
KRIŽEM SVETA.
—	Washington, D. C. — H. H. Bond, je bil te dni zaprisežen kot novi pomožni zaklad-ničarski tajnik, katero mesto je zastopal Charles S. Dewey, ki pa je odstopil, ker je postal finančni svetovalec poljski vladi.
—	New York, N. Y. — John Treadwell, je bil najden v kopalni sobi v Great Northern hotelu mrtev. Truplo so našli v bani napoljnjeni z vročo vodo. Treadwell je našel rudnik v Alaski, ki je prinesel njemu in njegovemu bratu Jamesu $20,000,000.
—	Boston, Mass. — Policija je naznanila 28 kršiteljev "blue laws", ker so ob nedeljah prodajali kruh in druge življenske potrebščine, kar je v Bostonu strogo prepovedano.
—	Milwaukee, Wis. — Michael Zelowrakes, je padel preko svoje puške, ki se je sprožila in naboj ga je zadel v prt?a, bil je pri priči mrtev. Nesreča se je pripetila, ko se je vračal domov z lova.
—	Chicago, 111. — Podpredsednik Dawes, je sprejel vabilo Women's Roosevelt Republican kluba, ki ga vabi na banket, katerega bodo priredili v Congres hotelu, 29. novembra.
—	Ottawa, Ont. — Premi-' erji vseh devetih kanadskih' provinc zahtevajo od zvezne vlade, da se uveljavi zakon proti naseljevanju, po načinu Zed. drž., to je, da bi se določila kvota za vsak narod posebej.
—	Chicago, 111. — Frank Kamen, star 47 let, 6731 Loo-mis cesta je padel z okna svoje hiše iz drugega nadstropja, zadobil je tako težke poškodbe, da je istim v bolnišnici podlegel.
-o-
LETALSKE VESTI.
New York, N. Y. — Na Wall streetu je skupina denarnih mogotcev kupila kompanije, ki vršijo letalsko službo med Severno in Južno Ameriko. K tej skupini spadajo Percy A. Rockefeller, Richard F. Hoyt in drugi člani tvrdke Hayden, Stone & Co. T& nova organizacija bo sedaj imela kontrolo nad zračnim prometom med Severno in Južno Ameriko in bo vršila potniško, skspresno in poštno službo.
GORJE POPLAYUENCEY.
Bolezni pretijo beguncem, katere je voda pregnala iz njihovih domov. — Ogenj v Ludlowu in Cambridgeu je bedo še povečal. — $150,-000,000 škode.
—o—
Boston, Mass. — Nepopisno je gorje med poplavljenci, ki trpijo veliko vsled mraza. Bedo je pa še povečal ogenj, ki j-e divjal v Ludlowu in Cambridge, Vt. V-Ludlowu je požar vpepelil največje poslopje v mestu, kjer je bila pekarija. V Cambridgeu je tudi požar povzročil veliko škodo.
Poplavi j encem pa preti še večje gorje — bolezni. Ni bilo mogoče tako hitro za vse begunce preskrbeti zavetja in mraz je pritisnil, kar je povzročilo, da je veliko oseb o-bolelo,
Kolikor je znano, je vseh mrtvih po poplavi 150 in škoda je cenjena na $150,000,000.
Več tisoč akrov zemlje je poplavljene v New England. Zdravniške * oblasti svarijo ljudstvo, naj pitno vodo pre-vrejo, predno jo pijejo, ker se je bati Iegarja. Na tisoče je še ljudi brez zavetja in večina je le za silo oblečenih. Če bo postalo tako mraz, da bo voda zmrznila, bo vzelo dolgo časa, predno se bo odtkela, v tem slučaju bi se begunci še dolgo ne mogli vrniti v svoja do-movja.	i
Vojaštvo je v veliko pomočj nesrečnežem. Waterbury, Vt., je pod strogim vojaškim nadzorstvom in v St. Johnsbury, Vt., je razglašen preki sod. Vsakdo, ki je sposoben za delo, mora delati.
V malem mestu Bolton, ki tleži v Winooski dolini, je prišlo ob življenje 21 delavcev, ko je voda odnesla hišo, v kateri so počivali.
-1;-
BELGIJCI NOČEJO PROHI-BICIJE.
Bruselj, Belgija. — Belgijci protestirajo proti novi prohibicijski postavi. 200,000 oseb se je skupaj zbralo v glavnem mestu, prišli so iz vseh krajev. Njih voditelji so predložili tozadevne proteste kralju.
-o-
NE ČAKAJ, da pride kdo po naročamo ▼ hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo čimprej moreš na upravo lista.
Iz Jugoslavije.
PODATKI O NEMŠKI TRGOVINI 2 JUGOSLAVIJO, ODKAR JE BILA SKLENJE NA TRGOVINSKA POGOD-• BA MED OBEMA DRŽAVAMA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Nemško-jugoslovanska trgovina.
Zaradi nedavno sklenjene trgovinske pogodbe med jugoslovansko državo in Nemčijo so interesantni podatki o nemški trgovini z jugoslovansko državo, ki so ravnokar objavljeni za prvo polovico t. 1. U-voz v Nemčijo iz jugoslov. države je znašal po nemški statistiki 39 milijonov mark napram 34.7 milijona v prvi polovici lani. Največ je uvažala Nemčija : baker 4.8 milijona mark, klajno žito 4.7, sadje 4, les 2.3, kože 1.6 milijona mark. Navedeni predmeti tvorijo 44.6% celokupnega uvoza] Nemčije iz Jugoslavije.
Na drugi strani je znašal, izvoz Nemčije v Jugoslavijo vi prvi polovici letos 31.2 milijo-1 na mark napram 38.8 milijona mark v prvi polovici lani.; Glavni predmeti izvoza Nem-j čije v Jugoslavijo so bili sledeči (v milijonih mark) : teks-tilije 5.7, od tega bombažne tkanine 3; volnene tkanine 0.4,. konfekcija 1.2; železarski pro-1 dukti 4.8, od tega železniški material 4.3; barve in kemika-, lije 4.2; stroji razen električ-j nih 3.5; električni stroji 1.3,i itd.
Zanimivi so nadalje nemški podatki o reparacijskih dobavah v prvi polovici letos, katerih jugos. uvozna statistika ne navaja. Skupno je znašal nemški izvoz reparacijskih dobav 257.1 milijona mark ali 5.4% vsega nemškega izvoza. Jugoslavija je dobila teh dobav za 17.36 milijona mark, kar predstavlja 55.6% vsega izvoza v prostem' blagovnem prometu. Zlasti velike so reparacijske dobave Franciji ter Estonski 246, oz. 124% količine prostega izvoza. Med reparacijskimi dobavami so sledeči predmeti: pohištvo in drugi leseni predmeti 1.1 milijona mark, železni predmeti 3.9, stroji 3.6, električni stroji, električni predmeti 4.3 milijona mark. -o-
Po veseli družbi — tepež. Kokec Iv., žel. delavec in njegova dva sinova Lojz in Nace, doma od Sv. Urha, so šli k Zim-šku "oferat".; JPri Zimšku je' bilo zbranih več znancev in j prijateljev, ki so proslavljali | god gospodinje Frančiške. Bi--li so vsi prav dobre volje, pili, peli, in plesali so vso noč. Zjutraj okrog 7. pride v družbo želez. Jos. Pfajfar, ki so ga z veseljem sprejeli. Okoli 8. so plesali "kolo", pri čemer je prišlo do nes^orazumljenja, in je Kokec Ivan sunil Pfajfarja z nožem. To je slednjega raz-togotilo, prijel je za kolec in neusmiljeno udrihal po Kokcu, tako da so se ostali poskrili, drugi pa bežali. Izkazal se je za pravega /Goljata, kar potrjuje tudi zdravniško izpre-čevalo o Kokcu, ki ugotavlja težke telesne poškodbe.
--o- t
Pod vlak, ki vozi ob pol 5. popoldne sko-l zi Hrastnik, je skočil rudniški
1 vpokojenec Jos. Cendir. Star je nad 70 let in je bil zadnje čase videti nekoliko slaboumen. Mrtvega so prepeljali v mrtvašnico na Dolu. kjer je bil pokopan.
-o-
Drago plačana gostoljubnost.
Marija G., precej petična posestnica iz Lajteršberga, je privoščila v Mariboru malo boljši dan; Po raznih gostilnah se je krepčala in nazadnje našla nekje svojega bivšega hlapca Frica B., katerega je povabila na kozarec vina. Pri vinu sta zopet obujala stare spomine, dokler se ga ni Marija G. pošteno nalezla. Ko je odšla za trenotek iz gostilniške sobe, je njen tovariš hitro izrabil priliko ter ji izmaknil iz torbice 416 Din in eno moško srajco. V njegovo nesrečo pa žena še ni bila dovolj vinjena, hitro je opazila tatvino in poklicala stražnika, ki je hlapca aretiral. Izkazalo se je, da ga zasleduje tudi finančna oblast r?di tihotapstva. — Enaka u-soda je zadela malopridnega Aloj za Raven, ki se je pridružil v gostilni neki služkinji, pil z njo ter ji v zahvalo potegnil denarnico z vsebino 130 Din. Tudi njega so aretirali.
-o-
Ogromen požar v kaznilnici v Skoplju. V veliki skopljanski kaznilnici je dne 16. m. m. izbruhnil silen požar. Ognjegasci, vojaštvo in policija so z največjim naporom reševali kaznjence. Kaznilnica je še iz turških časov, ogromna zgradba, obdana okolu in okolu z visokimi zidovi. Gašenje je bilo obtežko-čeno zaradi ozkih ulic, vendar se je posrečilo požar omejiti. Zgorelo je celo zgornje nadstropje in je škoda velika. Človeških žrtev ni bilo. Kaznjence so začasno spravili v garni-zijske zapore. Požar je nastal na leseni gredi, ki je segala v dimnik.
-o-
Naročajte najstarejši slovenski list t Ameriki "Amerikanski Slovenec!"
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO. Itd.
Vtis denarna poiiljatev bo v stana kraja hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslufite nafte banka.
Dinarje, o dr. lire samo včeraj IjaH po teh-le cenah:
5©0 Din_______$ 9.40
1,000 Din_______18.50
2,500 Din-______46.25
5,0{)0 Din_____92.00
10.000 Din_____182.0o
100 Lir ___!____$ 6.20
200 Lir________$12.10
500 Lir________$2925
1000 Lir______$57.50
Pri večjih svotah poseben popust.
Poštnina je ▼ teh ceneh Še vrata*
Zaradi neatalnosti cen je nemogoče vnaprej ceae določevati. Merodajae so ceoe dneva, ko denar sprejinama.
KfkasUa ae irvrfajejo po poM ril pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNA POsILJATVB IZ STAREGA KKA }A V AMERIKO.
Pisma in poHljke naslovite na:
ZAKRAJSEK & cesaric,
M9 W. «tad IT, NEW YOU. n.%
h
Čtetrtek, 10. novembra 1927,
AMERIKANSKI SLOVENEC
Evrope."
Dočim se spodtika Lloyd George nad Francijo, ki da "drži za vsakega razoroženega vojaka (centralnih sil) po 20 in Češkoslov4ška po 4 vojake pod orožjem", se je Cecil pogumno in lojalno lotil pometanja pred lastnim angleškim pragom.
"Ne pozabimo, da gre od vsakega funta šterlinga davkov, ki jih plačujemo, 14 šilingov (t. j. 70%) na račun preteklih vojn ali pa za pripravo bodočih vojn ... In še od preostalih 6 šilingov je en del namenjen izdatkom za upravo vojske, mornarice in zrakoplovstva . . . Danes trosimo za svojo mornarico več kot L 1914, čeprav ni v evropskih vodah nobene mornarice, ki bi se dala primerjati z onimi, ki so tam bile pred vojno ... Mi smo edina država v Evropi, ki trosi sedaj več za oboroževanje nego leta 1913."
Na koncu prizna Lord Cecil velike težave razorožitve na kontinentu in so prizadete države upravičene k resnim pomislekom in vznemirjenosti. Zato pravijo te države: "V nadomestilo za razorožitev dajte nam jamstvo, da se naša razorožitev ne bo maščevala nad nami!" In Cecil pristavlja: "Prepričan sem, da se presneto motimo (t. j. Angleži), če se smatramo za neranljive. Zato bi storili prav, če bi prevzeli nase tudi nekaj rizika, če moremo s tem zmanjšati verjetnost bodočih vojn."
S to svojo izjavo se je Lord Cecil močno približal tezi, ki jo zagovarjate Francija in Mala antanta, da je namreč sigurnost predpogoj za razorožitev. Hvaležni mu moramo biti za njegovo iskrenost in pogum, da je odkril, kje je bistvo razoro-žitvenega problema. • Škoda samo, da govori le kot bivši minister, ne pa kot aktivni član angleške vlade . . .
ffitff t* pajstaPtju slovanski |ist The First and the Oldect 9kyv» * fti'Hil*	Bian Newspaper In America*
Matrik* M UU.	Established I99L
Iskala tak 4ta rima leteti, »so- Issued daily, except Sunday, Moo-Mika« la 4mtot >* wftft, day and the day after holidays.
Zsdala in tiskal	Published by:
tDHVOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslor aredoiitra in noraye:	Address of publication office:
IS4* W. £2nd St., Chicago, 1849 W. 22nd St., Chicago, III Telefon; CANAL Q099L	Phone: CANAL 0098,
Haročate«!	Subscriptions:
£* leto Irfrt	_$5J0t For one year___$5.00
Ca pol leta.----gJ» For half s year___2.5C
Za Chicas* Kanale ia Brteee?	Chicago. Canada and Evrope:
Ka cela leto ,.	. , fcOfr For one year____■ 6.0Q
Ka pol let*-	. ... , , 3.00 For half a year	_.. ntf
POZOR:—Številke poleg Vašega naslove na listu zna H do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino toč* no, ker a tem veliko pomagate listo.
DOPISI važnega pomena sa hitro objavo morajo biti doposlani na ared-atttro vsaj dsn in pol pred dnevom, ko izide list—Za zadnjo številko v tednu |s 2as do festr&a dopoldae.—Na dopise bres podpisa se na osira.—Rokopisov
Entered as »econd class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, nnder the Act of March 3, 18*9.
Anglija in svetovni mir
* PODLISTEK *
Stran t
AMERIKAMgKi SLOytWEC
1	■--« T- tjp
Angleška liga za Društvo narodov prireja zadnje čase manifestacije za svetovno razorožitev. Na teh zborovanjih nastopajo samo opozicijonalni voditelji in bivši ministri, dočim odgovorni faktorji previdno molče. Ta moment se mora upoštevati pri oceni vrednosti hvalevredne akcije, ki jo je podvzela liga. Čeprav se tej najnovejši razorožitveni kampanji ne da odrekati neke iskrenosti in tudi ne pomena, ker ni izključeno, da postane današnja opozicija po volitvah 1. 1929 vladajoča večina in bo potem imela priliko izkazati se z dejanji, vendar ni dvoma, da igra pri njej notranjepolitični moment zelo važno vlogo. Liberalci in laboristi se pač pripravljajo na volilno kampanjo in smatrajo razorožitveni problem kot imeniten argument v borbi proti konservativni vladi. I
Dva govora sta izzvala posebno veliko senzacijo: govor ( lorda Roberta Cecila dne 21. m. m. in tri dni nato govor liberalnega voditelja Lloyda Georgea. Oba sta se zavzemala za splošno znižanje oboroženja, vendar je v iskrenosti, resnosti in pravičnosti njunih argumentov velika, temeljna razlika.
Lloyd George je bil kot angleški ministrski predsednik eden glavnih tvorcev pariških mirovnih pogodb. Danes pa govori tako, kakor da bi 1. 1919 in 1920 sploh ne bil v Parizu. Mirovne pogodbe so mu krivične, nevzdržne in seme bodočih vojn. Nevarnosti za mir pa po njegovem mnenju ni iskati pri bivših osrednjih silah, ki imajo vse skupaj samo 250,000 vojakov, marveč pri ''zaveznikih na kontinentu, ki drže 10 milijonov mož pod orožjem. S posebnim povdarkom kaže Lloyti George kot na najnevarnejša ognjišča vojne nevarnosti na Ealkan in na Poljsko, ki je anektirala Vilno. Sicer omenja, da <je "tudi v južni Evropi seme številnih konfliktov" in "se Uganja veliko političnih nespodobnosti". Ne pove pa, če misli na Italijo ali na koga drugega. Seveda si ni mogel Lloyd George niti pri tej priložnosti kaj, da ne bi zajahal tudi svojega starega konjička in napadel Francijo. "Opozarjam Evropo, da ji grozi velika nevarnost", je vzkliknil, "če se sploh pomišlja, da bi se zasedba (Porenja) mogla podaljšati preko leta 1935. Joj usodi Evrope!" Končno omenja tudi nevarnost manjšinskega vprašanja češ: "Varstvo manjšin se ni nikoli lojalno izvajalo!" Ta očitek pa izzveni tako, kakor da zatirajo manjšine menda najbolj nove države, ne pa zlasti Italija, ki ji je Lloyd George pomagal podjarmiti stotisoče Jugoslovanov in Nemcev.
Niti govornik niti nato sprejeta resolucija ne povesta, kaj naj stori Anglija za razorožitev v lastnem delokrogu, marveč samo opozarjata, da je "omejitev in znižanje oboroženja živ-Ijenska potreba ne samo za angleški imperij, marveč tudi za civilizacijo."
Cesar ni storil liberalni leader, pa je iskreno in z občudovanja vrednim pogumom povedal lord Robert Cecil of Chell-wood, ki je izstopil iz Baldwinove vlade, ker se ne strinja z njeno razorožitveno politiko. Bivši kancelar lancasterskega vojvodstva je hrabro povedal resnico, ki se navadno ne čuje iz angleških ust: da smatra večina Angležev "razorožitev za zadevo, ki se tiče predvsem kontinentalne Evrope, in da je britanski imperij po svoji moči in legi tako varen, da lahko gleda na nesreče in nevarnosti naših sosedov v Evropi z neko olimpijsko nezainteresiranostjo."
Lord Cecil z vso odločnostjo in s tehtnimi argumenti pobija to naziranje, ki ga je dementirala svetovna vojna: "Lahko je reči: Kaj nas brigajo balkanski prepiri? In vendar se Anglija od krimske vojne do vojne 1. 1914 ni mogla izogniti da ne bi bila vmešana v vsak konflikt, ki se je pojavil v tem kotu
KAJ BO V SO. CHICAGO NA
MARTINOVO NEDELJO?
So. Chicago, III.
Kam pa pojdejo southchika-i žani na Martinovo nedeljo? Nikamor drugam, kakor v cerkveno dvorano na igro, ki jo priredi Dramatični klub v korist cerkve.
Torej dragi farani, zopet se nam nudi prilika, da se bomo enkrat pošteno nasmejali, ker igra je vseskozi komična. Zagotovim vam, da ne bo nikomur žal, kdor se bo udeležil. Vedite tudi, da je čisti dobiček namenjen v korist cerkve in ne v našo korist.
Kar bi vam še rada na srce položila, je to: Vedno se je povpraševalo, zakaj ni nobene igre. Sami plesi, to je le za mladino, za nas starejše so pa le igre, pri katerih najdemo zabavo in užitek. To pa največ zato, ker z ljudskimi igrami se v duhu znajdemo v naši ljubi stari domovini in nam obudijo spomine na naša mlada leta, ko smo gledali igre pri izobraževalnih društvih na deželi. Po cele ure daleč smo šle, da smo igro videle in tako pozabile na vse križe in težave. Pa še to, prosim, zavedajte se, ako se igra priredi in ni dobro obiskana, vzame veselje in korajžo igralcem. Le pomislite, kako se morajo truditi in učiti, zlasti še tisti, ki so tukaj rojeni in jim ne teče jezik tako gladko. Koliko vzame truda, da se naučijo slovensko brati, • potem pa še vse to na pamet naučiti in jim pretolmačiti, kaj vse pomeni. Pri tej igri so same tukaj rojene deklice, a ko bi jih videli, kako z veseljem se uče, da mi nehote misli uhajajo na moja mlada leta in v duhu vzkliknem: ne bomo še izginili med tujci, ampak še boj živel narod slovenski, dokler1
bomo imeli tako navdušeno mladino. Torej naj ne bo Slovenca in Slovenke v So. Chicago in okolici, da ne bi prišel 13. novembra v cerkveno dvorano. Tudi iz Whitinga in Pull-mana jih pričakujemo. Pokažimo mladini, da nas veseli njihovo navdušenje in da smo z njimi.
Po igri bo ples, tako da se bomo še enkrat navrteli prav po starokrajsko. Ne smem tudi pozabiti, da imajo pripravljeno nekako presenečenje. Komur bo sreča mila, bo srečen med srečnimi.
Torej na svidenje 13. nov. ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani.
Pozdrav vsem Slovencem ši-rom Amerike in stare domovine, tebi, vrli list pa mnogo naročnikov in predpLačnikov.
Katie Triller.
-o-
SPOMINI NA SV. MISIJON V CANON CITY.
Canon City, Colo.
Cenjeni g. urednik: — Prosim, da natisnite te-le vrstice v predale našega zanimivega lista. Amer. Slovenca.
Slovenci tukaj smo bolj tujci med drugimi narodi. Nimamo svoje cerkve in ne sloven-iskega duhovnika. Spadamo j pod faro sv. Mihaela, katere župnik je Irec. Torej, iz tega razvidite, da mi Slovenci v Canon City nimamo tako lepe prilike, kakor naši rojaki po drugih naselbinah, da bi poslušali božjo besedo iz ust slovenskega duhovnika.
Morate si misliti, kakšno veselje je zavladalo med nami, kakor bi lepo solnce posijalo nad nas, ko je Bog poslal k nam njvgovega služabnika, č. g. misijonarja Rev. P. Veneel Šolarja O.S.B. K nam so prišli 30. oktobra in so se mudili tri
y^qtftfMjPI
dni. Veseli smo-bili misijonskih dni, le žal, da so bili tako kratki. A v tem kratkem času so gospod veliko dobrega in koristnega povedali v svojih misijonskih pridigah. Besede g. misijonarja so segale v naša srca, kjer nam bodo ostala za vedno. Tako je imel sedaj vsakdo priložnost, da je opravil svoje dolžnosti kot dober kristijan. Č. g. Šolar so zelo prijazen gospod in dober govornik. V resnici nam je žal, da so nas tako hitro zapustili. Prav iz srca smo Vam hvaležni, da ste prišli med nas, kajti veliko dobrega ste storili. Bog Vam stotero poplačaj za trud. Prosimo Vas, da bi se nas spominjali v molitvah. Tudi mi Vam želimo prisrčni z Bogom, kakor ste tudi Vi nam želeli.
Vreme imamo zopet lepo in gorko, na dan Vseh svetnikov je pa bilo mrzlo in je izgledajo, da bomo dobili sneg. Cez t noč se je pa zjasnilo in drugi dan nas je ogrevalo božje solnce. Gorkega vremena se že radi tega veselimo, ker so naši premogarji zaštrajkali, in menda ne bo mogoče več dobiti premoga. Upamo pa, da ne bo do tega prišlo in bo stavka kmalu minula.
Letošnje poletje smo zgubili dva dobra Slovenca in katoliška moža, ki sta šla v večnost pred kratkim in kar eden za drugim. To sta bila Mr. L. Pierce in Mr. Anton Rozman. Bog jima daj večni mir in pokoj !
Iskreni pozdrav vsem čitate-Ijem tega lista širom Amerike in stare domovine!
A. Susman, zastop. -o-
KAJ JE NOVEGA V SHE-BOYGANU?
Sheboygan, Wis.
Slovenski otroci šole sv. Cirila in Metoda bodo priredili prvo šolsko igro v cerkveni dvorani v nedeljo, 13. novembra. Igra se bo igrala dvakrat, popoldan in zvečer. Popoldan se bo začela ob dveh in zvečer job pol 8. uri. Zvečer bo igra |Samo za odrastle. Popoldan pa • je tudi za otroke. Vstopnina 'za odrastle bo 50c in za otroke bo samo 10c. Program je bogat in vsi Slovenci so vabljeni, da se te prireditve udeleže. Pridite rojaki, naj bo vam va-1 ša mladina prva in slovenska šola pri srcu. Pridite pogledat, . kaj zna vaša mladina. I Olga Hlade, učenka 8. razr. -o-
FARNI VESTNIK CERKVE MATERE BOŽJE.
Pueblo, Colo.
Vedno je treba, da nas kaj priganja, drugače se polenimo, skoraj bi rekel, se vsmradimo, kakor vsaka stvar, ki stoji in se ne giba. To še prav posebno velja pri fari, kjer se najraje obrne po hribu doli. To je človek.
Preč. g. misijonar Rev. P. Vencel Šolar O.S.B., iz opatije sv. Beda, Illinois, je posegel v vse strani verskega življenja ter je mogočno pretresaval zanemarjena srca. Zaželjeni u-speh še že pokazuje v nedeljah pri službi božji. Sledeči
teden je č. g. misijonar vodil sv. misijon v bližnji slovaški1 fari, kjer so se ga Slovaki za-1 res pridno udeležili. Ker je v ' bližnjem mestu Canon City ne- 1 kako 25 slovenskih in slova-' ških družin, so ga. naprosili, da se je tam pomudil 4 dni, katero delo je uspešno dovršil na Vernih duš dan. Menda so Slovani prav radi porabili lepo priliko.
Zadnjo nedeljo oktobra smo pa imeli sv. birmo. Ker je že nismo imeli nad tri leta, se je birmancev nabralo 265. Mil. g. škof Tihen so izrekli svoje občudovanje za red, dostojnost in spodbudljivo popeva-nje v cerkvi, dostavivši, da so to sadovi izborne katoliške šole.
I Sedaj pride na vrsto burni Bazar, Oom Pah, od 21. do 26. novembra, pod spretnim vodstvom Kolumbovih vitezov (Knights of Columbus). Dosti jveč kot polovica dohodkov se bo razdelilo med sedem kato-jliških far, drugo ostane za K. . jof C. Dom, ki je tudi velika ko-l rist za vse katoličane. Tekma
■	(contest) je jako živahna med , župnijami, katera fara namreč . dobi večji dohodek. Vsota bo
mera. Vsota za tikete vse od-. loči. St. Patrick fara ima seveda največ vitezov, menda 300, in vsak jih dobi za $25.00, na-, ša fara ima vitezov le 102, tedaj je treba, da se drugi farani toliko bolj podvizajo, da
■	nas ne bodo potlačili v koš. — Zlasti se zanašamo na naše
. brumne fante in dekleta. Ne 'smemo se dati premagati, nikakor ne!
Na Minnequa Heights in v East Pueblo so druge fare Slovence in Hrvate obložile s ti-keti. Pogum in ponos za svojo faro in svoj narod jih mora nagniti, da one odložijo in naše spravijo v denar. Nikdo jim ne bo zameril, ker vsak čuti pošteno, da dom in narod je le prvo. Celo mesto radovedno čaka na izid, katera fara bo prekosila druge. Irish (Irci) mislijo, da je njih zmaga gotova. Kaj mi porečemo? Tepeni nismo radi! Nemarnost in brezbrižnost nam pomendra v blato slovensko in hrvatsko ime, našo čast. Tudi so na vagi na vislicah stotaki in tisočaki bi jih mi radi porabili v splačevanje cerkvenega dolga. Take zlate prilike še nikdar nismo imeli in nikdar več ne pride. Fantje in dekleta na noge!
Naprej, le vrlo naprej do slavne zmage!
Gre; trudimo se modro, nesebično za skupno lastnino. — Skupno lahko porabljamo, kolikor nam drago, K. of C. Dom, skupno imamo vse pri cerkvi. Oj, to prijetno, blagodejno "skupno"! Prinaša nam veselo. najbolj koristno porabo — časno in večno. Ni treba postati zagrizen socijalist, niti rdeči, radikalni komunist, da vidiš največje dobrOte skupnosti. — Da, zmerna skupna lastnina je uspešna skupna dobrodelnica. Skupna, res, kakor mili solnčni žarki. Skupna lastnina, glej, vir je, rodovitni vrt je najmi-lejših dobrot; cerkve, šole, j
park^ javna pota itd. Odpri oči, da vidiš predrami svoj razum, da jasno spoznaš! Sam si tega ne moreš napraviti. Tako zaslužiš le preziranje res povsod, da, bridko zaničevanje. Sebični, samopridni, samopaš-ni le grabi hlastno vse sam zase. Grabi, žreti hoče, žre, da pred ali slej poči, razpoči. | Deluj, prijatelj naše fare, ,delujmo vsi marljivo, da Oom Pah veselica prinese zares velik uspeh za St. Mary's faro.
Pripravljalni odbor.
j	-o-
tedenski vestnik sv.
i	Štefana.
Chicago, 111.
j Amer. Slovenec je poročal v zadnjih dveh številkah o , slavnosti, ki se je vršila za ' slovensko ženstvo o priliki prve konvencije S2Z. To pa ni bila edina slavnost zadnjo nedeljo v slovenski Chicagi. Zadnjo nedeljo smo imeli tudi zelo važen dan, ko so vsa slovenska katoliška društva v nasel-! bini priredila skupno veselico j in zabavo v korist cerkve sv. Štefana. Bil je to dan, ko je triumfiral sv. Stefan, kajti tako prijazne, tako številno obiskane zabave že dolgo ne pomnimo v naši naselbini.
Prišli so gostje od blizu in daleč, da se na tej skupni farni veselici povesele in pozabavajo.
Posebno bogat program je proizvajala "Adrija". Prav domače in priljubljeno je bilo. j Ljudstvo je bilo nadvse veselo j in zadovoljno in vsak je rekel, j kadar bodo še kaj takega priredili, zopet pridemo. | Prav prisrčno pohvalo in zahvalo zasluži požrtvovalni ve-selični odbor, ki se je trudil in (deloval za to skupno veselico. Bilo je vse na svojem mestu in tako, kakor je moralo biti. j Posebno večerna zabava je bila dobro obiskana. Ženske po banketu so jo korporativno obiskale. Kar cel regiment jih je prikorakalo v formaciji v spodnjo dvorano. Vsi sedeži v spodnji dvorani so bili zasedeni. Ravno tako je bila pol-no nabita zgornja plesna dvorana.
j Veselica je, kakor se čuje, prinesla skoro $1200 za cerkev. Prav lep prebitek je to, ki bo pomagal cerkvi pri odplačilu obresti in dolgov.
Zdaj, kakor se čuje, se pa pripravlja zopet naša "Adri-ja", da priredi zopet zabavo v korist orgelj. "Adrija" ima že lepo svoto nad tri tisoč dolarjev za orgije. Se par zabav in potrebna svota za orgije bo skupaj in tedaj dobimo nove orgije. To se mora zgoditi do prihodnjega leta, ko bo naša fara slavila tridesetletnico obstanka.
Natančnejše tedensko poročilo sledi prihodnji teden, ko se vrne domov naš farni kroni-kar.
-o-
— Muncie, Ind. — Lew Thompson, star 72 let, je pisal večim listom, da se je radi slabega zdravja naveličal življenja, nakar si je pognal kroglo v glavo.
Rev. K. Zakrajšek, O.F.M.:
MOJI SPOMINI.
Leta 1772, ko je bila ustanovljena prostozidarska loža, služili so tj prostori za njih zborovanja in posvetovanja. To priča, da so prostozidarji tisti, ki so pripravljali pot francoski prekuciji, kakor jo pripravljajo se sedaj vsem prekucijam, ki so že bile ali še bodo. Eden izmed teh podzemskih hodnikov pelje v sredino mesta, do "Chatelet'* in drugi do bližine samostana Saint Severin. Vhodi v to zborov*lnico so bili trije prav v bližini. En vhod je bil iz ulice Rue de la Parcheminerie, drugi z de 1'Hotel-Dieu in tretji du Petit Pent.
Dolgo predno je izbruhnila krvava pre-
kucija, zbirali so se tukaj vsi nezadovoljni elementi in kovali načrte proti kraljem in proti obstoječemu redu.
Kakor črvi so rili pod zemljo uporneži, dokler se ni mogočen francoski prestol zrušil in uničil vse one, ki so nosili toliko grehov svojih očetov proti narodu. Ko so se kralji in velikaši pasli v svojem razkošju na račun ubogega lačnega ljudstva in teptali v prah vse pravice ljudstva, zbirali so se tu pod zemljo, zvečine v temnih nočeh, in so kovali krvavo maščevanje.
Tu sem bi morali priti vsi vladarji in državniki, ki se ne zavedajo, kako strašno odgovorno službo imajo, ki hočejo vladati s krutim nasiljem, ki teptajo pravice posameznih podložnikov; te votline jih bodo naučile, kako so nespametni.
Lahko teptajo pravice, lahko kopičfto krivico na krivico, lahko zamale ljudstva usta, da se ne stne pritoževati, da mora molčati in molče trpeti krivice. Toda ti podzemski rovi kriče, da taka vlada ni-
Kaar ne bo ostala. Pravica je močnejša. S krivico goje upor, s krivico si kopljejo slič-ne podzemske hodnike in brloge, ki jih bodo uničili, kakor so francoske kralje, ruske carje itd.
Za časa francoske revolucije je bila ta klet glavni urad revolucionarjev.
Globoko sem se oddahnil, ko smo prišli po ozkih skrivnih stopnicah nazaj v restaurant in od tod na ulico.
Nazaj smo se peljali s podzemsko železnico "Subway".
Večkrat sem bil v Parizu, pa še še nikdar nieem peljal s "podcestno". G. Ur le p je prav svetoval, da si ogledamo še to. — Hvaležen sem mu za to, kajti strmel sem, ko sem videl, kako lepo je izpeljane ta železnica. Pod celim mestom gre. Vhodi so krasno tttejeni. Vlaki imajo lepe in praktične vos©ve, ki go »Veda pO razredih._
Vlaki teko Jako lepo in tiho. Primerjal »em to železnico- z newyorfckim "subway om", pa moram priznati, da se mi Je
veliko bolj dopadla. Tudi po ulicah Pariza vozijo težki vozovi. Postaje so visoke in široke, pa ne najdete nikakih stebrov, katerih je newyorski "subway" poln. In ropot. Kako strašno ropoče in bobni v New Yorku brzovlak, ko drvi pod zemljo. Cela ulica zgoraj se trese. Tu nič! Skoraj se ne čuje, ko pride vlak na postajo. In ko je dirjal "express' mimo, šlo je primeroma jako tiho. Res občudoval sem tehniko tega "subwaya". Lepše in boljše je vse urejeno kot v New Yorku.
Pa ne smem preveč Pariza hvaliti, da se New Yorku ne zamerim.
Drugo jutro sva se odpravila dalje proti domu. Dopoldne smo uredili prtljago in vežne listke. Vlak je odšel ob pol ene popoldne., Ko sva se lepo zahvalila uradnic kom Agence Paker in g. Pakerju osebno za vso ljubeznivost in dobro postrežbo, spreminaju je g. Urlep na postajo in vlak naju je odpeljal proti Švici.
Vožnja iz Pariza proti Bazlu je jako
prijetna. Železnica se vije najprej po ravninah, ki so tako lastne celi zapadni Franciji od morja pa do Pirenejskih višin. Toda kmalu se začne svet dvigati. Iz malih gričkov nastajajo gore. Vidimo, da se bližamo gorati Švici. Vlak je bil precej prazen. Posebno v drugem razredu je bilo jako malo ljudi.
Ob pol šestih smo bili že v Bazelnu, kajti vlak jo je precej dobro pihal. Ker sva se nameravala voziti najprej samo do Bazel-na, sva morala tu izstopiti. 2al mi je bilo, da se nisva peljala do Inomosta (Innsbru-cka). Vendar iz Pariza za Innsbruck ni bilo primernega vl*ika. Po noči se nisva hotela peljati, drugega jutra čakati se nama pa tudi ni ljubilo.
V Bazelnu na postaji sva morala najprej pokazati svoja potna lista. Meni kot ameriškemu državljanu ni bilo treba nič plačati. Mati kot jugoslovanska državljanka so morali pa plačati $1.00 za vstopnino.
(Dalje.)
Četrtek, 10. novembra 1927.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
Pismo iz Slovenije.
OB DESETLETNICI RUSKE REVOLUCIJE.
Govor g. Grdina na nedeljski prireditvi S. Ž. Z. v Chicagi.
Novo mesto, 25. okt. 1927. i
Težki oblaki raznih težav zunanje in notranje politike so viseli nad Jugoslavijo in deloma že vise. Živimo v veliki negotovosti, kaj prinese bližnja prihodnost.
-Jugoslavija je srečna dežela. "Nje lega je za pridne naj-prava". Ljudstvo dobro in pridno, zemlja bogata in rodovitna. Tudi voditelje ima dobre. Vladar je splošno priljubljen in spoštovan pri narodu, ker je vsikdar pokazal svojo ljubezen do naroda in pa svoj demokratizem, kakor ga manjka drugje celo raznim predsednikom. Tako bi država lepo napredovala in rastla na zunaj in na znotraj, ko bi ne imela svojih sovražnikov. Toda Italija, se zdi, kakor da se je zaklela, da mora Jugoslavijo uničiti. Neprestano intrigira in dfe-la spletke, podkupuje morilce, ki pobijajo jugoslovanske veljake ali pa zunanje prijatelje Jugoslavije. Tako da vsi vidimo, da se bližajo še težki časi za ubogo mlado državo. Kakor smo čitali te dni, je načrt Italije upostaviti hrvatsko republiko, Slovenijo pa požreti. — Vse sosede skuša pridobiti zase in jih naščuvati proti Jugoslaviji. Mažari bodo morda šli prvi po kostanj v žrjavico. Tako sem videl v ameriških lisfih vest, da bo laški vojvoda d'Ao-sta kralj mažarski. Naši listi toga niso sporočali. Očitno je, da se spletkari na vseh straneh.
Ko je bil dr. Korošec v Zofiji in skušal pridobiti Bolgarijo za prijateljstvo z nami, začela je laška propaganda intri-girati tam. Naščuvala je nezadovoljne elemente, da so udrle roparske obmejne tolpe v našo deželo in umorile generala Kovačeviča. Ker so bili moriki Macedonci iz Bolgarije, upala je Italija, da bo prišlo do,resnega spora med Bolgarijo in Jugoslavijo. Toda zunanji naš minister in vlada v Zofiji sta takoj spoznala, za kaj gre in odkod to izvira in zadeva se je mirnim potom poravnala.
Niso še dobro pokopali to žrtev, padel je v Pragi albanski Vplivni politik, velik prijatelj Jugoslavije, Cena beg, kot žrtev najetih morilcev. Tajne sile so takoj obdolžile Jugoslavijo sokrivde pri umoru, češ, morilec Beli je prišel iz Bel-grada in Cena beg je bil v Bel-gradu, predno je odšel v Prago. Vendar Jugoslavija je takoj dokazala, da se gre pri tem umoru ravno zopet le proti nji, da je Cena beg velik prijatelj Jugoslavije in da je bil pristaš stranke v Albaniji, ki stoji na programu: Balkan Balkancem, torej proti vmešavanju kake evropske države v razmere Balkana, kakor to dela Italija. Tudi so preiskave do sedaj jasno pokazale, da vse niti tega umora drže naravnost v vlado Albanije in v Rim.
Da se bo v kratkem zopet kje slišal pok morilčevega revolverja ali se bo zabliskal mo-rilni "stiletto" na prsih kake nove žrtve, pa ve vsakdo. Italija hiti s poitalijančenjem sedanjega slovenskega Primorja z mrzlično hitrostjo, da bo tako pripravljena z'enakim delom, ko bo zagrabila (?) celo Slovenijo.
Sedaj imajo odgovor vsi tisti, ki so za časa vojske kričali, da raje pod Italijo, kot pa skupaj s Srbijo. Ali čujete o-bupni krik primorskega Slovenca, ko mu Italija poriva nož v narodno srce? In ako bi se res to zgodilo, kar Italija želi, da pride Se cela Slovenija v to strašno sužnjost, potem bomo še bolj čutili. Vendar u-pajmo, da nas bo Bog obvaroval take strašne nesreče.
Pa ko bi naSe razmere znotraj bile ugodnejše, mislim namreč politične. Tu pa manjka edinosti in sloge. Sedanja vladna večina, ka-
kor tudi možje, ki so na vladi, vladajo modro in previdno in je narod splošno zadovoljen. Ako bi se vladalo v tej smeri dalje kakih deset let vsaj, si bo ljudstvo precej opomoglo in razmere v deželi se bodo zelo uredile.
Pa kaj, ko ni sloge! Možje in stranke, ki niso v vladi, ki ne soglašajo s sedanjo smerjo notranje politike, rujejo proti vladi. Manjka discipline. Ko so se končale volitve in je ljudstvo govorilo, bila bi dolžnost premaganih strank pozabiti strankarstvo in misliti samo na dobrobit države. Narediti bi morali kakor narede ameri-kanski voditelji v strankah. — Prepirajo se v volilnem boju in lasajo, da je joj. Ko pa so volitve končane, se vse to pozabi. Premagani kandidatje prvi čestitajo onim, ki so zmagali, potem pa vsi skupaj na delo za narod. Tu pa ni tega, ,žalibog! Vsi lahko vidijo sovražnika pred vrati, ki težko čaka prilike, da podere streho nad glavo vseh, pa nič! Strankarski boj dalje. Sedanja večina v parlamentu pod vodstvom Srba Vukičeviča in Slovenca Dr. Korošca ima vse lastnosti in zmožnosti in tudi dobro voljo delati za narod in državo. Zakaj nasprotne stranke ne počakajo, da bodo videle, če to res hočejo? Ce ne bodo v dejanju pokazali vsega tega kar obetajo, saj jih bo cel narod obsodil in bo delo lahko. Vrgel jih bode iz vlade in iz uradov.
Nov parlament je bil izvoljen 11. septembra. Sešel se je prvič ta teden, 20. oktobra. Zopet je ves narod gledal s strahom proti Belgradu. Težki o-blaki, polni elektrike, so viseli nad celo deželo. Davidovič ni dobil pri volitvah svoje večine. Užaljen je. Vukičevič je bil močnejši. To Davidovičevo u-žaljenost hočejo porabiti nasprotniki sedanje
večine, da bi vrgli vlado in prišli sami do vlade. Neumnost! Ali bo potem kaj bolje? Potem bo pa sedanja večina mislila in delala samo na eno, da bo vrgla to vlado. In če se posreči, bo ta vlada, če pade, zopet skušala podreti drugo vlado. In tako bo šlo brez konca. Ali ni nevarnost, da bodo naredili iz Jugoslavije drugo Mehiko? Italijan se pa smeje in mane zadovoljno roke, ko gre njegovo žito v klasje.
O, ko bi dal Bog Jugoslaviji ■ več mož, ki bi mislili samo na dobrobit države in ne na stranke.
Ob nastopu parlamenta smo se bali kaj bo? Nekateri so napovedovali padec vlade. In res ni manjkalo veliko. Za sedaj je kriza odvrnjena, pa le za sedaj. Pri teh razmerah pa danes ne vemo, kaj prinese jutri. Toliko pa mora vsakdo priznati, da je sedanja vlada še najboljša bodisi na znotraj, bodisi na zunaj. Posebno na zunaj je sedanja politika države srečna.
Toliko o politiki.
Iz katoliškega sveta bi bila najzanimivejša konferenca jugoslovanskega episkopata v Zagrebu. Vsi nadškof je in škofje so se sešli k letnemu sestanku, da se posvetujejo o skupnih koristih in potrebah cerkve in katoličanov. »
Da so se škofje pred vsem pogovarjali o konkordatu, je gotovo. Vendar, katerih točk posebno so se dotaknili, se škofje niso izrazili.
Sklenili so, da bodo priredili za prihodnje leto v Zagrebu velik nacijonalni evharistični kongres, ki naj poživi katoliško misel med katoliki Jugoslavije.
Na shodu se je tudi sporočalo škofom, da je slovanski mi-sal, t. j. velika mašna knjiga za sv. maše v staroslovangkem jeziku, dotiskana in se bo v kratkem razposlala. Tudi o-brednik v hrvatskem jeziku je
Na sliki vidimo revolucijo narje, ki napadajo zimsko pala£0 v Petrogradu, sedaj Leningrad. To je bilo pred desetim i leti, ob času velikega prevrata v Rusiji.
^ To in ono iz širokega sveta,
SMRT ČUDNEGA TRGOVCA UMETNIŠKIH STARIN.
V Londonu je umrl v starosti osemdesetih let znani trgovec z umetniškimi starinami g. Friedrich Cooksey. Njegovo ime je postalo popularno z znano polemiko z dr. Bodeom, poznanim učenjakom in strokovnjakom. ki je bil te dni ravnatelj berlinskega muzeja cara Friedricha. Tedaj je namreč kupil ravnatelj berlinskega muzeja kip, ki je predstavljal "Floro", a za katerega se je splošno mislilo, da je delo Leonarda da Vincia. Dr. Bode je kupil ta kip za bajno vsoto 9250 funtov šterlingov. Trgovec Friedrich Cooksey je tedaj izjavil, da .kip, "Flora" ni delo Leonarda d& Vincia, temveč od nekega boljšega umetnika iz XIX. stolet., Riharda Cocklea Lticasa. Ta izjava je izzvala veliko senzacijo med učenimi krogi, zlasti med ravnatelji muzejev in trgovci umetniških starin. Ker je ta izjava izzvala tudi veliko polemiko, je Coocksey predlagal, da se stari kip razbije in tako ugotovi, iz kakšnega materiala je bil narejen. Znano namreč je bilo, da je kipar Rihard Cockle Lucas rabil za izpolnjavanje svo-ijih kipov najraznovrstnejše predmete. Tako se je v nekih takih kipih našlo vse polno nepotrebnih in nerabnih stvari. Dr. Bode, ravnatelj muzeja v Berlinu, je bil takoj pripravljen, da se predlog trgovca z Umetninami izvrši in da se kip razdere. Na veliko začudenje, ko so odprli kip, so našli v notranjosti kipa že ponosen po-krivač. S tem je bila polemika končana z zmago Coockseya, trgovca s starinskimi umetninami. Vendar pa se je koncem konca vmešal v to afero, oziroma polemiko s kipom Leonarda da Vincia sam cesar Vi-
dotiskan. Ako se bo sklenil z Vatikanom konkordat, se bo baje vpeljala slovanska služba božja po celi državi mesto sedanje v latinščini. To bo vlada zahtevala najbrže vzpričo tolikih mahinacij Italije, da se bo latinščina potem kolikor mogoče iztisnila iz vseh šol po državi.
Za nesrečne slovenske sužnje v Primorski, prodane Italijanom pri mirovni konferenci, se slovensko časopisje vedno bolj zanima, kar gotovo tudi amerikanski Slovenci pozdravljajo z največjim veseljem. Ko bi se bil "milijondolarski fond' porabil, za kar je bil nabran, imeli bi v domovini $64,000.00, t. j. 3 milijone 584 tisoč dinarjev za boj za pomoč primor- i skim Slovencem. Koliko bi se dalo doseči s tem denarjem! i Pa ? •, •
ljem, ki je izdal uredbo, da se "Flora" še nadalje pripisuje v! službenih katalogih kot originalno delo velikega italijanskega slikarja. Leonarda Da' Vincija.	f
-o--|
DRAGI KAMENJI NA URALU
Uralsko drago kamenje, po-] sebno smaragdi so poznani poj celem svetu. Prvi smaragd na Uralu je našel leta 1831 neki, seljak, ko je sekal drva v svoji' šumi. Ležišče dragega kame-' nja se razprostira na 90 kilometrov od Sverdlowska (Jeka-terinburga) in je zelo bogato. Poleg drugega zlatega kame-i nja se nahaja na Uralu tudi znani enklas, ki ima radi svoje prozornosti poseben, sijaj. Ta kamen je zelo drag in redek. Do sedaj so našli vsega skupaj šele 25 komadov. Poleg teh redkih kamenjev pa je v Uralu tudi temno zelen kri-zolyt, topaz, beryl in drugi.
-o-
OBLETNICA POROKE PREDSEDNIKA COOLIDGEA.
Mr. in Mrs. Coolidge sta 21. oktobra obhajala 22 letnico svoje poroke. Pred 23 leti, je bil še Coolidge mlad advokat, Mrs. Coolidge pa učiteljica. Predsednik bo 4. marca 1929 obhajal tudi obletnice, nam-desetletnico kar je v Beli Hiši. -o-
NESREČA FILMSKEGA IGRALCA DIETERLA.
Te dni se je v stanovanju znanega nemškega filmskega igralca Wilhelma Dieterla primerila nezgoda, ki bi bila sko-ro usodna za igralčevo karije-ro. Dieterle je dekupiral film "Abbejeva tajnost", ki ga je njegova filmska družba v bližnjih dneh nameravala spraviti v promet, ko je nenadoma nastal električni kratki stik: dva decimetra dolga iskra je objela filmski trak, ki je bil mahoma ves v plamenih. Dieterle je hotel rešiti dragi trak, ki je ležal v bližini, toda bilo je že preporzno. Pri tem je igralec dobil težke opekline na o-beh rokah.
Na njegove krike je pritekla
v	sobo Dieterlova žena. Hoteč moža rešiti iz objemov zub-ljev je prišla preblizu gorečega celuloida in jo je plamen ožgal po obrazu. V (em so prihiteli ognjegasci, ki so igralca in njegovo ženo odpeljali v bolnico. Ogenj so pogasili po dve uri trajajočem delu.
-o-
MOŽ, KI MU JE BILO 500 2EN PREMALO.
Med ljudi, ki so imeli naj- : več žen in ki se jih kljub temu niso nasitili, spada bivši turški ] 3ultan Mohamed VI. Sedaj ži- ;
vi	v Ženevi, kjer mu streže 12 i slug, v ostalem pa se ne meša
v javno življenje. Vendar šel j
ni pozabil ljubezni. Bivši sul-
•	tanov harem je štel 500 oda-lisk in malo verjetno je, da je
, sultanu v tem bil enak še ka-teri drugi Don Juan. Ko pa je f Mohamed VI. moral dati slovo j haremu in oditi v prognanstvo, ' so se tudi njegove odaliske razkropile po turškem svetu. J V tujini pa se je starec zagledal v 22 letno dekle, Franco-[' zinjo Julieto Lepeonovo, hčerjo ko ženevskega trgovca. In zgo-I dilo se bo, kar se redko dogaja: sin Mohameda bo stopil pred džaurski oltar in se bo dal zvezati po krščanskem o-bičaju. Ko je sultan šel v pro-gnanstvo, je vzel s seboj štiri . prijateljice. Živel je ž njimi nekaj let v najlepšem sporazumu. Usoda pa je hotela, da je tudi njegov zmanjšani harem vzel žalosten konec. Ena j prijateljica je izvršila samo-. mor, druga se je smrtno ponesrečila na železniški vožnji po Italiji. Ostali dve sta se pro-, stovoljno ločili od njega in tako je ostal na stara leta sam1.
Mohamed VI. živi v vili ob ■ Ženevskem jezeru. Star je to-1 liko, da bi bil svoji nevesti lah-
*	ko ded, toda 22 letno dekle 1 pravi, da je še vedno zmožen
ljubezni z orientalskim žarom. 1 Poroka se bo vršila v kratkem " in po cerkveni ceremoniji se odpeljeta bivši sultan in njegova mlada žena v Pariz, kjer si bosta ustvarila stalno bivališče.
-o-
ZEDINJENE DRŽAVE
nimajo koristi, ker nasprotujejo sovjetski Rusiji. Na Uralu delajo Amerikanci priprave za velike rudnike, da bodo Rusi lahko iz njih črpali rudo. To delo bo stalo okrog $100,000,-000, od katerih odpade na stroje, ki jih bodo kupili v A-meriki, 25 milijonov dolarjev. Ce bi bila ameriška vlada v | Washingtonu malo bolj naklo-, njena Rusiji, bi imela veliko i takih kupčij, tako pa jo izpod-1 rivajo Nemci!	f
-O-
VELIK OGENJ; ŠKODA CE-1 NJENA MILIJON DOLARJEV j
Hopkinsville, Ky. — V trgovskem delu tukajšnjega mesta je nastal ogenj, ki je povzročil nad milijon dolarjev škode. Požar je sledil eksploziji v skladišču municije. Več oseb je bilo ranjenih, ko so naboji leteli na vse strani.
-o-
— Pariz, Francija. — Miss Elder in njen pilot, George Halderman, sta bila v Parizu' odlikovana in avijatkinjo so' po vrsti vsi francoski senator-' ji poljubili. Ce so tudi polju-bovali pilota, poročilo ne pove.'
Širite "amer. Slovenca*!
Veleč. gg. duhovniki, vele-častni gost in prijatelj zastopnik Kraljevine Jugoslavije g. Jankovič in njega gospa, spoštovane gl. odbomice in dele-gatinje SŽZ. sestre in bratje!
V veliko čast si moram šteti, da se nahajam v tej prijazni in odlični družbi ta večer. Prisrčno pozdravljeni prav vsi!
Predragi, ravnokar smo culi mojega predgovornika generalnega konzula Jugoslavije g. Radivcfja Jankoviča, ki je v naudušenih besedah povedal, kdo in kaj smo. Srbi, Hrvatje in Slovenci smo bratje in sestre, eno smo, ene krvi. enega naroda. Nihče morda tukaj tega važnega vprašanja tako ne razume, kakor jaz. Proučeval sem ga zlasti tedaj, ko smo med vojno delali ameriški Slovenci za jugoslovansko ujedi-njenje. Tudi imam mnogo stikov v trgovini in podjetju ? brati Hrvati in Srbi in poznam jih kot naše dobre brate. Med nami ni razlike. Poprej so se jali med nas razlike Turki ir Germani. Zdaj to delajo lastn bratje, ki so od vere odpadli . to so slovenski liberalci in raz . ni brezverski in narodni od
1	padniki. Hujskajo Srbe prot _ katoliškim Slovencem in jih čr
2	nijo, češ, da mi pravoslavne
3	sovražimo, kar pa je največji , laž. Ne, mi katoličani delam<
2	za zbližanje med katoliki ii e pravoslavnimi in tako delaj< . tudi pravoslavni. Srbin je ve _ ren. To sem se kolikokrat pre _ pričal zlasti ob pogrebih. Ka _ ko lepe rituale imajo. Z nažga _ nimi svečami spremljajo svoji 1 mrtve. Kaj je to če ne živa ve
0	ra naših pravoslavnih bratov In ti nas katoličanov ne sovra
i—
zijo res radi vere. Razlike si ri blažijo in se bodo blažile ii 5 močno upanje živi, da po zbli _ žanju se bota krščanski Rin a in Vzhod zopet znašla v obje . mu ene misli.
a Iz besed g. predgovornik;
-	lahko spozna vsak, da iz njil
-	odseva velik duh bratske lju
3	bežni in ko bi imeli več taki!
-	velikih mož po duhu, bi že tu
-	di imeli vse drugačnejše raz mere med seboj. Čast in pri
3 znanje g. konzulu in njegov
-	spoštovani soprogi, ki prihaja
-	ta tako rada med Slovence, te e spričujeta s tem svojo veliki
1	bratsko ljubezen.
Namen mojega prihoda na
■	današnjo slavnost je trojen. '• Prvič, želim- se osebno poraz-
-	govoriti s sobrati K.S.K.J., da
■	dobim razne dobre nasvete in podatke, kaj da članstvo mi-
-	sli, kaj žele njihova društva
-	itd. Drugič, da tukaj pozdra-vim zbrano ženstvo, na njihovi
• prvi redni konvenciji, na ka-'i teri se pripravlja velik novi program za bodočnost njiho->• vega dela. In konečno prišel v sem tudi radi letnega zborovala nja tiskovne družbe Edinost, e ki se bo vršilo v torek večer.
Tako torej najprvo pozdra-vim vse sobratje in sosestre K. a S. K. J. priporočivši se jim, da e naj skušajo z menoj osebno se porazgovoriti, v slučaju, da že-10 li kateri kaj zvedeti, ali naro-> čiti o tem i onem za dobro in li- korist KSKJ.
• Ker sem imel čast biti po-z vabljen na ta pomenljivi sesta-m nek od vrlih žena glavnih u-radnic S.Ž.Z. si tem potom šte-e- jem v dolžnost izreči čestitke, in Želim obilo uspeha na začrtani nemu programu, želim, da bi li> bila vaša pot gladka in vedno z_ uspešna in da bi vas pripelja-d- la do cilja, ki ste si ga zastavile 5ti s svojo organizacijo. :r- Velika je vaša naloga in ne služba, katere ste se delega-ja tinje vzele pod imenom SŽZ. no na sebe z obljubo do sloven-in skega naroda, da bote delale jo za njega v splošno korist. Mla-e- da in šibka je še deklica S. Z. *e- Z., ki se je zaobljubila prevze-a- ti to veliko delo za narod. :a- Hišna mati, kateri ima pre->je več dela in opravila ter skrbi v re- lastni hiši, ji ni mogoče, da bi >v. poleg svojih opravil mogla kaj 'a- posebnega drugega delati in se voditi. Taka hišna mati, mi-in slim je SŽZ. in ako bi bil na li- tej vaši konvenciji vaš namen im to šibko mater, ki ima mnogo e- drugega dela obremeniti s kakimi drugimi skrbmi, kakor so : zavarovalninske težkoče, bol-iih niške in druge, take kakor jih (u. imajo že druge stare organi-ih zacije. Ako bi bil to vaš naj-:u- večji namen oz. te konvencije, z_ potem ve niste začele pravo ri_ pot. S takimi načrti in cilji bi >vj si nakopale zavist, sovraštvo ja_ in tako težko breme, da bi ga er ne zmagale. Zgubile bi svoj pravi namen in cilj, zaupanje
(Dalje na 4. str.)
Denar v Jugoslavijo
brzojavnim potom!
MI RAČUNAMO: Za ameriške dolarje t	Za dinarje t
$ 5JM)-----* flJLB 200 Din ______| 4.46
10.00 ------------11,25 500 Din ______ 9.80
15.00 ------------16.85 1000 Din___ 18.90
20.00 --------21.45 1500 Din___ 28jOO
25JH)----------2$M 2890 Din____ 87.00
35.00----------86.90 800« Din___ 55.40
50.00 ----------51.00 4000 Din___ 78.50
75.06 ----------77.50 5000 Din___ 01.60
100.00 ----------108.60	lOffOO Din___ 182.00
200.00 --------------204.50	15000 Din____ 2T8.00
300.00 --------------806.00	20000 Din_____ 868.00
400.00 ----------407.50	30060 Din____ 548.00
500.00 ----------509.00	40000 EHn_____ 724.00
600.00 ----610.50	50000 DU__902.00
700.00 --------712.00	60000 Din___ 1082.00
800.00 ------818.00	70000 Din__ 1260.00
900.00 ----------914.00	80000 Din_ 1441.00
1000.00 ------ 1016.00	90000 Din_ 1020.®
Za pošiljke po pošti ae sprt jam* samo MoMft Orders, American Express Ček, ali pa bančni draft Osebnih Čekov po pošti ne sprejemamo.
Nobenih dragih pristojbin in nobenih odbitkov v
Evropi	$mimm
Metropolitan State Bank
2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, HE,
Urada jemo: Dnevno od 9100 ajntraj dm M0 ne-poldne. Ob torlrfh in eobotOft do 8:30 mScr.
KAPITAL IN PREBITEK: $300,00000
PROMET IN VIRI NAD tajMMAM
L
Strmi %
amerikansk1 slovenec
Četrtek, 10. novembra 1927.
GOVOR G. GRDINA NA NEDELJSKI PRIREDITVI S: Ž.
Z. V CHICAGI.
(Nadaljevanje 3. str.)
v javnosti, ker bi ne bilo nič drugega, kakor še ena konku-; renca več, ki bi ne rodila vam Žlahtnega sadu, kakor je bil j vaš prvotni namen. Seveda s tem ni rečeno, da ne imeti ničesar podobnega, nekaj je po-j trebno, da s tem ženstvo drži-1 te skupaj. Nikakor pa ne mnogo ali preveč obložiti, to bi vam škodovalo. Ako je vaš kak tak namen, potem škoda truda in dela, ker ne bi uspelo.
Ako pa je vaš načrt izobrazba in vzgoja slovenskega žen-stva v Ameriki, potem pa S. Ž. Z. prisrčno pozdravljena, iskreno dobro došla! Potem bo ta organizacija res postala svetla zvezda na nebu ameriškega slovenstva, potem pa mora z vami sodelovati vse in pomagati vse! Ako se bo vaše delovanje udejstvovalo na polju krščanske kulture in pro-svete, potem bo vam med narodom odprto široko polje.
Prav je, da se borite za svojo enakopravnost na celi črti. Ali nikdar naj vas ne zavedejo kaki egoistični cilji. Slovenska katoliška žena ne sme nikdar pozabiti na svojo K. S. K. Jed-noto, na mater vseh ameriških organizacij. To je naša skupna podporna mati.
Zato žene naprej za vzgojo in izobrazbo slovenskega žen-stva v Ameriki! Sledite vedno in vsikdar pravemu cilju vaše organizacije.
Končno pa naj tu izrazim še tretjo Čestitko, katero sem prinesel kot delničar za sejo tiskovne družbe Edinost, ki se bo vršila v torek, kjer pa mi ne bo mogoče prisostvovati, radi< vrlo važnih opravkov doma.
Chicago je središče ameri-1 škega Slovenstva. Je centrala in zaloga vsega dobrega, pa tudi vsega slabega za narod. Iz Chicage prejemamo dober katoliški časopis "Amerikan-ski Slovenec", ki nam prinaša, kakor reka v srca katoliškega duha. Na dru^i strani pa prihaja tudi odtod reka umazanega blata in smeti v srce naroda po ostudnem brezverskem časopisju, ki ga izdajajo slovenski odpadniki.
Zato, koder teče tok dobre ga časopisa "Amerikanski Slovenec" je zanimanje za vse katoliško, za naše župnije, za naša društva itd. Na drugi strani, koder teče tok umazanega brezverskega časopisja najdete dom brezverstva, iz kojega kroga se ruje proti vsem, kar je katoliškega in ljubo in drago pravemu Slovencu. Zato zlasti tudi ve žene imate pri tem veliko odgovornost, da pazite, da po vaših hišah in naselbinah ne najde pota tok brezverskega časopisja.
Ker je ta list A. S. vam- prvi podal roko in popeljal vas s svojo besedo med slovensko katoliško javnost, je vaša dolžnost, da tega ne pozabite. Ker ste torej vaša organizacija in ta katol. tiskovna organizacija obe prekoristne za narod, bo prav in na mestu, da tudi o tem spregovorim nekaj besedij.
Slišal sem, da tiskovna družba Edinost gre lepo naprej kar bo itak slišalo se poročilo na delniški seji,. Resnica je, fo že vemo, da je na polju časopisja naš pijonir A. S. v trenčih neustrašen boritelj in zmagovalec. Da pa obstoji in napreduje tako ppdjetje je treba krepkih, za delo naudušenih ter za boj neustrašenih mož, ki vodijo boj in dvigajo zastavo resnice na literarnem polju. Ameriški Slovenci se imamo zahvaliti tem, ki to podjetje vodijo. Urednik mlad mož, ki je podal samega sebe prostovoljno v to težko in nehvaležno delo za Boga in narod, da brani in zagovarja ter odbija napade brezvercev, ki so se zakleli, da iztrgajo našemu ljudstvu vero iz srca je tisti, ki za nas to vr-ži. Čast možu, ki je neustrašen, kakor hrast in stanoviten
v prepričanju, kakor skala. To je podlaga podjetja in napredek istega. Čast vsem pri u-pravništvu in uredništvu, vsem sotrudnikom, vrlim dopisnikom in vsem, ki sodelujejo na katerikoli fronti našega katoliškega pokreta v Ameriki.
Narodu pa to le na srce: Podpiraj taka podjetja, razširjaj tak list, ki se bori za resnico in sveta načela!
Ako imajo naši verski in narodni odpadniki, pravim tudi narodni, ker kdo odpade od vere,ta odpade tudi od naroda, ker slovenski narod je z vero tako zvezan in združen da si enega brez drugega niti misliti ne moremo, zmisel, da podpirajo svoje umazane liste, imejmo ga tudi katoličani, če smo res pravi katoličani če ne pa povejmo kaj smo. Zakaj po naših delih se nas sodi.
To so torej moje čestitke vsem. Želeč obilo napredka. 2elim zlasti ženam obilo vzajemnosti, da bi dogradile svojo organizacijo po načrtih katoliškega in narodnega prepričanja !
Hvala vsem za posluh! -o-
KNJIŽEVNI PREGLED.
"ČAS". — Ravno kar smo prejeli iz Ljubljane novi letnik 1927-28. štev. 1. v obsegu 72. strani. Zelo bogata je ta številka. Prinaša sledeče razprave :
Življenje in forme (dr. Aleš Ušeničnik). •— O uredbah in uredbodajni funkciji oblastne samouprave (dr. H. Steska).
—	Gospodarske krize (dr. Jože Lavrič). — Slede II. pregledi : Biblični orient po svetovni vojni (dr. M. Slavic). — Iz filozofije (A. U.). — Končno III. slovstvo: Slovenski biografski leksikon, zv. 2 (Frst.).
—	Šimrak, De relationibus Sla-vorum Meridionalium. . . (dr. J. Mal). — A. Ušeničnik, Socialno vprašanje (M. Kranjc).
—	Ivčič: Les problemes agrai-res en Yougoslavie (mp.). —= Ilourtieg: Uvod u istoriju u-metnosti (Frst.). — Memoari prote Matija Nenadoviča (S. Kranjec). — Popovič D.: Iz-volskij i Erental (S. Kranjec).
—	Poročilo Delavske zbornice za Slovenijo za leti 1925. in 1926. (A. U.). — Urf dnik : Dr. Fi\ Ks. Lukman.
Ta edina slovenska znanstvena revija je pogumno nastopila pot v svoje 22. leto. Pravzaprav v štirideseto leto; zakaj v bistvu nadaljuje ideje Rimskega Katolika (1888— 1896) ter katoliškega Obzornika (1897-1905-06), s tem razločkom, da je bil prvi pole-,
Slika nam predstavlja indijanskega poglavarja Eagle Feather, rodu Cherokee, ki sega v roke C. H. Burkeju, indijanskemu komisar ju, v prostorih departments za notranje zadeve v Washingtonu.
INDIJANSKI POGLAVAR V WASHINGTONU.
mičen, drugi predvsem posvečen apologetiki, in — tretji v tej vrsti — pa že nekaj let goji vse panoge resnega znanstva, seveda vse pod vidikom: v pro-speh krščanske kulture.
Revija "Čas" je zlasti priporočljiva inteligentom radi svojih bogatih znanstvenih razprav. Za Ameriko stane naročnina $2.00 na leto. Izide šestkrat na letu in se naroča pri Leonovi Družbi, Ljubljana, Miklošičeva ul. 7. Jugoslavija.
"AVE MARIA" novembrova' številka je ravnokar izšla s sledečo vsebino: Ob srebrnem studencu (France Jaklič). — Sveta in zveličavna misel (K.). — Anton Martin Slomšek (Sr. M. Lavoslava). — Pesem: Kolovrat se postavlja (Janko Po-Ijanšek). — Srebrna žlička (Niko Kuret). — Pesem: Moja mati (J. Poljanšek). — Tun-ney in Dempsey (P. Aleksander, O.F.M.) — Kristus Kralj sveta (Rev. J. C. Smoley). — Otroci (N. Kuret). — Sončna pesem sv. Frančiška (Rev. Ev. Berlec). — Življen po dva (Dr. Jože Jeraj). — Most nad prepadom (P. Krizostom Se-kovanič). — Glasovi od Marije Pomagaj (P. Benigen Snoj).— To in ono (Razni statistični podatki). — Smešnice. — List je ilustrovan s zanimivimi slikami. Stane na leto $3.00 in se naroča pri Slovenskih oo. frančiškanih v Lemontu.
"KRIŽ NA GORI" 6 in 7
številko smo ravnokar prejeli s sledečo vsebino: Anima: O katoliški aktivnosti j Pino; O telesni kulturi F. Č.: Bog, religija in kultura | F—i. : Tone
Kralj v Strugah; Dr. P. Roman L. Tominec O.F.M.: Dve ime-! ni — ena misel | Božo Vodu-J šek: Etika in politična misel-, nost Slovencev i Joško Lam-j pret: Od Biervillea — Pan-' evrope — v novo vojno | E.j Kocbek: Ritem . Pril. "Stražni ognji".
"Križ na gori" je glasilo katoliške slovenske mladine v Sloveniji, ki pokazuje, kako se v tej povojni dobi giblje in razvija katoliška mladina doma. Vsebuje zelo bogate razprave. Naročnine za Ameriko ne o-menja. Naroča se pri: Upravi "Križ na gori", Akademski dom, Mikolšičeva ul. 5. Ljubljana, Jugoslavija.
-o-
—	Sydney, Avstralija. — (Izletniški čoln, na katerem je bilo 150 oseb, največ otrok, se je potopil, ko je v njega zadel parnik Tahiti, ki se je nahajal na poti v San Francisco. Ob življenje je prišlo 46 oseb.
—	Chicago, 111. — Harry Kousin, trgovski potnik z zlatnino iz Newyorka, je naznanil policiji, da je zgubil torbico, v kateri je imel vzorce zlatnine in dragih kamenov v vrednosti $71,000.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA.
Pioneer Livery Stable
John R. Ryan, Prop.
POGREBNI ZAVOD — SLU2 BA NOČ IN DAN.
Cor. 6th Portland Str t
Tel. 25
CALUMET, MICH.
Sirom Jugoslavije.
Težka kolesarska nesreča. |
V	Vetrinjski ulici v Mariboru sta trčila skupaj dva kolesarja. Dočim se enemu ni nič zgodilo, je drugi priletel z gla-j vo s tako silo na pločnik, da si je izbil sprednje zobe, potol-| kel nosno kost ter se občutno ranil na obrazu.
o-
Smrt dveh znanih Mariborčanov.
Na svojem posestvu Roten-dorf pri Mureku je umrl znani mariborski pek g. Schober. — Rajni je bolehal že dalje časa na srčni vodenici. Umrl je tudi! komaj 54 let stari izdelovatelj železnih blagajn g. Fr. Schell.
-o——
K roparskemu napadu na poštnega sla v Rušah poročajo: Dnevničar France Levanič je nesel pošto na kolodvor k večernemu vlaku. Sredi samotne poti je opazil postavo, slonečo ob plotu. Ko se je Levanič približal, je neznanec ! naglo pristopil k njemu ter ga 'z močjo sunil v trebuh. Leva-1 nič je omahnil na tla in se za-I čel braniti pred napadalcem, i ki mu je trgal poštno vrečo iz \ rok in ga bil po ustih. V obup-j ni borbi je Levanič ugriznil I roparja v prst, ta pa je roko iz-trgal s tako silo, da je Levani-J ču polomil nekaj zob. Nato je iztrgal poštno vrečo in pobegnil skozi goščavo proti tovarni. Levanič se je obupan vrnil v poštni urad, odtod pa se je po-l' dal k orožnikom, ki so pazlji-: vo preiskali vso okolico, toda za roparjem, ki je odnesel j 38,500 Din zaenkrat ni sledu, j Iz Ljubljane je odpotoval v j Ruše revizijski uradnik poštne '.direkcije, da ugotovi podrob-J nosti drznega roparskega napada.
[s	-0-
■ V Bosni ujet golob pismonoša 1	iz Italije.
V	zadnjem času se množe slučaji, da se v sarajevskem
" okrožju pojavljajo italijanski ' golobi-pismonoše. Te dni je bil - tak golob ujet v rogatiškem " okraju. Vjel ga je seljak Zajm Djekič ter ga izročil policijski oblasti, ta pa ga je odstopila vojaški oblasti. Golob je imel na nogi aluminijev obroček z napisom: Italia 25 No. 60,381. — Uvedena je preiskava, da se dožene, odkod prihajajo ti golobi.
-o-
Senzacijonalno priznanje na
smrt obsojene Katice Lubu.
Kakor je že bilo poročano, je bila 27. septembra v Velikem Bečkereku obsojena na smrt kmetica Katica Lubu, ker je zastrupila svojega moža. —
Uporno je zatrjevala nedolžnost, kar pa ji ni pomagalo. Te dni je končno sklenila slušat. ! vest in je pred državnim i pravdnikom prostovoljno in 1 skesano priznala, da je štiri-I krat zadala svojemu možu in 1 ga tako s pomočjo arzenika spravila v grob. Nagovarjal pa jo je k temu njen ljubimec Peter Gilezan, kateremu se doslej ni dala dokazati sokrivda. O-rožniki so Gilezana že aretirali in vodi se ponovna preiskava.
-o-
Pegasti legar.
V vaseh Liplje in Lašče obči-; ne Žužemberk je izbruhnil pegasti legar ter je umrlo na tej bolezni dosedaj 5 oseb, dočim je 8 oseb še bolnih.
-o-
Roparski napad.
Dne 1. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer so napadli na cesti v gozdu med Trebnjem in Račjim selom Jožefa Potokarja iz Račjega sela, ko se je vračal iz Trebnjega domov, nepoznani, s samokresi oboroženi roparji. Oropali so ga in mu vzeli gotovine 250 Din.
-o-
Vlom.
Cigan Franc Brajdič, 50 let star, je vlomil v vinsko klet v Rateški gori ter odnesel 25 litrov žganja s steklenico vred; škoda 700 Din.
-o-
Zakrament sv. birme je prejelo letos v ljubljanski škofiji 7276 otrok in sicer: v dekaniji Semič 2110 otrok, v dekaniji Litija (tri župnije) 985 otrok, o binkoštih v ljubljanski stolnici 1545 otrok, v dekaniji Ribnica 1561 otrok, v dekaniji Šmarije 1071 otrok in 4 konvertiti v kapeli škofij-jske palače. ;	-o-
Požar v okolici Slovenjgradca.
I V Vrheh pri Slovenjgradcu je te dni do tal pogorelo hlevsko poslopje posestnika To-bačnika. Požar je izbruhnil okolo desetih ponoči in ker je poslopje bilo zgrajeno na hribčku, je trajalo dalj časa. predno so prispele požarne brambe iz okolice. Škoda znaša približno 100,000 Din. Kakor se je ugotovilo, je po neprevidnosti povzročil požar neki postopač, ki je prenočeval v hlevu.
-o-
Z lizolom se je zastrupil v Tržiču na Gorenjskem 14, oktobra popoldne kovaški po-| močnik Viktor Zupan. Kupil ! ga je sam v tržiški lekarni in j ga je šel pit na pot pod gričem , sv. Jožefa. Mrtvega so našli I učenci meščanske šole. Star je
bil 29 let. To je v zadnjih dneh že dragi samomor v Tržiču
-o-
Igra prirode.
Na posestvu nekega seijaka v Iloku se je te dni (13. okt.) vdrugič razcvetel španski bezeg. Cvet diši kakor spomladi, le nekoliko bolj bled je. Pri nekem drugem seljaku pa je ponovno ozelenel oreh. Pojavil se je plod, ki pa se ne razvija, ker je vreme že prehladno.
-o-
Trebušni legar (tifus) se je pojavil koncem septembra in v začetku oktobra v vasi Lipje, župnija Hinje, občina Žužemberk, ki je zahteval v enem tednu iz vasi pet žrtev in eno v sosednji vasi Lašče. Šest jih je umrlo v cvetu mladosti, sedem pa je bilo prepeljanih v deželno bolnico v Ljubljano. Gotovo je vzrok bolezni nesnažna pitna voda, (saj so bile te vasi v poletni suši navezane na umazano Krko.
IZ PRIMORJA.
Fašisti pregnali slovenskega duhovnika.
V	nedeljo, 9. oktobra se je poslovil od svojih vernikov č. g. Martelanc, župnik na Proseku. G. župnik mora zapustiti nesrečno primorsko deželo, ker i so mu fašisti onemogočili biva-jnje med svojimi rojaki. Kaj so j fašisti uganjali na Proseku, ka->ko so šikanirali g. župnika, je znano po vsemu Krasu. Na njegovo mesto pride č. g. Josip jKrižman, dosedaj kaplan pri Sv. Vincencu v Trstu. G. Martelanc je dal Proseku vse svoje sile. Kako težko je delo v fari, ki je zastrupljena po liberalizmu in komunizmu ter stoji na robu moralno - propadajočega mesta! In k temu naj se potem pridružijo še večne šikane fašistov, ki se izpremenijo v pravo trpinčenje. Po odhodu č. g.
■	Martelanca je nastala med slovenskimi duhovniki nova vrzel,
' ki je ne bo lahko zakriti.
m
-o-
• Morilec Skvarča v goriških zaporih.
Oni Peter Skvarča, ki je u-, moril in obesil svojega očeta v Planini pri Cerknem, se nahaja sedaj v zaporih v Gorici, ^a-mor so ga pripeljali "iz Celja. . Skvarča pride pred prihodnjo poroto.
-o-
Strašna nesreča.
V	Bakovcih pri Francu Lu-. kač je kobila brcnila domače-
■	ga 51etnega otroka. Zadela ga l je v glavo in sicer tako močno, i da mu je počila lobanja. Do-l jmači so ga takoj spravili v bol-i jnico v Murski Soboti, a pomoči f I za njega več ni bilo.
| E. R. MAYER
I 1229 NORTH EIGHT STR.	SHEBOYGAN, WIS.
1	PRVOVRSTNA BRIVNIGA
NAŠE GESLO: PRVOVRSTNA POSTREŽBA.
4%
Obresti na hranilne vloge pri
SHEBOYGAN COUNTY MUTUAL SAVINGS BANK
Cor. North 8th Str. & Penn Ave.	Sheboygan, Wis.
Naložite vaše prihranke v naši banki, kjer bodo varno naloženi.
' H
Jeweler
On Cor. 8tk Str. and New York »ve., Sheboygan, Wis.
JACOB GER£ND POHIŠTVO IN POGREBNI ZAVOD 704*708 N. 8tii Street,	Sheboygan, Wis.
J»l 377-J.	- 4080-W.
-PRYA NARODNA BANKA
CALUMET, MICH.
Ko pošiljate denar v staro domovino, pridite k nam. Mi pošiljamo denar na vse strani sveta po najnižjih cenah.	, ^
OPRAVLJAMO VSA BANČNA DELA — TOČNO, POŠTENO, ZANESLJIVO.
Plačamo na hranilne vloge po 3%. Naše geslo je: TOČNA IN ZANESLJIVA POSTREŽBA.
First National Bank
CALUMET, MICH.
Merchants & Miners Bank
CALUMET,	MICHIGAN
Gl&vniea $200,000 tyjwhJ) Preostanek $200,000 Nedeljeni dobiček........$190,000.
GOEDON R. CAMPBELL predsednik THOMAS HVATSON, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. E. H. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik.
IZVRŠUJE VSA BANČNA POSLA ZANESLJIVO.
................~i --------- ------- mnnr« ■ Milil ...........lilij ■ m.......
X
Širite "Amer. Slovenca"!
M—n———————
| Milwaukee Cheese Co. i
| 308 BROADWAY STREET,	MILWAUKEE, WIS. i
I If^TANzSiil	:
I	j V zalogi imamo štiri' in šestdeset raz- .
5	CREAM CHEESE i ličnih vrst sira.
6	------- 1]
| Se priporočamo vsem Slovencem v naklonjenost.
PROGRESS LINOLEUM Mm fM fjgjn	& CARPET STORE
F. NOVIČKI
IRSSt 1738 lsth Strect
ggP*	Velika zalog« karpetov in vse
vrste oljna te ca platna. Dobimo '	ga direktno is tovarne cele vo-
^"^^^^ppSSgSgpr	zove. Vsakdo si lahko pri nas
Četrtek, 10. novembra 1927.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
i S Iz življenja in »veta. 1
CE SE SLOVENEC PRVIČ NAPIJE DALMATINCA.
Splitska "Nova Doba" poroča o komičnem doživljaju nekega Tržičana:
Albert Lavrin je prišel pred par dnevi iz Tržiča na Kranjskem v Split. Ne poznajoč čudovito moč mladega dalmatin-ca, si ga je hotel pošteno privoščiti. V to svrho se je podal v eno od gostiln, v katerih se servirajo gostom zgolj taka jedila, na katere se da krepko koliko časa je veselo prepeval starr.v. 1 tovarišev je pojedel Lavrin veliko porcijo polenov-ke, ki jo je jel krepko zalivati z letošnjim dalmatincem. Kmalu je postal zidane volje. Ne-ček! Prokleta trta!" s tovariši. Pa ni trajalo dolgo in jel se m- je zapletati jezik. Ko je zvr: il še par čaš, je videl nakr; L pri svoji mizi osem tovariše -, dočim so bili v resnici samo trije. Končno je izgubil zavest. Od tedaj se ne sponinja ničesar več. Zjutraj ob 2. je opazil službujoči stražnik, da se v vozičku, ki je stal poleg javnega stranišča v Wil-sonovi ulici in ki se vporablja za prevoz smeti in fekalij nekaj giblje. Stopil je bližje in opazil v vozičku spečega možakarja. Dolgo časa ga je tresel ; ko ga je spravil končno na noge, je opazil, da je strašno pijan. Z največjo muko ga je zvlekel na stražnico, kjer so ga spravili v luknjo. Ko so ga hoteli peljati zjutraj pred dežurnega, še ni bilo mogoče spraviti iz njega nobene pametne besede. V takem stanju se je nahajal ves dan. Zato so ga pustili še drugo noč na "prični". Ko se je Lavrin naslednje jutro prebudil ter opa-. zil, da se nahaja v zaporu, sei je silno začudil. Zaman je napenjal možgane: od trenutka, ko ga je zapustila v gostilni zavest dalje se ni prav ničesar več spominjal. Naravno je, da se je hudo bal, ker ni vedel, če ni zagrešil bogve kakšen zločin, da so ga vrgli v luknjo. O-koli 10. so ga peljali pred kriminalnega referenta. Tu je povedal, da je Albert Lavrin iz Tržiča ter da je prejšnji večer s prijatelji jedel in pil, kaj pa se je zgodilo pozneje z njim, o tem nima pojma. Ko mu je referent prijazno povedal, da so ga našli poleg javnega stranišča v vozičku za smeti in fekalije, je jel Lavrin dalmatinca in njegovo moč preklinjati:
"Prokleti dalmatinski cviček! Prokleta trla!"
Policijski komisar je odpustil Lavrina brez kazni, ker je imel opraviti z njim prvič in ker je na šibeniški policiji o-bičaj, da se Slovence in Hrvate, ki so v Dalmacijo šele pravkar prišli ter ne poznajo moči dalmatinskega vina, pardonira.
FOTO-AVTOMAT.
Neka ameriška družba je za 1 milijon dolarjev odkupila od inženirja Josepha patent avtomata za fotografiranje, ki po-menja lep napredek na polju mehanizacije fotografiranja. Novi avtomat more v 7 in pol minutah napraviti 8 različnih portretnih posnetkov, in je nameščen v mali, telefonski celici podobni kabini. Če rabiš svojo sliko, se vsedeš na stol, katerega s posebnim mehanizmom reguliraš, da pride glava v višino aparatovega objektiva, v posebno odprtino vržeš novec, nakar kabino razsvetli močna obločnica in začne delovati avtomat, ki ti v 20 sekundah napravi 8 različnih posnetkov. — Med posameznimi ekspozicija-mi je toliko presledka, da lahko spreminjaš lego glavo in se daš naslikati v 8 različnih pozah ter si po izgotovitvi izmed njih izbereš tisto, na kateri misliš, da si najbolje "zadet". Ko je zadnji posnetek gotov, ugasne obločnica, avtomat prične razvijati slike in čez 7 minut se v drugi odprtini pokaže 8 izgotovljenih fotografij. Mehanizem je tako urejen, da medtem, ko prvi čaka. na izgo-tovitev, lahko začne že z drugim. V New Yorku je postavljenih več takih avtomatov in baje se na vsakem fotografira povprečno po 300 ljudi dnevno. — Seveda avtomat ne dela s ploščami; eksponira direktno na papir, ki ga mehanizem vodi mimo leče, odtod pa v posamezne kopelji, ki so potrebne za razvijanje in fiksiranje. Po vsaki kopelji se papir opere v vodi in osuši z vročim zrakom.
-o-
NOVA BANK OF ENGLAND.
V Londonu grade novo poslopje največje banke na svetu, to je Bank of England, v katero se steka angleško ba-gastvo. Največjo pažnjo posvečajo blagajnam. 2e v starem poslopju so bile blagajne iz železobetona in jekla ter obdane z napravo, da bi nepoklicanega obiskovalca blagajne v trenotku zalila voda, nekatere pa so se dale pogrezni-ti v vodo, ko so bile poslovne ure pri kraju. Te blagajne so imele dvojna jeklena vrata, ki so tehtala okoli 20 ton, torej toliko kot posamezen londonski tramvajski voz. Nove blagajne imajo po trojne stene iz najtršega jekla. Te stene so ne-prodirne za vsako rezilno o-rodje ali svedre. Jeklo se imenuje "tungsten steel" ter je tudi pred acetilskim varilnim a-paratom varno. V notranjščini jeklenih sten je vložek, ki je ognja varen in poleg teh je še neka tekočina vmes, ki se razlije, ako je izpostavljena vročini, ter stene ohladi. Tako je
poskrbljeno, da-v slučaju o-gnja, četudi bi tule zunanje stene blaganj razbeljene, bi vsebini blagajn vendar nič ne škodilo. Med vojno so imeli v Aleksandriji tako blagajno. Med bombardiranjem se je stavba, v kateri je bila blagajna, vnela in pogorela do tal. V -blagajni je. bilo nakopičeno neizmerno bogastvo, a radi strašne vročine ni bilo mogoče dva dni priti do blagajne. Ko je požar ponehal, so štirinajst dni kopali predno so prišli do blagajne, tako je bila zakopana v razvalinah. In ko so jo odprli, niso bili vrednostni papirji niti najmanj poškodovani. Nove blagajne v angleški banki so torej varne pred tatovi, ognjem in bombami.
Prve blagajne so bile iz hrastovega lesa in obdane z železnimi obroči. Take bi dandanes vlomilec odprl v pol minute, j A že I. 1830. so imeli jeklene' blagajne, ki pa so bile tudi le( še slabotne skrinje, v primeri z današnjimi.
Od tu dalje so se blagajne izdelavale v vedno večji meri, kakor tudi opremljene z najnovejšimi iznajdbami. Toda tudi vlomilci so šli vsporedno s tem naprej. Zabili so jeklene za-gozde med vrata, oziroma se lotili iste kar na zadnjem kon-a cu. Električni svedri so še da-1 nes priljubljeni. Mogoče jih je priklopiti k vsaki električni napeljavi v sobi ali pa na prostem. Ko zvrtajo majhno odprtino, polože v blagajno eksplozivne snovi, ki razrahljajo J ključavnice. Z blagajnami v J angleški banki je kaj tacega nemogoče napraviti. Letos so nekje v Londonu poskusili vlo-'; miti v tako moderno blagaj-1 no, v kateri je bilo vrednosti > 70.000 funtov. Privlekli so se-' boj kakih osem stotov raznega orodja, med katerim je bilo 1000 kubičnih čevljev kisika. "Delali" so šest ur, a v vsem tem času zavrtali le majhno luknjo v zunanjo steno blagajne. Ko so uvideli, da je ves trud zaman, so odšli ter pustili na mestu razno orodje v vrednosti več kot sto funtov.
Neka banka v Londonu je o-premljena z 20.000 blagajnami, v katere spravljajo bogati meščani svoje dragocenosti. Glavna vrata k tem blagajnam so tako težka, da jih ni mogoče drugače premakniti kot hidravličnim potom ter se odpirajo kot kaka velikanska vodna zatvornica. Poleg tega pa je stavba popolnoma izolirana, tako da jo je od vseh strani kakor tudi iz viška mogoče nadzorovati in so povsod postavljeni oboroženi stražniki ponoči in podnevi.
Koliko skrbi za ta ubogi minljivi denar. Ali ni srečnejši tisti, ki nima s takimi stvarmi nič opravka?
-o-
KAKO STA DEMPSEY IN TUNNEY POSTALA BOKSARJA.
Pred dvanajstimi leti je prišel neki človek v nek salon ( gostilno) v San Frančišku ter se poslužil jedil, ki so bila tam razpoložena po amerikan-skem običaju, da so bila za o-nega, ki je pijačo naročil, prosta. Ker pa pijače ni naročil, ga je lastnik salona premeril z očmi, nato pa še z rokama ter
RED V ŽELODCU ZNAČI^
DOLGO ŽIVLJENJE.
Trinerjevo Grenko Vino bo v kratkem obhajalo 38-letnico svoje znamenite službe. Ta želodčna tonika oživ-ljuje in krepi ves životni sistem. Dvi-)?a kvaliteto zdravja, ki producira nepremagljivo trajnost in dolgo življenje. "Chicago, 111. 1. novembra 1927. Danes, na moj 80-ti rojstni dan z za-dovotjftvom naglašam, da je Trinerjevo Grenko-Vino moj edini, tek: Mrs. Anna Vojan." V vseh drogerijah alii pri Joseph Triner .Company. Chicago,' 111. Vrednostni kupon dobite z vsa-J kim zavitkom. Za prehlad in kašelj* potkusite Tfi*wrjav Cough Sedative* in Triuerjeye Quid Tablets I (Adv.]
ga hotel vreči na ulico. Nekaj časa sta se metala in suvala, h koncu pa podala prijateljsko r-oke.
Tako sta se srečala Demp-sey in Kearns, ki je bil da pred par leti DempseyjeY manager. Derapsey je bil miner v nekem kamnolomu ter egubil službo, na kar je taval okoli ter se brez sredstev poslužil, - kakor smo navedli. Sklehila sta pogodbo, da si bosta ves zaslužek delila. In lani je Dempsey povedal poročevalcu angleškega lista, da je do sedaj že nad pet milijonov dolarjev "zaslužil" z boksanjem, tako da je on do danes najbogatejši boksar na svetu.
Za njegov prvi nastop je prejel dva in pol dolarja. Tri leta pozneje, ko je postal .svetovni šampijon, v boju z Jes3 Wil-lardom, je pa dobil že 27.000 dolarjev, a lani, če tudi je zmagal Tunney, je prejel nekaj nad 950.000 dolarjev. Pred par meseci se je boksal v Bostonu z bivšim mornarjem Sharkeyjem ter ga v sedmi rundi premagal za kar je prejel zopet 250.000 dolarjev. Skoraj ob istem času ko se je Dempsey ruval v San Frančišku, je Gene Tunney sedel v uradu neke newyorske paro-brodne družbe ter zaslužil deset dolarjev tedensko. Ker ni imel izgleda, da bi v dogled-nem času napredoval, je pustil službo ter se podal k mornarici. Tu je spoznal, da je močan in da zna svoje pesti dobro u-porabljati. Leta 1922 je postal ameriški šampijon v lahki atletiki v boju z Levinskim, naslednje leto pa z Grebom zopet zgubil. Toda zaslovel je šele leta 1925, ko je potolkel celo Tom Gibbonsa. Ko je premagal Dempseyja, je prejel 200.000 dolarjev in seveda take svote še-ni nikdar videl. Med obema svetovno znanima bosarjema je velik kontrast. Dempsey je star 32 let ter je v gotovih stvareh podoben o-troku, staremu pet let. Zajem-ljiv je za vsako malenkost, kil vzbuja veselje in smeh. Kadar pa se bojuje, je podoben razkačeni živali. Tunney je star 29 let pa je povsem drugačen. Je prijatelj dobre literature in kar je še več, jo tudi razume. Toda ima napako, da se rad baha in ravno radi tega ni tako priljubljen v Ameriki. Toda tudi to je samo trenotno, kajti Dempseya so sedem let zasmehovali in niso opustili nobene prilike, da bi mu ne oteževali življenja. Danes pa je v boksarskem svetu Amerike polbog. Mnogo je pridobil na priljubljenosti, ker je lani na tako viteški način prenesel poraz.
Dne 22. septembra' sta se, kakor je že bilo poročano, Dempsey in Tunney zopet spoprijela v Chicagi na Soldiers Field. Dasi je Tunneju že slaba predla, vendar je ostal še nadalje svetovni prvak v boksanju, Dempsey ga ni premagal. Iz tega boja je odnesel
I milijon dolarjev; Dempsey se je pa moral zadovoljiti s $450,-000.
-o-
IZPRED SODIŠČA.
"Roke kvišku".
V	vlažnih barakah prebivajo. Ne počutijo se dobro med nami. Kako bi se tudi? V Jugoslaviji zastirajo vsako obzorje visoke gore, tam so pa široke stepe ob Donu, kjer so zborovali po kozaških običajih in vse medsebojne spore obravnavali pred svojim lastnim vojaškim sodiščem. Svetovna vojna in revolucija v njih domovini jih je raztrosila po 'vsej zemlji, le v njihovi jih ni pustila.
| Šest jih je pred sodnikom, ^ami bivši kozaški častniki. — Prvi toži, drugi je tožen, ostali štirje pa prisegajo in pričajo. Mladi Kolja je bil pod carjem častnik najnižje šarže in je moral vedno skrbno salutirati pred Fedjo, svojim predpostavljenim. Tu v Ljubljani pa se je Kolja skujal. "Bila sva res oba oficirja v Rusiji, on je bil nekaj več kot jaz!" je premišljeval. "Danes, tu v tujini, sem jaz uradnik in knjigovodja, on pa, nevednež, je samo sluga. Naj pozdravlja on mene!"
Fedja pa ni priznaval novih razmer. Strogo je zahteval od Kolje, naj ga on pozdravlja prvi. "Ne boš!" je rekel Kolja. "Kaj ne bom? Roke kvišku!" je kričal Fedja in že je krepko stisnil nepokornega Koljo za vrat z roko, z drugo pa je vlekel iz žepa nož, grozeč, da se ne ustraši niti najhujšega. Koljo so komaj rešili njegovi tovariši.
Pred sodnikom se vojaško predstavita oba, Kolja in Fedja. Tudi priče pridejo in v strumni vojaški poziciji glasno ponavljajo slovensko prisego z izrazitim ruskim akcentom. Ko izpovedo, kar so vedeli, prijavi Kolja zahtevo, naj mu plača Fedja "pjat tisučev dinarjev" za bolečine. Fedja je še srečno odnesel kožo. Plačal bo samo dvesto dinarjev kazni in petdeset za odškodnino. Povrhu vsega bo moral poravnati še stroške in tudi taksa ne izostane. Kozaki nato vstanejo in z vojaškim korakom odidejo iz dvorane. Še iz veže se je čul razburjen Koljin glas, da bo za "pjat tisučev .dinarjev" tožil Fedjo pred civilnim sodiščem.
-o-
V pretepu ranjen.
V	mariborsko bolnico je bil pripeljan Josip Efeul, ki je dobil v Leitersbergu pri pretepu vbodljaj z nožem v hrbet. Njegova rana je precej nevarna.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
ŽALOSTNO PISMO
je prejel zadnji ponedeljek preč. g. pater Anselm Murn, O.F.M., slovenski župnik v Chicagi, iz stare domovine, da mu je tamkaj v Podturnu, fa-ra Toplice pri Novem mestu, I preminula draga in ljubljena mati Jožefa Murn, roj. Štraus. Tu v Ameriki zapušča tri sinove : Rev. Anselm Murna, župnika v Chicagi; Martina in Johna Murna v Brooklynu, in Josipa Murna v stari domovini, in tri hčere: Jozefo Sami-da, Marijo Kump in Terezijo Gorše. Vsem preostalim izrekamo naše iskreno it globoko sožalje! Materi pa raj in pokoj nad zvezdami!
-o-
Nevaren sosed.
V soboto 15. okt. je prijavila neka gospodinja svojega podnajemnika P. D., ki je nedavno prišel v Maribor iz Južne Srbije. V nekem sporu je gospodinji grozil s smrtjo. Policija ga je aretirala in ugotovila, da ima mladi mož že za-J nimivo preteklost. Zasleduje ga okrožno sodišče iz Tuzle radi tatvine.
NAŠI ZASTOPNIKI,
Ant. Jaksetic, potovalni zastopnik.
COLORADO:
Canon City. — Ana Susman.
Colorado Springs. — M. Kapsch.
Crested Butte, — Martin Težak.
Denver, — G. Pavlakovich. _ Leadville, — Rev. M. Trunk, John Zeleznikar.
Pueblo, — Rev. P. Cyril, O.S.B.. J. Meglen,
ILLINOIS:
Aurora, — M. Vesel.
Bradley, — Rose Smole.
Chicago. — Martin Krcmcscc.
Elmhurst, —■ Karolina Milost.
Joliet, — M. Bluth. Jos. F. Muhich.
Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostclic i La Salle, — Annie Ovnik, Anton j Strukel.
Lockport, — John Koreltz.
No. Chicago, — Joseph Drashler. i Peoria, — Mary Zabukovec, Math. Papich.
So. Chicago, — Ant. Baksc.
Waukegan, — Andrew Košir.
INDIANA:
Elkhart, — Marv Oblak.
Indianapolis, —- Louis Komlanc.
Porter, — A. Kerznaritz.
KANSAS:
Franklin, — John Dobravec.
Frontenac, — Joseph Znrc.
Kansas City, — Teter Ma;orle.
Mulbery. Kans. — Mrs. II. Omahne.
West Mineral. — Mary Plankar.
MICHIGAN:
Ahmeck, — J. Hribljan.
Calumet, — Jos. Sustarsicli.
Detroit, — John D. Judnie.
Iron Mountain, — Kath. Hcbein.
Manistique. — Ana Schwab.
MINNESOTA:
Aurora, — E. Smolich.
Biwabik, — Mr. Frank Globokar.
Chisholm, — B. Globočnik.
Ely, — Mrs. V. Marn, John Otrin, Jos. Peshcll.
Eveleth, — Johana Kastelic, Frances Kvaternik, Antonia Nonpar.
Gilbert, — Frank Ulčar.
Greaney, — U. Babich.
Hibbing in okolica, — Joe Zaic.
McKinley, — A. Ileglcr.
New Duluth, — M. Spehar. Redore, — A. Mlakar. Rice, — Rev. John Trobec. Sartell, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin.
■	MONTANA:
(Anaconda, — Frank Sašek. Butte, — Rev. M. Pirnat. East Helena, — Frances Ambro.
NEW YORK: Brooklyn. — Catherine Schneller, Veronika Rupe.
Gowanda. — J. Zevnik, Karel Str-nisha.
■	Little Falls, — Amalia Furlan.
| New York, — Rev. Kcrubi'n Bcgcl.
(	OHIO:
Barberton, O. — Rev. A. L. Bom-• bach. Joseph Lekšan, A. Okoliš. | Bedford, — Frank Stavec, i Bridgeport, — L. Hoge. i Cleveland, — Jos. Grdina, Frank Suhadolnik.
Newburg, — Rev. J. J. Oman, J. Resnik, J. Scrccl. Collinwood, — Carol Skebc. Kenmore, O. — Alois Messer. Notingham, — Mary Mevzek. Lorain, — Mamie Pcrusck. West Park, — Jos. Grdina.
PENNSYLVANIA:
! Aliquippa. — Ant. Habich. Ambridge, — Jennie Svegei. Beadling, — Nikolaj Simonich. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgeville, — Elizabeth Gradishar. Burgettstown, — J. Pintar. Bulger, — S. Jenko. Canonsburg, Houston, Strabane in okolica, — John Pelhan, Michael Tomšič.
Durant City, — Frank Debevc. Duryea, — A. Pirnat. Am. Swck. Farrell, — Anna Lumpert. Forest City, — Anna Grchman. Homer City, — Mary Gorichan. Imperial, — Paul Jamnik. Johnstown, — Andrew Tonicc, C Pristau.
Moon Run, — Jacob Drašler. Morgan, — M. Dernovšek. Olyphant, — Mary Zore. Pittsburgh. — John Golobich, G. WeseHch, G. Ycrbanc. Presto, — J. Krek. Sharpsburg, — John Skoff. Steelton, — Anton Malcsich. Doroteja D -rineš. Ana Loperl.
St. Mary's, — Mary Aufdcrklam. Vandling, — Frank Pancar.
WISCONSIN:
Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, — Marg. Ritonia. Racine, — Martin Novak. Sheboygan, — Michael Prop;ar, John Udovich, Marie I'risland. Tioga, — Ludvik Pcrušek. Wauwatosa, — Ivanka Zavodnik. Willard, — Frank Perovshck.
WYOMINC.
Kemmerer, Wyo. —• Mrs. Motoh.
■	Rock Springs, Wyo. — Rev. A. Srlirt'frcr, Uršula Ivsck.
Sublet — Okley, Wyo. in okolica —
John Krumpečnik.
San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar.
Bridgeport. Conn. — Rev. M. J. G> lob. George Fcrcnchak.
St. Louis. Mo. — John Milielicb. Kansas City, Mo. — Mathcw Papich.
So. Omaha. Ncbr. — Ant. Krasovce. Renton, Wash. — Thomas Rihiar. Newark, N. T- ■—• Jennie Mevzek Helper, Utah. — August Topolovec. Valley, Wash. — Mary Swan. Thomas, W. Va. — John Lahajnar.
Zastonj nadušljevim in trpečim za "Hay Fever"
Metoda, katero damo zastonj vsem. Pri vporabljanju nobene neprili-ke ali izgube Časa.
Imamo metodo za ozdravljenje naduhe in želimo, da bi trpeči ozdraveli na naše stroške. Ce vas duši, ali če imate "Hay Fever" in pridete težko do sape, ne jjlcde na to, kako stara ' je že bolezen, ker pozdravimo tudi kronično naduho in "Hay Fever". Takoj naročite vzorec, ki je zastonj. Nič ne de, v kakšni klimi živite in če ste vsa druga zdravila rabili, ne da bi , vam pomagala, poskusite šc to, ki je ■ uspešno zdravilo.
Posebno bi radi poslali tistim, ki so že obupali, katerim ni pomagalo zdravilo iz opija in druga. Na svoje stroške dokažemo vsakemu, da je naše zdravilo uspešno.
Ta ponudba je preveč važna, da bi odlašali le en dan. Pišite ponjo takoj, da se rešite nadležne bolezni. Pošljite spodnji kupon.
FREE TRIAL COUPON Frontier Asthma Co.
610 F. Frontier Bldg.. 462 Niagara St., Buffalo, N. Y. Send free trial of your method to:
NOTARSKA DELA I
kot kupne pogodbe, poobla- j stila, izjave, afidavite za I dobiti vaše domače fz starega kraja in vse druge notarske posle izvršuje JOHN JERICH — Notar — 1849 West 22nd Str—t, Chicago* I1L
Nove slovenske Victor plošče
so nnšipi QsPBfe
%IVvAVt	HIS MASTER'S VOICE
79483—Nagajivka	Mazurka Coklarji Šmarijanka.
79484—Vesela	Gorenjka — Polka. Korajža Velja! — Polka.
Vsaka 75c.
Te komade je igrala za obe te plošče slovenska Račič-Fojsova godba, ki oskrbuje vso godbo v naši slovenski dvorani v Chicago. To so štirji krasni komadi, katere si naj vsaka slovenska hiša preskrbi.
NaroČila po pošti pošiljamo v vse kraje Zdr. držav. Naročilom do 5. plošč je pridjati po 5c. za poštnino za vsako ploščo. Za naročilo od 5 plošč in naprej plačamo poštnino mi.
Knjigarna "Amerikanski Slovenec" ima vse Victor plošče v zalogi. Pazite na njene oglase.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
Neverjetno ugodna prilika*
2095,00 dolarjev
potrebujete za krasno novo "up-to-date" moderno dvonadstropno zidano poslopje, r bližini elevated postaje, tole, dobrih sosedov i. dr. Dohodki vkm prinašajo mesečno $160.00. Zatorej lahko izplačujete ostanek z dohodkov od hiše. Pridemo po vas z avtomobilom, da hiše pregledate.
Za podrobnosti paiite aH vprašajte: Mr. P., c. of Amerikanski	1840 W. 22ad Str., Chicago, III.
""'	■■	i n,..	i,. ...ir
Buehler Bros.
i^Rp MARKET
LA SALLE, ILL.
Meso na debelo in drobno. Razpošiljamo v vse kraje po Zed. državah. Pri nas so najnižje cene.
FISCHER'S
La Salle Theater
— ZMERNE CENE. — Prvovrstne kino slike in najboljši vaudevi! vsako SOBOTO IN NEDELJO.
LA 5ALLE, ILL.
r b
tftrari 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
četrtek, 10. novembra 1927.
POTOP
HENRIK SIENKIEWICZ Iz	prevel Dr. Rudolf Mole.
"Gospod Andrej !. . . Zapusti izdajalce!... in vse je mogoče. .
"Tiho!. . . Tiho!. . je odgovoril Kmitic s-pretrganim glasom. "Ni mogoče! ... Ne morem. . . Bolje, da nič ne govoriš . . . Zakaj me niso ubili! Manjša bi bila muka. . . Za Boga! Zakaj se nama je moralo to pripetiti ? !. . . Zdravstvu j !. . . Zadnjikrat. . . In potem naj mi kje tam smrt zatisne oči. . . Čemu jočeš ?.. Ne jokaj, sicer še zblaznim!. .
In v največjem ginjenju jo je objel in ji začel, dasi se je branila, poljubovati oči, usta, potem se ji je vrgel pred noge — naposled je planil kakor blazen pokonci, se zgrabil za lase in zbežal iz sobe, kričeč:
"Tu ne pomaga niti vrag, kaj šele rdeča nitka!. .
Skozi okno ga je še videla Olenka, kako je sedel naglo na konja, potem pa je odjahalo sedem jezdecev. Škotje, ki so stražili pri vratih, so zaropotali z orožjem, prezentujoc muškete; potem so se vrata zaprla za jezdeci in že se niso več videli na temni" poti med drevjem.
Padla je tudi temna noč.
XXV.
Kovno in ves kraj ob levem bregu Vili je, kakor tudi vse ceste je zavzel sovražnik. Ker ni mogel Kmitic iti na Podlesje po glavni cesti, ki vodi iz Kovna do Grodna, a odtod do Bialostoka, se je spustil po stranskih potih iz Kejdanov naravnost navzdol, s strugo Nieveže pa do Niemna; tu se je prepeljal v bližini Vilkov in dospel v vojvodstvo trocko.
Ves ta, sicer ne posebno velik del poti, je prebil mirno, ker se je ta okolica nahajala v Kadzivilovi roki.
Mesteca in tu pa tam tudi vasi so bila zasedena od dvornih hetmanskih praporov, ali pa od malih oddelkov švedskih jezdecev, katere je hetman nalašč pošiljal tako daleč proti posadkam Zoltarenka ob Viliji, da bi se laže našla prilika za spopade in vojne.
Tudi Zoltarenko bi bil rad malo "poraz-sajal", kakor se je izražal hetman, toda oni, ki jim je bil pomočnik, niso hoteli z njimi vojne, oziroma so jo najmanj hoteli odložiti do najskrajnejšega časa; Zoltarenko je dobil najstrožje povelje, da ne sme prekoračiti reke. in v primeru, ko bi se Radzivil sam v zvezi s Švedi vrgel nanj, se ima najhitreje u-makniti.
Tz teh vzrokov je bil kraj na desni strani Vilije miren. A ker so preko reke z one strani gledale kozaške , straže, z druge pa švedske in radzivilske, bi lahko vsak hip le en strel iz muškete mogel vneti strašno vojno.
Polja so bila tudi prazna, ker to leto niso postavljali stogov po njih. Preprosto ljudstvo se je skrilo v nedostopne gozdove, kamor so znašali in kopičili ves pridelek, šlah-ta pa je zbežala v sosedno elektorjevo Pru-sijo, katera je bila za enkrat še popolnoma varna pred vojno. Torej le po cestah in po puščanskih potih je bilo nenavadno življenje, zakaj število ubežnikov so povečavali še oni, ki so se mogli prevesti z levega brega Vilije izpod .pritiska Zoltarenka:
Njihovo število je bilo ogromna, a posebno kmetov, medtem ko je šla šlahta, ki do sedaj ni mogla z levega brega zbežati, v u-jetništvo, ali pa je izgubila glave na pragu lastnih domov.
Tako je srečal gospod Andrej vsak hip
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
»2?
DOBRO
delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas!
Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam!
IZVRŠUJEMO
točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društva m za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
M
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL.
cele trume kmetov z ženami in otroki, gone-čih pred seboj črede ovac, konj in goveda. Ta del vojvodstva trockega, ki se je dotikal elektorjeve Prusije, je bil bogat in rodoviten; torej je imelo bogato ljudstvo kaj skriti in varovati. Bližajoča se zima ni plašila ubežnikov, ki so rajši čakali boljših dni sredi gozdnih mahov, v šotorih, pokritih s snegom, nego pričakovali v rojstnih vaseh smrt iz sovražnikovih rok.
Kmitic se je često približal ubežnim trumam ali ognjem, ki so se bleščali v lesnih goščavah. Povsod, kjer je le naletel na ljudi z levega brega Vilije, izpod Kovna, ali pa še iz oddaljenejših krajev, je čul strašne novice o krutostih Zoltarenka in njegovih zaveznikov, ki so klali ljudstvo ne oziraje se na starost in spol, požigali vasi, sekali celo drevje po vrtovih, puščajoč za sabo le zemljo in vodo. Niti tatarske čete niso puščale za seboj takih opustošenj.
A prebivalcev ni čakala samo smrt, temveč morili so jih po neverjetnih mukah. Mnogo teh ljudi je bežalo ter blaznelo. Ti so ponoči napolnjevali gozdne globine s strašnimi kriki; drugi pa so bili še venomer v nekaki vročici in v pričakovanju napada, dasi so bili že prešli na to stran Niema in Vilije, dasi so jih gozdovi in goščave in močvirja delili od Zoltarenkinih drhali. Mnogi so molili roke proti Kmiticu in oršanskim jezdecem, proseč rešitve in usmiljenja, kakor da bi jim sovražnik že stal za hrbtom.
V Prusijo so bežale tudi šlahčanslce kočije s starci, ženskami in otroci; za njimi so se vlekli vozovi s služabnistvom, prtljago, živežem, živino in premičninami. Vse je bilo zbegano, prestrašeno in žalostno, ker so šli v negotovost.
Gospod Andrej je tu pa tam tolažil te nesrečneže, govoreč jim, da Šved je kmalu prestopijo reko in poženejo onega sovražnika daleč proč. Takrat pa so ubežniki dvigali roke proti nebu in govorili:
"Bog daj zdravja, Bog daj sreče knezu vojvodi za to, dr. je pripeljal ta vrli narod v našo obrambo. Ko nas Švedje zapuste, se povrnemo v naše domove, na naša pogorišča.
In kneza so povsod blagoslavljali. Od ust do ust je krožila novica, da prestopi vsak hip Vilijo na čelu lastnih in švedskih vojsk. Že v naprej so hvalili "skromnost" švedsko, njihov red in dobro ravnanje s prebivalstvom. Radzivila so imenovali litevskega Gedeona, Samsona, rešitelja. Ti ljudje iz okolic, ki so se še kadile od sveže krvi in požara, so gledali nanj kot rešen je.
In ko je Kmitic slišal to blagrovanje, take želje, da, skoraj molitve, se je utrjeval v svoji veri v Radzivila ter si ponavljal v duši:
"Takemu gospodu torej služim! Zaprem oči in pojdem slepo za njegovo srečo. Včasih je strašen in nedoumen, a ima večji razum od drugih, bolje ve, kaj je treba, in v njem je rešitev."
Pri tej misli mu je odleglo v srcu, zato je nadaljeval svojo pot z večjo nado v srcu, deleč svojo dušo med hrepenenjem po Kejda-•nih in premišljevanjem o nesrečnem stanju domovine.
Hrepenenje je postajalo vedno večje. Rdečega traku ni vrgel za seboj, prvega ognja ni polil z vodo, zakaj prvič je čutil, da to ne pomaga nič, drugič pa ni hotel.
BELA VRANA MED ČRNIMI.
Malo je poštenjakov na svetu, ki bi se lahko primerjali z Georgom A. Tuma, iz Chica-ge, kjer pravijo, da je gnezdo banditov in črnorokarjev. Tuma je z nekim prijateljem stavil, da bo Tunney premagal Dempseyja. Stava se je glasila j za $150.00. Tuma je bil navzoč pri fightu, in dasi je bilo razglašeno, da je, zmagovalec Tunney, je Tuma plačal stavo. Rekel je, da je bil navzoč in je videl, da gre prvenstvo Demn-seyu, ne pa Tunneyu.
-o-
ŠIRITE "\MER. SLOVENCA'
ZDRAV ROD.
Na gori Himalaja živi rod hribovcev, katere je nedavno obiskal neki angleški zdravnik. Ko je vprašal domačine po njihovem zdravju, so mu odgovorili, da že devet let niso imeli nobenega bolnika, vsi so pri najboljšem zdravju. Ti ljudje jedo skoro isto kakor mi, ki živimo po' mestah v dolinah, imamo le fino belo moko, katere Himalajci nimajo. To j je edina razlika. Da so takol zdravi, je vzrok, ker žive visoko na svežem zraku, kamor ne pridejo do njih škodljivi bacili.
ooooooooooooooooooooeooo<x>o<K>ooooooooo
PISANO POLJE
<><>O<kk>OOO<>O<><>CK>O<>O<^^
Sedaj je čas
DA SI IZBERETE IN NAROČITE ZA JESEN IN ZIMO
Slovenske Victor plošče
Naša knjigarna ima v zalogi vse Victor plošče, ki jih je mogoče dobiti na trgu. Samo pišite nam, katero in kakšno Victor ploščo želite ter omenite njeno številko in jo bomo Vam doposlali.
POSEBNOST ZA LETOŠNJO JESEN IN ZIMO SO SLEDEČE NOVE SLOVENSKE VICTOR PLOŠČE:
79483—Nagajivka Mazurka
Coklarji Šamarijanka, Račič-Fojsova godLa.	__75c
794S4—Vesela Gorenj ka — Polka
Korajža Velja! — Polka, Račič-Fojsova godba...................75c
DRUGE SLOVENSKE VIKTOR PLOŠČE. GODBA.
68674	Lizi, polka — Sladke rožice, valček; banda. 12 in________________$1.25
68716	Dve srci, pclka — Nočni jastreb, valček; banda, 12. in......... 1.25
/2321	Štajerska (štajeriš) — Pomladanski dan, polka.............. .75
73119	Dunavski valovi — Ljubavna sreča, harmonika duet._..........75
73957	Vaška krčma, polka — Lovec, valček; orkester 10 in........ .75
7.S976	Barbara, polka — Milijonarska polka; banda, 10. in____________ .75
/7119	Ljubim te, valček; kvartet — Bleščeče oči, polka; banda._ .75
77105	Za domovino in brate, marš — Adelajda, polka; banda....... .75
77i(>6	Uboga deklica, marš — Dunajski dečko, marš; banda.....75
77336	Zalwj premišljaš, polka — Rajia v tujino, polka; banda._ .75
77423	Na poskok, harmonika — Gorenjski, valček,; harmonika.....75
77491	Razpoloženje, valček — Marička, valček; banda...................75
J7492	O Izabeia, valček — Strelčeva ljubica, šotiš; kvartet........... .75
77557	Ksvalerijski marš — Tirolski rnarš; banda..............................75
77558	Sladka Marička; valček — V krasni dolini, polka; banda.__ .75
/7oU0	Perzijski marš — Egiptovski marš; banda...............................75
77o01	Izgubljene pete, polka — Kmetska žetev, orkester............... .75
77635	Kmečka polka — Brez nade, polka; vaška godba................. .75
77810	Na varšavskem trgu — Poljski kri, mazurka; orkester— .75
77811	Pesem smeha — Poljub, valček..............................................75
H9l\	Slovanski ples — Čukarijski ples; tambur, orkester........™ !75
77915	Na poskok, polka — Taniska, valček; instrum. tercet....... .75
77916	Urno skakaj, valček — Ljubimsko veselje, šotiš; harm......75
78088	Bavarski šotiš — Dunajska gizdalinka; kvartet................. .75
78142	Čebelica, polka — Marica, polka; klarinet in harmonika." .75
78177	Posavski valčel: — V Cleveland sem doma, polka; harm... .75
78179	Micino kolo — Poskočnica; tamburaški orkester...............75
78198	Sladke vijolice, valček — Poročna polka; kvartet________________ .75
78400	Ach. du lieber Augustin, valček — Šnicel, polka; orkester .75
78406	Vojaški nabor, polka — Poročni, valček; harmonika.......... .75
78532	Krasota gora, valček — Pavlina, mazurka; kvartet............75
78576	Na otoku, polka — V zelenem vrtu, valček, orkester____1] .75
PETJE.
67979	Slovenske zdravice — Svarjenje $0 75
69317 Tolažba — Veselja dom ..............................................................'75
69698 Sveti večer — Tiha noč ...................-............." "	"75
69802 Ne bom se možila — Ljubca povej.......................................75
72206	Al me boš kaj rada imela — Oj ta Polončica........ ............75
72207	Ljubca moja — Otok Bleski.....:................................................75
72208	Oj ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let..............I 75
72210 Slepec — Mila mila lunica...........................................................75
72231	O j zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo ...........75
72232	Sem slovenska deklica — Bom šla na planince. .	"75
72327 Zapoj mi ptičica — Po gorah grmi....................... ................75
/2364 Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička..........................75
72390 Razpodite se megličice — Tam kjer lunica . .. .................75
72429 Krščenici — Angelji sveti .................................... ..................75
72472 Na planincah — Barčica ................................ ..........................75
72514 Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad.J!,."............................75
72527 Moj dom — domovini .	' .....................7c
72707 Naprej! — Vse mine _.....................' ........................~.....75
73721 Micka na šrauf — Na maškaradi	.....................ne
73725 Na Vršacu — Sladko spavaj	............. ~ 75
77422	Neža in Pavel — Deset zapovedi '75
77490 Vabilo — Pastirček ........................,'_ZZ ............75
77651 Sezidal sem si — Slovenec Slovencu........................................75
77746 U boj, u boj! Garavuša	............... " *7<-
77897	Strunam — Sirota .................................' ..............................~ jZ
77898	Sveta Lucija — Planinarica	................................~
77912 Ko gremo (La Poloma) — Sonja (opera)............................... 7 c
78176 Dve utvi - Oj večer je že...............................IH----" 7S
78182 Nove harmonike,— Sentklarski paberki.....................................75 I
78313 Knefra,in vagabundi — Kako je bilo	.......................ne
78348 Božična — Sveta noč................................................................... ~s
78408 Jadransko morje — Cuj Micika . ........ ...................... "
78554 Slovenec sem — -Pogled v nedolžno oko ..' ...._________ '75
V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer:
Zavojček jeklenih iglic (100 komadov)	1Qo
Skatljjca "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica "igraloo^" * 300 Plosc) ------------------------------------------------------------------------
VaŽnO t- - Z V8akim naročilom pošljite potrebno _	SV3to- Pri naročilih od 5 plošč ali več,
plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor S Plosc, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino.
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
KURIVO ZA ČLOVEŠKO TELO.
Želodec je peč telesa. Neprestano potrebuje prvovrstnega kuriva, namreč hrane, tako da more kri uspešno opravljati svoje 'delo. Hrana nas zalaga s snovmi, ki so potrebne za telesno energijo, za popravljanje telesnih tkanin in za neprestano rast in pregradnjo telesnih organov. Tvarine, ki preskrbujejo telo s temi snovmi, so: protein, tolst in karbo-hidrati. Vse, kar jemo, bi moralo zato vsebovati vsaj eno izmed leh tvorin, ako hočemo o-hranjati življensko silo in zdravje.
Kaj je karbohidrat? Sladkor, na primer, je karbohidrat, pridobljen iz pese ali trsa, in se nahaja tudi v šokih mnogih vrst sadja in zelenjave. Škrob je tudi karbohidrat, ki se nahaja v žitu, krompirju in nekaterih vrstah sadja in zelenjave. Ostrige in školjke tudi vsebujejo malo količino karbohi-drata. Karbohidrat mora zalagati telo z zadostno vročino, da njegova temperatura ostane okolo OS.6 stopinj 'Fahrenheita.
Tolst se v velikih količinah nahaja v olivah in orehih. Mleko inui visok odstotek tolsti. Mimogrede rečeno, mleko je najpopolnejša hrana, to pa zato, ker vsebuje karbohidrate, tolst in protein, in to v takih količinah, kakor nikaka druga jed.
Protein daje telesu energijo, zalaga torej telesni stroj s pogrebno gonilno silo. Protein sd j v velikih količinah nahaja v j grahu, fižolu, leči in v mnogih j orehih. Za njimi prihajajo žitne jedi. kot oves, pšenica in koruza. Ta jedila vsebujejo največ proteina.
Jako suho meso vsebuje hranilno snov v obliki proteina. Od kosti dobivamo gelatin, ki je čist protein. Mleko, maslo in sir vsebuje velik odstotek proteina. Vse telesno kurivo, ki se nahaja v beljaku jajca, je protein, rumenjak pa je deloma protein in deloma tolst.
Najodličnejša hrana za človeško telo je torej kombinacija raznih hranil, ki zalagajo telo s trojico imenovanih tvorin, bistveno potrebnih za telo. V knjigi "Feeding the Family" Miss Mary Swarz Rose navaja sledeči seznam hranil, ki so posebno bogata na enem izmed treh bistvenih hranil:
Hr mila, bogata na proteinu so: goveje meso (suho, najsi-bodi sveže ali presušeno), goveji jezik, sir, treska (cod) in jajca (beljak).
Hranila, bogata na tolsti, so: slanina, maslo, smetana, mast, oleomargarin, olivno olje iz bombaževih semen, presolje-na svinjetina in orehi.
Hranila, bogata na hidro-karbonatih, so: jabolka, banane, koruzni škrob, dateljni, med. sirup, krompir, riž, slad« kor in tapioca.
Hranila, bogata toliko na proteinu kolikor na tolsti, šo: mandeljni, mastno goveje meso, sir, jajca (rumenjak), peanuts in sardine.
Hranila, bogata na proteinft in karbohidratih, so: fižol
(suh), kruh, kislo mleko, leča, makaroni, pinjeno mleko, ovsen močnik, ostrige in grah.
Celuloza in voda nimata sicer mnogo hranilne vrednosti, ali so jako potrebna za dobro prebavo in zdravo delovanje telesa. Treba le pomisliti, da 90 odsto vse telesne teže obstoji iz vode. Sledeča hranila so bogata na vodi in celulozi: zelje, zelena, kumare, solata, špinača, paradajz in dinje.
Ni lahko poveda'ti, koliko izmed vseh hranilnih tvorin vsakdo potrebuje, da goni svoj telesni stroj. Stvar je v glavnem odvisna od količine telesne energije, ki jo posameznik potrebuje za svoje delo. Z dru-irimi besedami: čim več dela človeški stroj, temveč kuriva potrebuje. Človek, ki sedi pri mizi ves dan,ne potrebuje treh obedov, ali kdor težko dela s svojimi mišicami, potrebuje težja hranila.
-o-
V JUGOSLAVIJI SE BO VRŠILA OBRAVNAVA SRBOV, OBDOLŽENIH UMORA V AMERIKI.
12. maja t. 1. so našli umorjeno na njenem domu v bližini Steelton, Pa., Mrs. Katerino Balič, staro 16 let. Umora sta bila obdolžena dva Srba — Dimiter Kupresanin in Marko Petrovič, ki pa sta pobegnila v Jugoslavijo, kjer sta bila aretirana, dne 2. avgusta, in sicer v Petriniji. Dr. Jurij V. Todo-rovič, generalni konzul kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Newyorku, je obvestil okrajnega pravdnika Foxa, da se bo vršila obravnava omenjenih, pri okrožnem sodišču v Petrinjah, Jugoslavija.
Obdolženca bi morala biti poslana v Ameriko k obravnavi, ker pa so s tem veliki stroški, katerih bi soprog umorjene, George Balič ne mogel trpeti, se bo morala tamkai vršiti.
Zaprisežene izjave prič se bodo izročile jugoslovanskemu generalnemu konzulu, ki jih bo poslal potem v Jugoslavijo.
Kupresanin in Petrovič sta obdolžena umora in ropa; ženi je bilo vzeto osemnajst dolarjev. Oba obdolženca trdita, da sta nedolžna, bilo pa je po-ročano, ko so ju prijeli, da je Petrovič rekel, da je bil priča umoru, katerega je izvršil Kupresanin.
-o-
Neki trgovec je inseriral v časopisu, da proda svojo trgovino. Ta pa ni bila na posebno dobrem kraju, zato tudi ne dosti vredna. Ko se je neki kupec ogl asil, je trgovec zahteval neverjetno visoko ceno za prodajalno in jo na vse pretege hvalil. Kupec pa je le poslušal, končno pa rekel: "Toda, kje pa je hlev, ki spada k prodajalni?" — "Kaj? Hlev? Cemu pa vam bo hlev?" — "Da bi vanj postavil tistega osla, kateri bi vam tako ceno hotel plačati."
ŠIRITE AMER SLOVENCAf
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom aa priporočamo u o» ročila ca premog — drva in- pr~»-«*t»i# oohiStva ob £a«n Po kHči tt
rtefou ČlOOftftvej tU i
LOUIS STRITAR »11 W Zlat Plač*. Chicago, IB
PREJELI SMO
DRUŽINSKO PRATIKO
ZA LETO 1928.
Letošnja pratika je zopet prav zanimiva, brez katere - gotovo ne bo zopet nobena slovenska hiša v Ameriki. Naročite jo dokler je v zalogi. Stane £5c! komad. Naroča se pri Knjigarni "Ameri-kanaki Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, III.
T"
^Victor Records
CHICAGO, ILL.