Največji aloreaaki dnevnik v Združenih državah Veti« z* rse leto . . • f6 00 | Za pol leta - - • » • $3 00 Za New York celo leto - $7.00 Z.ino^ocdoUU, $7.00_i GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ; « t jI t '(! • » I r t The krgMt Sovtdin Da0y to the United State«. lno»d every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. ruLEFON: C0RTULKDT 2876 Entered m Second Class Halter, Ssptsmbsr 21. 1903, »t the Port Office at Hew York, N. Y„ nndsr Act of Congress of March 3, 1879.__TELEFON: COETULKDT 287« NO. 168. — ŠTEV. 168. NEW YORK, TUESDAY, JULY 20, 1926. — TOREK, 20. JULIJA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV NOVE ZMEDE NA GRŠKEM Trije prejšnji grški ministrski predsedniki so bili aretirani v zaroti, koje namen je bil strmoglaviti vlado ter ubiti diktatorja Pangalosa. — Tudi Grška ima težave s svojim ministrstvom. — Nihče noče prevzeti odgovorne vloge. ATENE, Grška, 19. julija. — Prejšnji ministrski predsedniki Kafandaris, Papanastasion in Mi-chalakopoulos so bili aretirani v zvezi z zaroto, da se strmoglavi vlado ter umori predsednika Panga-losa. Vsi trije so bili transportirani na otok Na-cost. Predsednik Pangalos je trdil v proklamaciji, katero je izdal včeraj, da se razvija zarota za strmo-glavljenje vlade ter uničenje njegovega življenja. Rekel je, da so se venezelistični voditelji združili z generalom Plastirasom, o katerem se domneva, da je tičal za zadnjim neuspešnim revolucijonarnim gibanjem v namenu, da uprizori novo ustajo. Predsednik se je pritožil nad splošno venizelisti-čno opozicijo proti naporom, da ustanovi normalne razmere, a izjavil, da bo nadaljeval s svojim delom rekonstrukcije ter uveljavil odredbe proti onim, ki skušajo motiti postavo tn red. Objavljeno je bilo tudi, da je bilo poleg navedenih treh prejšnjih ministrskih predsednikov, katere imenujejo ' demokratične voditelje", aretiranih tudi več drugih politikov in časnikarjev. Vse dolže, da so se zarotili proti sedanjemu režimu. Anastasios Eutaxis, prejšnji finančni minister, se je lotil naloge, da stvori kabinet. Predsednik Pangalos si je že dalj časa prizadeval najti državnika, ki bi bil zmožen organizirati novo vlado. M. Kafandaris je bil ministrski predsednik preči no je postala dežela republika, in Papanastasion je postal prvi ministrski predsednik republike. Junija meseca 1925 je general Pangalos, sedanji predsednik in diktator, strmoglavil obstoječe ministrstvo Michalakopoulosa invstoličil samega sebe kot predsednika. Med prvimi dejanji diktatorja je bil izgon generala Plastirasa, o katerem se je domnevalo, da organizira vstajo. Komunistična zarota je bila razkrita februarja meseca tekočega leta. Par dni pozneje je dospelo v London poročilo, da so bili aretirani Papanastasion in drugi odlični Grki in da bodo deportirani. Aprila meseca so se uprli vojaki v Solunu. Upor je bil zdrobljen ter se je glasilo, da je bil involvi-ran general Plastiras. Ko je bil izvoljen Pangalos predsednikom v pričetku tekočega leta, je odredil oproščenje vseh političnih jetnikov ter povratek izgnancev, med katerimi je bil tudi Plastiras. Velikanska nevihta v okolici N. Y. Velika nevihta, ki je divjala v nedeljo zvečer v New Yorku in okolici, je prinesla smrt in razdejanje. New York in okolico sta obiskali v nedeljo zvečer dve veliki nevihti, ki ste se pojavili v kratkem presledku. Ohladili sta Hieer ozračje ter opravili vročino, ki je vladala preko dneva a imeli sta za posledico ne le velike materi jalno ikodo, temveč tudi izgubo človeških življenj. Približno en milijon ljudi, ki so prihiteli v razna kopališča, je pričelo bežati, ko se je ob pol sedmih pojavila prve nevihta. Ker j« vsakdo skuša i priti etmprejc domov je via-j dal« velika gneča na vseh posta-' juh. Trije ljudje so utonili v raz ! burkanih valovih; ftest nadaljnih je bilo mogoče rešiti le s največjim naporom. ] Tri osebe so bile pc&udovane pri avtomobilski k o litiji v Man- Hindenburgu so že izbrali grob. Porensko mesto je ponudilo Hindenburgu grobišče. — Mesto Caub v Palatinatu, deset . mil j od Bingena, je pozvalo nemškega predsednika, naj se da tam pokopati. BERLIN, Nemčija, 19. julija. Mesto Ca ulj v PalatFnatu je pozvalo predsednika von Hinden-burga, naj se da tam pokopati. Občinski svet razpravlja o načrtih, da zgradi velikanski "častni grob", ki naj bi služil tako kot grob in kot spomenik. "Koelner Volkazeitung" piše: — Številni pobožni in prosvit-Ijeni možje si preskrbe svoje zadnje počivališče že tekom življenja, da prihranijo svojim družinam zadrege ter mogoče celo spore ob odprti krsti. Dosedaj ni se znano, kaj misli predsednik von Hindenburg o tem »redlogu. Mesto Caab leži ob Renu, deset Podrobnosti o morilni zadevi. Prebivalci Cantona so bili pozvani, naj nastopi* jo v zadevi umora Mel-letta. — Na stotine vodilnih mož, razkačenih vsled brezbrižnega stališča policije, se bo danes posvetovalo o nadaljnih korakih. Osve-ta je bila motiv morilca. CANTON, O., 19. julija. — Potem ko je preteklo osem in štirideset ur po umoru Don R. Mellet-ta, izdajatelja The Canton Daily News, ne da bi bilo opaziti, da je zasledovanje morilca ali morilcev napredovalo, je bilo naprošenih sto odličnih meščanov, naj se se-stanejo v pondeljek opoldne, da razpravljajo o akciji. Kot že po-ročano, je bil. Mellett najbrž u-morjenu od odposlancev zločinskega elementa, proti kateremu se je umorjeni neizprosno boril do dne svoje smrti. Nikake aretacije se ni izvršilo, čeprav se glasi, da skušajo najti državni, zvezni in krajevni uradniki morilca ali morilce, ki so oddali smrtonosne strele iz teme, ko je stal Mellett pri vratih svoje garaže. Na jezikih vse onih, ki se sesta-nejo na cestah in po hotelskih vežah, je vedno ime nekega člove^ ka, kadar se omeni umor Mellet-ta. To ime je bilo v ustih vseh prebivalcev Cantona že šestuajst let aH več. Tega človeka imenujejo "kralja dužunglje", kar pomenja vladajočega duha zločinskega elementa v mestu. Ta človek pa ni bil še pozvan pred policijskega načelnika Lengela na zaslišanje, dasiravno so bili pozvani drugi znani temni elementi. Ko so ga vprašali včeraj popolne, zakaj ni poklical tega človeka, je rekel policijski načelnik: Ničesar nimamo proti njemu. Če bi ga aretirali, bi nas kazenski zasledovali radi krive aretacije. Po vseh cerkvah Cantona so delili včeraj poticije, naj se izloči policijski department ter poveri polno preiskavo agentom, katere naj imenuje governer. Na stotine mešanov je podpisalo peticijo, ki je bila poslana governer ju. Ora Slater, dobro znano detektiv v tem delu dežele, je bil imenovan od okrajnega pravdnika McClintocka, naj vprizori preiskavo glede umora, neodvisno od krajevne policije. Slater je po uvodni preiskavi izjavil: ' — Po nepristranskem pregledu sem prepričan, da ni bil ta umor I- k posledica enega običajnih motivov, ki dovedejo do umorov. S tem mislim, da ni imel ta umor r nobenega opravka z ljubosum-j nostjo in da ni bil posledica oseb-^ nega prepira, j — Edini motiv, ki preostane, je • motiv osvete od strani ljudi, ki • so bili prizadeti vsled uredniških j člankov Melletta. Ljudje, katere . j je napadal v svojem listu, so bili -: člani nižin življenja. -( Tukaj v Cantonu in drugod po • deželi je zločinski svet razdeljen ■ I na štiri razrede. Prvi so tihotapci i j z žganjem, drugi lastniki 'speak-t easies", .tretji profesijonalni igral ci in četrti trgovci s človeškim mesom. Mož, ki je ustrelil Mellet- - ta, je pripadal enemu teh štirih - razredov. Sedaj, ko je Mellett mrtev je - spoznalo to majhno mesto Sred- - njega zapade resnični položaj. Ko je Mellett se živel ter vsak 1 dan izjavljal v svojem listu, da so 1 ceste med tukajšnjim mestom in Akronom in Pittsburghom polne t nepostavaih transportov žganja, da, asSf policija aretirati Vprašanje Alzacije se zopet pojavlja. Vsa Evropa se peča z vprašanjem Alzacije in Lorenske. — Upati je, da bodo prišla trpljenja Alzačanov ,pred Ligo. ŽENEVA, Švica, 19. julija. — Kot se je izvedelo, nameravajo voditelji dosedaj brezuspešnega avtonomističnega gibanja v Alza-ciji in Lorenski spraviti svar pred Ligo narodov. Seveda bi se Francija z vso silo borila proti takemu podjetju, in prošnja separatistov, naslovljena na Ligo, bi naj-, brž zadela na odpor pri Ligi. Tako prošnjo bi pustili enostavno neupoštevano, ker ni Francija nikdar podpisala minoritetnega predlodga z ozirom na Alzacijo in ljo rensko. V oficijelnih krogih Lige narodov označujejo gibanje v Alzaci-ji kot izključno politično. Pred kratkim izdan in od kakih sto prebivalcev podpisan poziv so enostavno označili kot simptom ved-' no "naraščajočih bolečin". Kljub temu pa je smatrala francoska vlada za potrebno, da stori energične korake proti temu. Od stotih ljudi, ki so podpisali poziv, jih je bilo eno in dvajset, j večinoma državnih uradnikov, odpuščenih ali pa izpodrinjenih iz njih mest. Tudi dvanajst duhovnikov je podpisalo spomenico, a vlada ni ničesar ukrenila proti" njim, ker se hoče izogniti vsakemu konfliktu z Vatikanom. Ta spomenica opozarja na resnost ure in na izkoriščauje Alzacije in Lorenske od strani Francije, ki omalovažuje pravice teh provinc ter uničuje njih navade, tradicije in prostost. Zahteva stvorjenje naltodnost-ne manjšine ter popolno pravico samodoločbe v okviru Francije. Nadalje zahteva zakonodajno zastopstvo s sedežem v Strassburgu. V šolah naj bo glavni jezik nemški, ne pa francoski. Čeprav ne zahteva spomenica nikake brezpogojne neodvisnosti od Francije, so jo v Parizu vendar razlagali na ta način. Odredbe, katere je uveljavila francoska vlada, so imele za posledico drugo spomenico, ki je dosti zmernejša. Alzačan general Bougeois, je trdil, da podpira Nemčija separatistično gibanje v Alzaciji. V drugem pozivu pa so jo odločno zanikali ter izjavili, da nima nikdo namena ločiti se od Francije. Predsednikovo ribo bodo nagačili. PAUL SMITH, N. Y., 19. julija. Proti svojemu prvotnemu namenu ni snedel governer Smith tri funte težke ščuke, katero jnu je poslal predsednik Coo'ioge. Mesto tega jo je poslal državnemu taksidermistu v Albany, da jo nagači. Pozneje bo razstavljana v državnem muzeju z napisom .-Predsednik Coolidge jo je ujel 'dne 17. jul. 1926 v Lake Osgood. prodajalcev omamljivih sredstev da cveto beznice, v katere zahajajo vlaČuge, v neposredni bližini poštenih domov, so čitali meščani povsem brezbrižno te obdolžit ve. Odgovor policijskega načelnika Lengela se glasi, da so Cantonča-ni 'tough' družba in da imajo kar zaslužijo. Pri tem je navedel tudi statistični rekord aretacij. 18 tisoč aretacij je bilo izvedenih v Cantonu tekom 1925 in 9(fl7 dosedaj v tekočem letu. Z drugimi, besedami je bil v preteklem letu aretiran v Cantonu vsak šesti prebivalec. Več kot polovica je bila aretirana radi kršenja. prometnih predpisov, 2240 jih je bilo aretiranih.radi pijanosti, hazardnega igranja ter vzdiv saaj® Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpofltevali svojo ko. rist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. > - Dinarji Lire Posebni po- Din..... 600 .... $ 0.45 Lir...... 100......$ 4.05 datki. Din. 1,000 ____ $ 18.60 Lir r..... 200 ____. $ 7.80 Pristojbina sa Ispta- Din..... 2,500 .... $ 46.26 Lir...... 300 ......$1140 S? ""JŠSJK^ Din..... 5,000 .... $ 92.00 Lir ....... 500 ......$18.50 £uj| k*kor Din. .... 10,000 ____ $183.00 Lir____.. 1000 ......$36.00 sledi :s» $15. «lt stanji raesefc 75 eeo- Za poSilJatve, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa I) v a tisoč Lir toy; sd $29. naprej dovoljujemo poseben znesku primeren popust. P* ' cente od vsakega dolarja. Nakazila po brzojavnem planu Izvršujemo v najkrajšem lan ter Za vetje svate p« pl-ratunamo za stroike «L—. msmtm dogovora. FRANK SAKSER STATE BAN1£ 82 Cortlandt Street pnone: cobtlandt 468? New York, N. Y. je edino slovensko podjetje v New Torku, ki ima vplačan predpisani kapital ta izvrševanj^ poslov državne banke, ter te v soglasju s postavo tamore imenovati bajtka. Prosu* v leta 192» Je nmftal $3^2,673.47. t besedah: - trImMJoM . «unflijiuiuUiss uMurtoUaf rtuMfli liimi dolarjev ta €7 wotov. Odločen boj proti cerkveni postavi. V Mehiki se je pričel boj proti cerkveni postavi, postavi. — Mehiške žene so izjavile, da bodo nadaljevale z bojkotom, neglede na žrtve. MEXICO CITY, Mehika, 19. julija. — Mehiška javnost in me-hiši trgovci ^pričakujejo učinke predlaganega bojkota katolikov, o katerem se domneva, bo povzročil resne težkoče trgovini v splošnerfi vsled močnega katoliškega prepričanja Mehikancev, kojih devetdeset odstotkov obstaja iz članov katoliške cerkve. Da jemljejo katoličani stvar resno, je razvidno iz delegacije katoliških žena iz najbogatejših družabnih krogov, ki je obiskala urad ne\vyorškega Timesa ter izjavila, da bodo ženske nadaljevale z bojkotom, dokler ne bodo preklicane protikatoliške postave. Ena najbolj odličnih žena je dostavila, da bo sporočila svojim prijateljem in prijateljicam, da je "ni doma", dokler ne bo uravnano vprašanje in da ne bo prisostvovala nikakim tukajšnjim di-plomatičnim funkcijam. Nadškof Mora del Rio pripravlja pastirsko pismo, ki bo preči-tano vernikom po vsej deželi 25. julija. Ta dokument bo svetoval katolikom, naj se pokore določbam ustave ter se izognejo vsem frikcijam z vladnimi uradniki. Nadškof je rekel, da zahtevajo katoliki južnih držav Tabasco in Chiapas močnejše odredbe, a cerkveni dostojanstveniki pozivajo vernike, naj se pokore postavam ter pravijo, da je moč molitve močnejša kot pa so navadna dejanja človeka. MEXICO CITY, Mehika, 19.' julija. — Na temelju zadnjih pro-tiverskih dekretov bodo dne 1. avgusta zaprte vse višje šole v mehiškem glavnem mestu, kojih učitelji so duhovniki. Skočila iz gorečega avtomobila v smrt. Zabavna vožnja z avtoii---- se je zaključila na tragičen način, ko je skočila devetnajstletna Alma Moran, stanujoča v Jersey Citv, iz gorečega, avtomobila ter tako močno udarila z glavo ob tlak, da je umrla dve uri pozneje. Z drugimi prijateljicami se je .nahajala v avtomobilu, katerega je vozil Thomas Conjiollj. Na Hudson Boulevardu v bližini Mor-. ris kanala v Jersey Citv je zakli-cal neki mimovozeč avtomob^ist, da gori njih avtomobil. Alma Moran ie skočila v Drvein saahu iz precej hitro vozečega avtomobil? ter našla na ta način svojo smrt. Ogenj je bil pogašen še predno je napravil kako večjo *kodo Policija je pridržala Conn-J-lyja. HERRIOT JE SESTAVIL NOVO MINISTRSTVO je sprejel nalogo, da sestavi nov francoski kabinet. — Ustanovil je kombinacijsko ministrstvo, ki Ivključuje vse stranke. — O njegovem uspehu ipa dvomijo. PARIZ, Francija, 1 9. julija. — Predsednik Dou-mergue je poklical včeraj opoldne k sebi Edvarda Herriota ter ga naprosil, naj sestavi novo vlado. Herriot je povabilo sprejel. Novi kabinet obstaja dosedaj izključno le iz Herriota. Noben ostalih voditeljev v poslanski zbornici in senatu ne kaže posebnega navdušenja, da spoji žnjim svojo politično srečo. V Elizejski palači je pojasnil Herriot predsedniku, da upa stvoriti kabinet velike koalicije, ki bi vključeval socijaliste na levi ter poincariste z Ma-vinom na čelu na desni. Predsednik Doumergue je odgovoril, da upa, da bo dobil tak kabinet večino v zbornici. Poln najboljšega upanja se je lotil Herriot svoje naloge. Pisal je pismo Leonu Blumu, načelniku j socijalistov ter povabil njegovo stranko, naj se pridruži njegovi vladi. Pisal je tudi Marinu ter ga naprosil, naj ga obišče ter razpravlja žnjim o stvorje-nju vlade. Posledica včerajšnjih naporov je bila, da so.soci-jalisti po burnem sestanku odgovorili Herriotu, da so pripravljeni stopiti v vsak kabinet, ki bi obljubil, da bo skušal uvesti davek na kapital. Prizadevanja prvega dne kažejo, da ima Briand še vedno svoje prste v testu in da so obsojene na i pogibelj Herriotove sanje, da bo rešil frank. Danes bo moral priznati izjalovljenje svojih naporov ali pa stvoriti kabinet levice, ki bi bil poražen v teku desetih dni. Ob poldesetih zvečer je odšel Herriot zopet v Elizejsko palačo ter ostal pri predsedniku eno uro. 'Krožile so govorice, da je šel sporočit svoj neuspeh, j a predsednik Doumergue je rekel, da je človek, ki je tako sijajno branil zmožnosti parlamenta, že po naravi določen dokazati, da je parlament tako dober kot trdi. PARIZ, Francija, 1 9. julija. — Pozno zvečer je bilo izdano poročilo, da je Herriot sestavil nov kabinet. Novi francoski ministri so naslednji: ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve, Edourad Herriot; justični. minister, Rene Renoult; finančni minister, Anatole de Monzi&; mornariški minister, Rene Renault; trgovinski minister, Louis Louceur; minister za notranje posle, Camillo. Chautemps; minister za delo, Louis Pasquet. GLAS NARODA (SLOVENS DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president. Louis Benedik, treasurer. Place of buauian of the corporation and addressee of above officers: 82 Cortland t 8t.f Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NAHODA" __" Voice of the People"__ Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za telo leto velja list ta Ameriko in Kanado____________________$6.00 Za pol leta--------------------------$3.00 Za četrt leta........................„..$1.50 Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta...........................- $3.50 Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 7. a rini l*tn ........................... KO Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopiai brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pofiUjati po Money Order. Pri spremembi kraja naToeni-kov, pnwimo, da se nam tudi 'prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ___ MG L A 8 NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone; Cortlandt 2876'__ "O TO SO VSI, O VSI SO ČASTIVREDNI.. s 8 to globoko ironijo je označil Antonij Cezarjeve sovražnike, ko je govoril ob njegovem truplu. V največji meri jim je priznal east i vrednost, tako visoko jih je počastil, da je začel rimski narod uvidevati, da eo sploh breg vsake časti in sploli brez vsakega značaja. Tudi o naših suhačili bi se lahko reklo: "O to so vsi, o vsi so častivredni. . Ugledni možje, zavzemajoči visoka mesta, kremen značaji — na kolena pred njimi in kadilnico v roke. To naj bo kratek predgovor članka, ki smo ga te dni pitali v nekem newyorskem listu. Članek se glasi: — — Amerikance je težko pridobiti za osemnajsti a-mendment, to pa zato, ker ga uradniki, ki so prisegli, da ee mu bodo pokorili ter ga udejstvovali, sami kršijo. — Med te kršilce pa ni prištevati samo navadnih policistov, suhaških špijonov, občinskih uradnikov itd. Med ,te kršilce spadajo najuglednejši uradniki dežele. V listu, Dearborn Independent" se je zavzel člankar L. Benson i Jza prohibicijo. V njegovem članku so posebno zanimivi naslednji odstavki:— j "Med proliibicistom in resničnim prohibicistom je .velik razloček, posebno v politiki. Pokojni predsednik, Združenih držav Mr. Harding, je bil v oficijelnem oziru suhač, v resnici je bil pa vse nekaj drugega. Ker je tvoril posebno poglavje v zgodovini Združenih držav, se sme o njem razpravljati v tem oziru, kljub temu, da je že fcdavnaj mrtev in kljub pravilu, da se ne sme o mrtvih di*ugega govoriti kot dobro. "Mr. Harding je bil tak suhač, kakoršnili je na mili jone v tej deželi. Ni se branil dobre kapljice, pri tem je pa trdno veroval, da je suhaška postava nekaj izbor-nega. Glavnemu .odvetniku Aiitisalonske lige, Wayne B. Wheelerju, je večkrat rekel: — 4Wayne, nikar ne pri-digujte toliko o prohlbiciji in o njenih dobrih lastnostih, i Saj vendar vem, da pijača škoduje narodu in da je treba pijačo odpraviti.' Ko je pa Wheeler Hardingu svetoval, naj preneha piti, češ, da daje slab vzgled ameriškemu narodu, ga ni mogel bolj reformirati kot le toliko, da se je sempatam za nekaj časa odrekel pijači. Popravici rečeno, pil je do časa, dokler se ni bil par tednov pred svojo smrtjo odpravil v Alasko. "Medpotoma je imel v Denveru govor, v katerem se je strahovito zavzemal za prohibicijo. Po tistem govoru se je zbal samega sebe ter je sklenil, da ne pokusi niti kapljice več. Neki newyorški časnikar je bil poslal svojemu listu tozadevno brzojavko, ki je bila natisnjena pod naslovom 'Hardingje prenehal piti*. Ni bilo pa niti enega dne, da bi se Harding v javnosti ne zavzemal za pro-liibicijo. To je moral storiti, kajti prohibicija je bila postava in on je prisegel, da bo postavo izvajal. Žalost-not da je bila prohibicija uveljavljena pod tako nesrečno zvezdo kot j« bil Harding." Kdor prečita ta Članek mora nehote vzklikniti: — Koga naj poslušani 1 Komu naj se pokorim? Koga naj smatram za Hzor pravovernega Amerikanca? V Opatiji zgradi "Italia Redenta" otroški azil mi *emlj«eu; katero da temu d ra it m na razpolago mu niči pij. Najbolj goreč za širjenje itali-janatva in pottijeevanje jugošlo-v&pAkik otrok i« sindaco odret-aitPerftig. "Prvi fe&Hjazuda dan" v Materiji m meli o kresu, ko se je ustano-Bfift faMi i gfritiH tn iwHiifri umno w -'!■■■ Ti »P—T" 13 —- • »1 dje, med njimi fasistovski deželni podtajnik Nifto Petrie in dr. Ralbo iz Podgrada. Slednji je priporočal drugrodcem. da naj se izkažejo vredne, da pripadajo veliki fašistovski družini, za to naj si očistijo svoje duše in preženejo iz njih preteklost . . . Najbrže bi ne bUo napačno, ee ii si tudi znani gospod Balbo males o&taiil avojo ctaao! t { • vf> East Worchester, N. 7. ] Parkrat sem že naočnike na-|l taknil, ker bolj slabo vidim, da bi zagledal kak ilopis iz tega kra- < ja, pa nič in nič. Izgleda tako kot i da bi ne bilo tukaj nobenega Slo- ] venca, pa nas je kakih dvesto v ' Otsego County. Kes, da smo sami : farmerji, pa bi se kljub temu lah- 3 ko kateri oglasil. Dela imamo o-bilo, pa vseeno najdemo dosti časa za zabavo. Celo zaplešemo in zapojemo včasih, toda to se zgodi le tedaj, ko ga imamo malo pod kapo. Vsak ima še kaj dobrega domo. Ko sem bil zadijie v mestu Oniana, mi nekdo položi zadaj roko na ramo, in ko se ozrem, o-pazim rojaka iz Fly Creeka. Po pozdravnih besedah mi sporoči, da bo v nedeljo dne 25. julija pri Jack Stegenu velika reč. Tedaj bo namreč njegov god in v ta namen bo spekel na ražnju velikega janca. Umevno je, da bo prišel tudi Martinček s harmoniko. Čiirf več nas bo, temlepše in prijetnejše bo. Tudi jaz bom šel, kljub temu, da sem že precej v letih. Tudi Petra Zgago povabim, naj pride. Pred kratkim je pisal, da ni v Ameriki okroglih in rde-čeličnih deklet. Sem naj pride, pa bo videl, kakšne so. Tukajšnja dekleta se najejo žgancev, kislega zelja in kranjskih klobas ter ne živijo samo od kendyja kot ponekod po Ameriki. V splošnem so tukaj farmarji jako dobro počutimo. Pečamo se večji del z živinorejo. i Pozdrav za danes, pa prihodnjič kaj več. Naročnik. Oowanda, N. Y. Ker že dolgo ni bilo nikakega poročila iz te naše male naselbi-" ne v listu G. N., 'sem se namenil i jaz nekoliko poročati, knko tukaj živimo. Kar se dela tiče, je primeroma še dosti dobro, le plače so v pri-L meri z draginjo bolj nizke tako da je delavcu težko kak groš pri-! hraniti. Društev imamo dvoje in sicer 1 J. S. K. J. in drugo S. N. P. J. J O napredku ni mogoče veliko mi-! sliti, ker kar nas je tukaj starih smo vsi zavarovani, novih pa sem s nič ne pride. Smo pa toliko bolj l agilni letos za naš že pred osmi-> mi leti za početi S. D. Pogodbo i zanj smo d.ne 15. julija podpisali in stavbenik prične z zgradbo prihodnji teden, tako da bo v mese-l cu oktobru, ako bo šlo po sreči, dodelano. Od leta 1918 smo po-malern zbirali prispevke v ta namen, tako da smo do konca leta 1 1925 imeli komaj polovico svote prihranjene. Po novem letu 1926 pa smo z večjo eneržijo pričeli s prodajo delnic. Pri tem delu so - nam šli naši rojaki in rojakinje hvale vredno na roke ter nas pov- ^ sod prijazno sprejele in se s kupovanjem delnic povoljno odzvali. , Takoj nato je začel direktorij na _ .svojih sejah razmišljati o kakih a prireditvah v ta namen. Prvi izlet ■ ali piknik je bil določen na dan "! 29. maja v prijaznem Mentleve-3 vern sadovnjaku. Bil je to kot nalašč krasni dan. Jablane vse v najlepšem cvetju. Pod njimi je | bil prirejen tlak za ples, kjer so - se pridno sukali mladi pari na i povelje muzikanta Samsona in prostovoljnih pomagačev. Mi stari smo pa pridno sukali mrzle 1 klobasice da so postafe vroče, dru- - gi so se ukvarjali s sladoledom, tretji pa z več vrst mokroto. Jože iz Milles St. je na dražbi pro- 1 ! dal petelina in njegovo družico, - gospodinje pa so prodajale žrebe 0 za krasen šopek cvetlic, kar je pripomoglo, da jo bil uspeh po polnoma zadovoljiv. Drugi še bolj povoljen piknik j je bil dne 4. julija, tretji pa bo dne 25. julija, ravno na istem .. prostoru. Omeniti moram, da so nam k r uspehu zadnjih dveh piknikov ve-je liko pripomogli rojaki in rojak i-ie nje in tudi nekoiiko bratov Hrva-tov i* Buffalo, ter naši rojaki iz g }So. Day tona, katerim izrekamo |0 najlepšo zahvalo. Vabimjo pa zopet na prihodnji te piknik dne 25. julija, ako vam 1- ie le mogoče nas zopet pose ti ti. Dopisi* GLAS NARODA, 20. JUL. 1926 :akor smo sedaj mi, bodemo vam j ^ udi mi vedno na razpolago. | j Hvalo in priznanje pa se mora jj lati našim domačim rojakom in z •ojakinjam za tako lep sprejem n cadar smo vas obiskali na vaših lomovih. Hvala za tako lepo mir-J,p io in v resnici bratsko obnašanje' e aa naših priredityah. Le tako na-1 s l>rejI r Ker je pa nas ravnateljev delo jako težavno, posebno pa še se-' dajj ko se pričenja z zgradbo, in j ker nam še nekoliko primanjku- . je denarja, vas prosimo, da bi nam , J kar največ mogoče pomagali v^ vseh ozirih posebno pa v denar- J nih, da nam ne bo potreba veliko ^ posojila iskati. Saj to bo Dom nas vseh. Tu se bodemo zbirali skupno na svojem v naših prostih 1 lirah ,in ako ostane sloga in brat- ) stvo med nami kakor dosedaj, bodo prihajali tudi driijri narodi k nam ter nam pomagali, da bomo dobivali plačilo za naše trudapol- i i ] no delo. Nasvidenje torej dne 25. julija | na pikniku. Karl Strnisha. ^ S pota. | Ob času Evharističnega kongresa v Cliica^u je bila tudi znamenita razstava. Razstavljeni so bili razni spominki iz dob misijonarjev in druge podobne zanimivo sti. Razstava je bila v posebni dvorani na obrežju velikega Michigan jezera. *Na nji je bilo videti vsakovrstne stvari: razkošne in bogate plašče, štole. kelihe, monštrance itd. Ljudstvo jo je trumoma hodilo posečat. Poseben oddelek je bil posvečen spominu misijonarjev. Tam je bilo videti razno indijannskc orodje in orožje, godala,.obleke itd. Mene je bil nekdo pravočasno opozoril, da bi tudi jaz razstavil, kar se je ohranilo od raznih slovenskih misijonarjev in se nahaja v moji zbirki S tem namenom sem bil tudi prišel kake štiri tedne prej v Chicago. Po nekem opravku sem šel mimo cerkve sv. Štefana. Po petjn, ki je prihajalo iz cerkve, se mi je zdelo, da se vrši ravno Blagoslov. Da ne bi motil v molitev zatopljenega ljudstva, nisem hotel odpirati vrat. Tudi neko družino iz Bradley, 111., ki je hotela notri, sem opozoril, naj rajši počaka, češ ,da bi se ne spodobilo motiti božje službe. Tako smo čakali, da je pričelo ljudstvo vreti iz cerkve. Neki rojak, kateri je bil prišel s Severo-zapada, mi je povedal, da je v fa-ri sv. Šterfana misijon ter da bo po večernicah pridiga samo za poročene moške. Ko se tako pogovarjava, se obregne obrne neka črnooblečena klepetulja ter me nahruli z besedami: "Ti si prišel sem, da nas boš v cajtenge dal!" Ko sem ji rekel, da je pregrda, da bi jo dajal v časopise, je začela kričati ter mi očitati vsakovrstne stvari. Pozneje sem izvedel, da je to Mrs. Kremesec, žena onega Martina Kremesca, ki je v Običajni že v pregovoru in je uzor vse klepetavosti. (On namreč vedno dokazuje, da ima svojo sivo glavo že 40 let v Chicagi in mu je zabavljanje čez Glas Naroda vedno na jeziku). Izvedel sem, da je bila v bližini Kremesecove hiše pred nedavnim postavljena nova poli-! cijska postaja in da je na tej postaji kot ena prvih gostovala Mrs. Kremesec. Tudi njen gospod soprog je dobro znan čikaškim Slovencem. Pred leti je namreč hodil od hiše do hiše ter s polo pobiral podpise zoper miroljubnega moža Rev. Kraševea. Toliko časa je intrigiral proti njemu, da ga je pregnal iz fare. Ko sem vse to premišljeval, posebno pa že dvanajst let trajajoče Zakrajškove napade name, sera se premislil in sklenil, da ne bom razstavil svoje zbirke na razstavi. V dneh Evharistienega kongresa sem srečal družbo znancev, ki so mi povedali, da gredo na javni shod. Nehate sem se jim pridružil, češ, saj je javni shod in se mi ni treba ničesar bati. Nastopili so razni govorniki iz starega kraja ter pojasnjevali razmere, kar je moralo vsakomur ugajati. Naenkrat me pokliče vratar, češ, It.-, r,- - j '. )<>» _ * i,- t-- - Leno j govoriti. Odpravil sem se m roti vratom. Naenkrat nekdo ne- te a j vrže za menoj, odzgoraj pa ki »sclišini psovke: "Odpadnik, iz- ki ajalec^^td. Psovke je metal J. | pi erič, "urednik" Zakrajškovega ! T ista. Pri vratih me je čakal ne-!n nan človek, ki me je odvedel v v teki lokal preko ceste ter mi po- si edal, da ne smem več v dvorano, h *roti neotesanim surovinam bi si- n er lahko protestiral, ker je bil hod javna zadeva, pa sem se pre- n nislil. » j s Tudi ta dogodek me je tudi na- 11 >otil, da nisem razstavil spomin- 11 tov, ki jih imam od raznih misi- s ionarjev. V moji zbirki je miza iz j11 iedrovine, katera je služila prvim ;I] lašim misijonarjem, da so postav- * jali nanjo mali lični oltarček.j1 imam tudi dva spominska kelilia, s tojih eden je bil darovan misijo- s larju Pireu v Ljubljani; celo ko- -1 jiieo rokopisov, napisanih v čipe- ^ t'a indijanskem narečju; prvo pi-j^ ?mo, ki ga je škof Baraga pisal s v staro domovino misijonarju P>u- j1 tiu; prvo pismo,, ki ga je misijo- 1 nar Lavtižar pisal svojcem v do- 1 tnovino; več finih na platno sli- ; kanih slik, ki so krasile borne cer-! 1 levice med Indijanci; zabojček z ^ lastnoročnim podpisom pokojne-! 1 ura Buha, v katerem je imel po- • Evojnik spravljene svoje slikarske!1 potrebščine: več zemljevidov, ka- • II terih so se posluževali misijonarji na svojih potih; sveto Pismo v slikah, katerepa so se posluževali f misijonarji, ko so učili Indijance J bojijo besedo. To in še marsikaj drugega bi bilo razstavljeno. Vse to imam skrbno shranjeno ter sem 1 pripravljen pokazati onim, ki jih 1 zanima. S pozdravom Matija Pogorele. East Norwalk, Conn. Kakor je bilo že pretekli teden poročano, je priredil "Slovan" (v mislih imam namreč vrlo pevsko društvo, ki je znano pod tem' imenom) izlet ali piknik na posestvu Mr. Pirnat-a v East Xor-walku, Conn. — Prireditev ni bila splošna, pač pa bolj intimna zabava Slovanovih pevcev in povabljenih prijateljev. Kjer je dru-' god nepotrebno omeniti in kar je samoposebi razumljivo, naj tukaj : na prvem mestu povem, da je bil j s "Slovanom" to pot tudi njegov pevovodja, Mr. Ivan Adamič. — Kako je naš dični "Slovan" privandral na veselični prostor, natančno ne vera, cul sem pa, da so se pripeljali pevci s parnikom v Connecticut. Okoli enajstih dopoldne, ko se je nahajal parnik s 'Slovanom' na krovu, baš na "visokem morju", je pričelo treskati in grmeti in ulila se je ploha, ki je obetala drugi vesoljni potop. Katastrofa bi bila morda tudi nastala, da ni rešila človeštva pri-čujočnost duha Slovanovega pe-vovodje Mr. Adamiča in njegovih pevcev. In kaj so naredili? — Razjarjenemu Neptunu v brk so zapeli pesem o našem morju, ki bilo nekdaj je slovansko in po katerem je vozil slovanski rod svoj hrasta v brod. In Neptun je vzdignil svojo trioglato ost, pomiril valove ter se odpravil nazaj v svojo stekleno palačo na morskem dnu. kjer ga je že nestrpno pričakovala njegova kraljičina. — O- menil sem že, da mene ni bila na R3 tej, avantur polni pomorski poti, ker sem se dan prej odpeljal z vlakom v Connecticut ter prenočil j pri čislani Premruovi obitelji. — 2 j To, kar sem tu zapisal, je poda-! no samo po ustnem izročilu; povedal sem tako, kakor sem pač j slišal. Ker so pa viri tega izroči- ^ la verodostojni, zato verujino in n ne dvomimo! I (j Slovanova zabava je bila v res-; | niči zabava. Mr. in Mrs. Pirnat j | sta storila vse, kar je bilo v njuni t J moči, da bi bilo gostom čim udob-j nejše na njihovem vrtu. Človeški samopašnosti na ljubo je moralo -, nebroj piščancev žrtvovati svoje v , j mlado in nadebudno življenje. — .I Klet je bila založena od vrha do' T] ; tal in menda ni nihče žejen od- s 1 šel. Na povabilo Mr. Padarja sem j stopil tudi jaz v svetišče, kjer mi ^ je Mr. Pirnat postregel z izborno } ■ kapljo, ki pa je imela toliko "ki- » _;ka" da jo je bilo treba zaliti s ^ j steklenico sifona, sicer bi bila ne- , varnost ognja. — Slovan je uve- j ljavil našo lepo pesem v vsej nje-_!ni lepoti. S svojega bogatega pro-' e grama nam je zapel mnogo lepih > pesmi, med katerimi je meni naj- , z!bolj ugajala ona o mlinarju. Xe| Ivem, morda ni najlepša; morda , .1 je najlažja, najmanj komplieira- f g'na in najenostavnejša, a vem, da j i je najbolj ljubka. Vsaj za moj o- ( kus! Okusi so pa različni. ! K skl epu naj mi bo dovoljenih ] j še par vrst o 'Slovanu'. — V Now e i Torku imamo več pevskih d ruš- 1 j tev in pevskih zborov; eni živijo e'in uspevajo; drugi so živeli in so i n ; se preživeli; poleg petja imajo vsi k i svoje gotove politične in verske j tendence ter svoje eilje, za kate-j 1 rim gredo in katerim služijo. — "Slovan" pa goji — vsaj kakor je videti — samo slovensko pesem in ničesar drugega. Kot se zdi. se ravna po onem lepem srbskem 11, geslu : — Brat mi mio. ko je vere bio! — In tako je prav! Dokler ,T-(se bo teh smernic držal, mu je tu-n,di uspeh in življenje zagotovlje-no. Politike, političnih 'velmož' in r_ političnih razočaranj imamo ame-i- riški Slovenci več kot dovolj. To a je poglavje zase s trpko in ironič-no zgodovino, o katerem ne bom] tukaj razpravljal. Društev, ki 'e. goje samo kulturo, imamo pa a-] 1 meriški Slovenci malo, toda med iljtemi pa zavzema častno mesto di-v;.čni newyorski Slovan! Naj to — svoje mesto i v bodoče odbdrži; t" naj ne krene s te poti; naj bo i r, v bodoče toleranten in liberalen a in naj veruje v svobodo prepričali nja in vesti, pa bo dobro vozil. — 3- Slovan je skromen in se ne sili ni-j s kjer v ospredje, in prav zato je! i- tem večji. Kvaliteta in moralna I ti višina pevcev in njihovega pevo-' d vodje je že vstisnila Slovanu svoj [>. poseben, karakterističen in karak-i- teren žig, katerega upamo, da i- mu nihče vee ne izbriše! Poročevalec. > — Forest City, Pa. so Dne 24. julija ob treh popol-ti dne se bo vršila v slovenski cer-a- kvi sv. Jožefa sv. Birma. Birmo->j val bo ljubljanski knezoškof A. ? B. Jeglič. To naj blagovolijo vpo-il števati vsi sloveuski staroši v v Forest City in okolici, ki imajo m za birmo pripravljene otroke, a- Pozdrav! Poročevale\ Peter Zgaga Poglavje o današnji mladini. Srečala se se mladenič in mla-lenka. Ona je bila lepa kot solue-la zarja, on pa bogat, da ni velel kam z denarjem. Ljubila sta se en dan in eno noč, iva ni in dve noči ter polovico tretjega dne. Tedaj je napočila ura ločitve. Ona je morala k svojim stari-šem, on je pa iinel važen opravek v mestu. Ves potrt in žalosten jo je spremil na kolodvor. In medpotoma sta se zmenila, kdaj se boste vzela, kakšno balo bo ona imela in kakšno hišo ji bo kupil. No, sicer pa, bila sta že tako ali tako kot *nož in žena. x Vlak je prisopihal. Napočila je ura ločitve. Objemov in poljubov ni bilo ne konca ne kraja. Spremil jo je v vagon ter jo še enkrat prisrčno objel in poljubil. Solze so njemu in nji curkoma vrele iz oči. Vlak se je začel pomikati naprej, on je stal ves potrt in uničen na peronu. Naenkrat, se odpre okno oddelka, v katerem je ona sedela. Globoko se je sklonila ter zaklicala : — Ilej ti, kako si že rekel, da ti je ime? . . . On ji je nazaj zaklieal svoje ime ter se pri tem spomnil, da jo je pozabil vprašati odkod je in kako se imenuje . . . Živela sta prijatelja Peter in Pavel, ki sta imela strašno hude žene. Pa se je primerilo nekoč, da sta se se vračala skupaj z dela. Cesta je bila široka, in na newvorskih cestah je vsepolno avtomobilov. Za avtomobile se pa nista brigada. V prijateljskem pogovoru sta šla preko ceste. Naenkrat strašno zatrobi avtomobilska trobenta. , Toda bilo je prepozno. Petra je I zadel velikanski trn k ter ga po-i vozil do smrti. Ce bi ne bil Pavel |hi1ro odskočil, bi ga doletela ista I usoda. Za las je manjkalo, da tudi njena ni. Ves preplašen je prišel Pavel domov ter povedal svoji ženi, kaj se .ie zgodilo. Žena. kot so vse sitne in nepremišljene ženske je rekla: — Prav mu je, zakaj pa ni malo bolj hi-I tro stopil. j Petra so pokopali, in vršila se i je dolga obravnava med vdovo in ' kompanijo. j Vdova je zmagala. Kompanija ji je morala plačati dvajset tisoč dolarjev odškodnine. Ko je Pavlova žena to izvedela, je nahrulila svojega moža rekoč : — O ti prokleta šema! Ivam se ti je pa tako mudilo? Ali nisi mogel iti malo bolj počasi, tako počasi kot je hodil Peter . . . * Na javnem shodu se je drl kandidat za župansko mesto: — Ce hoče imeti občina novo šolo, — izvolite mene. — č'e hoče imeti občina nove ceste, izvolite mene. — Če hočete pospešiti živinorejo, izvolite mene. — Če hočete imeti dobrega občinskega bi- , ka — izvolite mene . . . * Dosedaj se me še ni lotilo do-motožje, toda mislim, da še me •bo. Enkrat'se bom vseeno odpravil, i Le dve stvari se moreta zgoditi: 'aH me b vse se je razkadilo v pra zen dim. Končno pa je rekel: — Tn vse to plača država ? — Da. — Pa sem slišal, da je o počit nicah teater zaprt. Tn imajo vaš ljudje tudi tačas plačo? — Tudi. — Kaj poveste? In vse to plač« država? Ni čuda, da so potem ta ki davki. Mož se je ravnatelju zasmilil morda je bila to najhujša novica ki jo je poštenjak čul v mestu, n; deželo bo šel in tarnal ž njo seb in drugim. Zato mu jc na kratki povedal, da to ni tatvina, ne ko rupcija, da je to kultura, umet nost in nekaj, kar rabimo talc< kot božjp besedo. . . Možak je pritrdil, kakor da g; je razumel, videlo se je, da se ce lo strinja s kulturo in umetnost jo, ki jo tako rabimo kot božji besedo. Pa ga je naenkrat zopet neka, silno potrlo: obraz mn je šel skoraj na jok in dejal je mrko izpod obrvi: — In vi ste potemtakem ravnatelj tega gledališča? — Da, jaz sem pa ravnatelj tega gledališča. Možakov obraz je postal brez izraza. Izpraznil je čašo, malo po-moleal in vzdihnil: — No, da, moj Bog, kaj hočemo. . . Tudi taki ljudje morajo menda biai na svetit. USPESNA OPERACIJA Pripravite jim Bordenovo Star ali Magnolia Kondenzirano Mleko po raznih navodilih, naprimer pudinge, kustarde, pa je, polivke, kekse in dezerte ali druge jedi, ki zahtevajo mleko in sladkor. Če jim ^rijata čokolada ali kakav, se poslužite Bordenovega Star ali Magnolia Mleka. Namaži-te ga na kruh, kekse ali piškote. Dajte ga jim na ta ali oni naein. Poskušajte ga v svoji kavi. Bordenovo Star ali Magnolia Kondenzirano Mleko da kavi bogat, izrazit okus. Jugoslavia irredenta IDOL MLADE AMERIKE Vprašajte ameriške šolarje za najslavnejšega Amerikanca, pa vam jih bo devet izmed desetih odvrnilo, da je to Babe Rutfc. zna ni baseballski igralec. Slika nam kaže tega junaka in poleg njegp mladega fanta, ki ga skuša fotografirati. y Razvoj zemeljskega prebivalstva. Monakovski vseučiliški profesor j A. Fischer je napisal zanimivo J razpravo o razvoju zemeljskega! prebivalstva v povojnih letih. V naslednjem prinašamo njegove glavne zanimive izsledke. Sredi 1914 se začenja velika, po svetovni vojni povzročena motnja v razvoju prebivaLstva, ki je tra. jala v splošnem do konca 1920, v svojih zadnjih lokalnih potekih (zlasti v vzhodni Evropi) celo do 1923. Prebivalstvo Francije, Belgije in Srbije začenja že 1914 padati, prebivalstvo Nemčije, Av-stro-ogrske, Rusije in celotne Evrope šele 1915. Nasprotno se jc stanje prebivaLstva v Angliji in Italiji ohranilo na Isti višini še 1917. (V obeh deželah so se sicer ob in po izbruhu vojne mnogi vrnili domov). Medtem je prebivalstvo izven Evroi>e (izvzemši Ameriko in A stralijo, kjer se je priseljevanje zmanjšalo) precej neovirano naraščalo in začetkom 1918 je prebivalstvo v primeri z letom 1914 kljub tri in pol letni svetovni vojni zrastlo za 26 milijonov. Šele hripa v letu 1918 zniža prebivalstvo: in sicer, ker se je bolezen prenesla v zdravstveno najbolj zaostale pokrajine Azije (ziasfi v angleško Indijo), kar za ogromno število 20 milijonov. Medtem so se pričele tudi katastrofalne izgube na prebivaLstvu v Rusiji, ki so, skupno s trajanjem hripe,- 1919 povzročile nadaljnje nazadovanje za 7 milijonov. Ogromne vojaške izgube v svetovni vojni (13 milijonov), ena stoštirideseti-na vsega človeštva, se zdi, da ne samo absolutno, ampak tudi relativno prekašajo izgube v vseh večjih vojnah preteklosti. Direktne vojne izgube v vseh vojnah 19. stoletja skupaj znašajo samo 4 milijone. Po svojih posrednih vplivih na razvoj prebivaLstva zaostaja pa svetovna vojna za tridesetletno vojno in najbrž še za vrsto drugih vojn. Za to dejstvo se imamo zahval it i medicinskemu nfcpredku. V letu 1920 zraste zopet prvič prebivalstvo vsega sveta, in sicer pridobi Evropa 2, zemeljsko prebivalstva pa 7 milijonov. Leta 1921 se zviša prirastek na 11 milijonov in se ustali od leta 1922 dalje na 13 milijonov, t. j. 2 odstotka (v Evropi na 4 milijone, t. j. 8 in pol odstotkov). V zadnjih predvojnih letih pa je znašal prirastek v celoti 16 milijonov, t. j. 9 odstotkov, in v Evropi 6 milijonov, t. j. okroglo 13 odstotkov. Toliko v primero. Dočim je celotno prebivaLstva sveta sredi 1925 za 62 milijonov večje od leta 1914, je Evropa sedaj šele dosegla svoje tedanje prebivalsko stanje. Razdelitav je o^ v ^ VV *e ^ IZBOREN KONJ — DIRKAČ aliki vidite enega najboljših kcnj-dirkačev Man o'War. Poleg .tzi Leta, je prehitel vse svoje tekmovalca. pač drugačna. V Sovjeski Uniji je prebivaLstva že za 9 milijonov manjše v Franeiji za 1 in tretjino milijona, v Poljski za tri četrtine milijona, na LaJtiškem za (iOO tisoč, v sedanji Avstriji za 300 tisoč, na Litovskem za 200 ti-J soč kot sredi 1914. Sicer je pa povsod večje, in sicer v sedanji Nemčiji in Angliji za čez 2 milijona, v Italiji sedanjega obsega za j okroglo 2 milijona, na Nizozem- j skem (tu le naravna razmcoži-tev!) in v* Grčiji (zopetno vračar nje iz Male Azije) za 1 milijon. Če pogledamo na razvoj prebivalstva v povojnih letih, nam pa-1 de v oči najprej močno naraščanje števila rojstev v deželah, ki so .se udeležile svetovne vojne. V ne- j katerih deželah, med temi Angli- 1 ja in Francija, se vsota iz 1. 1913 prekorači, druge, med njimi Nemčija, ne dosežejo čisto predvojnega: količnika. Razloge za to naraščanje imamo iskati tudi v negativnih činiteljih, da je število smrt-| nih slučajev v primeri z 1913, manjše, da je število porok v po- j vojnih letih izredno naraslo (porok, ki so v vojnih letih izostale). Prirastek roj.srtev v prvih letih po vojni je torej le zamujena statistična korektura razvoja prebivaLstva zlasti za zadnji dvS leti vojne. Razvoj prebivalstva v povojnih letih pokaže šele 1923 in 1924 svoje pravo lice, ki pa je za evropske narode v splošnem in posebej za germanske prav malo prijazno in ugodno. Ugodno je kve-čem večje število rojstev kot smrtnih slučajev. V najnovejšem času izkazuje trojica južnoromanskih narodov, Italija, Španija in Portugalska, upoštevanja vredno u-pornost in silno število rojstev. Z znižanjem smrtnih slučajev se je v Španiji dosegel primeren prirastek, da, celo Francija je dosegla upoštevanja vredno izboljšanje letnega prirastka. Za Francijo je treba pripomniti, da gre njen neugodni prebivalski razvoj na račun izvanrednega umiranja (kar je za kulturno državo kot je Francija zelo čudno) in na račun nizkega števila rojstev. Od germanskih dežel ni imela Anglija 1924 in Švedska že 1923' nič večjega števila rojstev kot Francija. (Škotska je v tem oziru izjema), pač pa imajo precejšnji prirastek, ker je število smrtnih slučajev zelo majhno. Prirastek v Nemčiji je znašal v letu 1923 7 odstotkov, za leto 1924 pa 8 odstotkov ; če bi bila umrljivost tako velika kot v sedanji Franeiji, bi se prirastek zmanjšal na 4 odstotke. Prebivalsko najbolj zdrava dežela je že nad deset let Nizozemska. Posrečilo se ji je doseči prirastek 25 odstotkov, ki ga nima nobena dežela enake civilizacijske višine. Umrljivost je potisnjena pod 10 odstotkov. Leta 1923 je znašala celo 8.9 odstotkov. ThlINPOL MILIJONA V It A N-KOV ZA EN GOBELIN Na dražbi v Parizu so prodali gobelin iz mest^ BeauvaU za svo. to 3,652.000 frankov. Trije Moli v slogu Ludovika XV. so šli za 1,222,000 frankov; pisalna miza iz iste dobe je dala srečnemu lastniku 585,000 frankov, neki drag gobelin je dal 444.000 frankov. Tržaški listi so objavili poročilo poslanca Mracha, pokrajinskega fašistavskega tajnika za Istro, ki ga je imel na znanem fašistov-skem kongresu v Puli. Zanimivi so predvsem odstavki o učiteljst-vu in o sodelovanju šole in fašia. Poročilo pravi med drugim: 1 — Natančne in izrazite oblike, ki jo je dal šolskemu vprašanju minister Fedele, se morajo predvsem zavedati vse oblasti, ki vodijo ljudskošolski pouk v naših krajih, tako da vtisnejo nacionalističnemu procesu hitrejši tempo in globlji razvoj, ne da bi se dale ustavljati pred formalnimi oziri, ki bi to delo lahko ustavljali, ako ne celo prepreči^;. Radi tega <;e hočemo dotakniti točke, ki se mora po našem mnenju z vso oner-gijo rešiti: namreč vprašanje dru-gorodnih učiteljev. Znano je. da se je mnogo starih slovanskih u-čiteljev obdržalo v službi in da se jim je poveril pouk italijanščine, čeprav je morda to odredbo narekoval kak čut pravičnosti, so je pokazalo, da se je prečeši o pretvorila v resno oviro za dosego svrhe, ki jo je stavil fašistovski režim nacijonalni šoli v naših krajih. Moramo sicer priznati, da so se Šolske oblasti potrudile, da izključijo elemente, ki so svojo učiteljsko misijo izrabljali za šmita-nje slivenskih mas, to sami vemo, da veliko onih, ki so ostali v službi, uporabljajoč vse nredpise previdnosti, nadaljuje svoje z.i-strupljevalno delo in to ravno v krajih, ki so bili doslej manj dostopni italijanskemu duhu. Gotovo so med njimi častne izjeme : so namreč slovanski učitelji, ki se odkrito In lojalno trudijo, d aasimilirajo jezik in duh in da vcepijo italijanski jezik in duh tudi otrokom ,ki so jim poverjeni. Ampak kolikor hvalevredne so te izjeme, so vendar le izjeme. Velika večina učiteljev, ki so še ostali v službi, se ali udaja no*i mraz-meram s pravim nasprotujočim duhom, ali dela to v najboljšem slučaju z nekakim pasivnim mehanizmom, od katerega si moremo le malo dobrega obetati za svrhe izdatne italijanske vzgoje drugorodnih otrok. Učijo jih či-tati, pisati in računati, toda italijanske duše, ljubezni, ponosa naše dežele ne morejo vcepiti svojim učencem, ker so oni sami nepoboljšljivo brez njih. So torej novi in vedno novi navali svežega naraščaja, ki raste pod italijansko zastavo, a to še nadalje odteguje naši kontroli in našim podeželskim masam bo vtisnjene premalo italijanske fiziognomije. To je torej problem, katerega se mora lotiti fašizem. Ravno tako, kakor si prizadeva, da ustvari v mladih generacijah nove Italijane, tako mora ustvariti v mladini iz drugorodnih krajev predvsem Italijane. To mora biti prva naloga šole, to je ena najbolj nujnih nalog istrskega fašizma. — V to svrho zahteva referent sodelovanje, in sicer najtesnejše sodelovanje učiteljstva s fašisti. — V naših krajih, kjer je etniška dolžnost še problem, se mora srna trati vsako protifašistovsko stališče kot protidržavno in tei iu primerno morajo prf tojne oblasti tudi nastopati proti nasprotnikom fašizma. — Tako govori italijanski poslanec,- član absolutno vladajoče stranke, v času, ko naj bi Jugoslavija odobrila beogradske in nettunske konvencije. . • SUMLJIVI PAPIR Bankir Meier je dobil na vrtu listič papirja. Bil je natančen in podreben načrt njegove pisarne; t do pičice natančno so bila označena vrata, stopnišča in hodniki; pri vratih je bilo zapisano, ali j?e odpirajo na znotraj ali na zunaj, okna so imela označbo širin?, zapisano je bilo, kako dalae je od vrat do -stopnic, Meier ves pie-strasen, pripoveluje opoldne družini, kaj je našel: "Vlomit; Loče-jo in so si napravili načrt.** — "Saj ni tako hudo," je rekla najstarejši hčerka, "moj prijatelj bo jutri v tvoji pisarni mene Barse^da^anbodo rvr&tf vrgli in si je vse natančno zarisal. Občinski komisar v Trstu. ^ Generalni podtajnik Ricei čisti, Trst in mu hoče dati pravega fa-šistovskega življenja. Občinski zastop v Trstu ne odgovarja duhu sedanje prerojevalne dobe, zato slede te dni demisije občinskih svetovalcev po vrsti in v kratkem času bo imenovan komisar, ki bo užival polno zaupanje nacijonal-ne vlade. Kaj je vse mogoče. ' Rimska "Hjibuna" in tržaški "Piccolo" sta istočasno očitala J župnemu uradu pri Sv. Ivanu v j Trstu protitalijansko propagando in objavila sta nekatere okrožni- j ce s podpisom |;vetoivansk-*g i ka-j plaha Milanoviča. Župnik in kaplan-pri Sv. Ivanu sta protesti/ rala in zahtevala preiskavo, i i se ugotovi odkod izvirajo ore okrožnice, ki so škodljive mirnemu sožitju obeh narodnosti. Okrožnice so sestavili itaHjan-ski ljudje, ponaredili podpise in pečate z dosti očitnim nameno.n. da preženejo slovenskega župnika in kaplana od Sv. Tvau*. Hudobni naklep se je izjalovil in pokazal, kako daleč sega so- tfafimv tfo fftfbivfcoj se toliko prepoveduje potreba do-1 brega sožitja med obema narod-nostima. • O službenem antifašizmu piše "II Popolo di Trieste", ker se reški prefekt noče brezpogojno pokoriti sklepom fašistov v Opatiji. Vodstvo bolniške blagajne za Volovsko-Opatijo imajo v rokah fašisti. Reški prefekt je odredi L da se ima izvoliti redni odbor, s čemur neha funkcija fašistovske-ga komisarja O. Mora. Fašistom ni to všeč in jezni so postali potem, ko je prefekt odklonil njihovo listo za odbor ter dal sestaviti drugo, na kateri je tudi neki Hrvat, kar je nezaslišano in izzivajoče. Fašisti iz Opatije groze reškemu prefektu v svojem glasilu in mu dajejo razumeti, da se mora vršiti le fašistovska volja, katero morajo politični funkcijouiarji brez ugovora izvrševati. \ : Postojnska jama dobi avtonomno upravo, ki bo imela svoj upravni svet 5 članov. Postojna se ima povzdigniti za tu-ristovsko središče Krasa. -V ta na-"njfto' potrebtta "d^kikAtt'sredstva bo dala vlada na razpolago. BREZPLAČNO Če hranite labelne s kan, dobivate dragocene predmete. Za 115 labehiov dobite naprimer ščetko in glavnik kot sta naslikana spodaj. Darila vas ne bodo stala nič. Vse, kar je treba, je hraniti labelne s kan. Pojdite v -bližnjo premij sko trgovino, ki so navedene spodaj, pa izberite, karkoli potrebujete za svoj dom. Hranite labelne za dragocena darila. PREMIJSKE TRGOVINE ^^^^^^^ NEW YORK CITY, N. Y. N^Vllj—^ 4* Hudson Street, near Duane Street 426 West 42nd Streat, Near Ninth Ave 1427 Third Avenue, near 80th Street 61 East 12oth Street, near Madison Ave BRONX, N. Y. 578 Courtlandt Avenue, near 150th Street BROOKLYN, N. Y. S70 Atlantic Avenue, near 4th Avenue 2 Sumner Avenue, near Broadway 41 Nevins Street, near Livingston Street " LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue, near 4th Street JERSEY CITY. N. J. I 350 Grove Street, near Newark Avenue / ■ 584 Summit Avenue, near Newark Avenue I Op] ^r NStogA i*.— f»- • T»— X?— -— I' { 7*"- !«r-»i - m« 0L«l It i /i [ i jg Zdravniki tržaške mestne bol-niee so izvršili zanimivo operacijo. Gre za poskus zdravljenja potom prenosa krvi iz zdrave osebe i v bolnika. Ta način zdravljenja '. sicer ni nov. Operacija tržaških | zdravnikov je svojevrstna glede na dejstvo, da so jo poskusili pri zdravljenju žastrupljenja krvi, ki ga povzročajo opekline. V mestno bolnišnico sta bili peljani dve osebi, ki sta dobili zelo močne opekline: kotlar Ilenrik Mignanelli, ki je ponesrečil pri delu v Llovdovi ladjedelnici, in deklica Ana Dornich, ki so ji sta-romesfni paglavci zapalili obleko. Njuno obupno stanje je napotilo zdravnike, da so sklenili izvršiti važen poskus. Treba je bilo le dobiti dve zdravi osebi, ki bi bili pripravljeni žrtvovati gotovo količino krvi. kar seveda ni bilo tako lahko. Pa vendar sta bili najdeni osebi, ki sta bili pripravljeni za plemenito žrtev. Pri posvetovanju, ki so ga imeli zdravniki, je bil navzoč tudi zdravnik dr. I-van de Francesehi. ki je prosto-• voljno izjavil, da je pripravljen žrtvovati za operacijo, ki bi obogatila zdravniško vedo za novo > j dragoceno izkušnjo, količino svo- - je krvi. Prenos krvi se je imel izvršiti na Mignanellija. Za malo - Ano Dornichevo se je priglasila : z istim namenom njena starejša i sestra. Popoldne sta bila bolnika 1 prenešena v kirurgični oddelek, - kjer je primarij dr. Oliani v nav- - zočnosti primarija dr. Ravasinija - in več drugih zdravnikov izvršil - važno operacijo. Mali Dornichevi - so vbrizgali 00 gr. krvi, ki so jo odvzeli njeni sestri; dr. de Fran-eesclii pa je žrtvoval za Mignane- . lija celih 300 gramov svoje krvi. Operacija se je popolnoma posre- - čila in bolnika sta se takoj poču-i tila nekoliko bolje. Zdravniki pa sledijo zdravstvenemu stanju o-beh bolnikov z vso paznostjo. — i Ako se jim posreči ozdraviti ne- - srečnika, bo to uspeh, ki bo našel tudi v mednarodnih zdravniških . krogih globok odmev, i -_ i' i j Odpuščeni delavci. 0 V Ajdovščini je Brunnerjevo - podjetje odpustilo 128 delavcev - in delavk. Ostalo je v službi 500 5 Slovencev, ki pa imajo odslej skr- ( čen dnevni urnik od 8 na C ur ter 1 od 6 na 5 delovnih dni. -' Odpuščena sta tudi ravnatelj - Roesler in inženir Appenzeller. V 3 tekstilni industrfiji je res kriza J ali ajdovske odpustitve kažejo v i zadostni meri nolitično ozadie. ■■■■•■.....■ GLAS NARODA, 20. JUL. 1926 VELIKE PONEVERBE V BANKI V Kom^rnu na Moravskem je nastalo med prebivalstvom veliko razburjenje, ker se je raznesla vest o poneverbah v ondotni banki. Jeseni so vlomili v banko neznani svedrovci ter odnesli vee stotisoeev. Potem se je raznesla po mestu vest, da je generalni ravnatelj banke Pavel Freistadt brez sledu izginil. Posledica te vesti je bila, da so delničarji in vla-galci navalili na blagajno in zahtevali svoj denar. Uradnikom je prejila nevarnost, da jih razjarjena množica ubije. Zato so poklicali na pomoe policijo, ki je morala banko zapreti. Po mestu so se širile fantastične vesti. Najprej so ljudje govorili, da je ravnatelj s špekulacijami zapravil nad poldrugi milijon bančnega premoženja in pobegnil s svojim bratom v Rusijo. Zvečer so že govorili, da znaša primanjkljal šest milijonov kron. Verjetna je verzija, da je ravnatelj najprej zašpekuliral svoje premoŽenje in Šele potem segel po tujem denarju. Špekulacije se ni-bg posrečile in ravnatelj je prišel v velike denarne stiske. Nekega večera je odpotoval iz Komorna, češ, da ima važne opravke v Pragi, v resniei se je pa odpeljal v Bratislavo, kjer je skušal doseči poravnavo. Ker se mu to ni posrečilo, je odšel iz neke bratislavske banke zelo razburjen in brez Bvrinika, rekoč, da se kmalu vrne. Vrnil se pa ni več. Poročilo komarnske banke pravi, da je posebna komisija pregledala blagajno in blagajniške knjige ter ugotovila, da nenadni odhod generalnega ravnatelja ni v nikaki zvezi z zavodom. Poročilo veli na koncu, da je bila takoj od- f^A ODRASLE.) rejena inventura zavoda. Izplaei-'Key of Heaven: la so ustavljena samo za nekaj: tednov, nakar začne banka zopet normalno poslovati. To poročilo ima namen pomiriti prebivalstvo. Uradno poročilo pa ni popolnoma točno. Banka je zaprosila finančno ministrstvo brzojavno za šestmesečni morato-' rij. To prošnjo je ponovila tudi pismeno. Prošnja je utemeljena s tem, da izkazuje bilanca poldrugi milijon deficita. Nato so bila ustavljena vsa izplačila. Banka je zaprta. Zdaj je pa točno dognano, kako je prišlo do deficita. Generalni ravnatelj in višji uradniki so špekulirali z devizami na budimpe-Štanski in dunajski borzi. Špekulacije so se posrečile. Izgube so bile v bilancah za 1. 1922 in 1923., naknadne Jtrite. Banka je imela v Budimpešti in Raabu velike terjatve v starih kronah, ki jih je izkazala v bilancah v čeških kronah. Vse kaže, da bo morala banka popolnoma likvidirati. Kmalu nato so potegnili v Bratislavi iz Donave truplo generalnega ravnatelja, ki je skočil v Donavo po neuspelih pogajanjih o sanaciji banke. V njegovem žepu so našli potni list, vojaško knjižico, denar in pisma. Še pred odhodom v Prago je ravnatelj poravnal vse dolgove v banki. POUČNE KNJIGE ** L r MOLITVENIKi KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. : : I G R E : s fL\zne povesti m ROMANI Abecednik ...................... Angel j ska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...........10 Angleško-slov. in slov.-angl. slovar .90 Boj nalezljivim boleznim ...........75 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano.....35 Domači vrt, trdo ve«.............1.— Domači zdravnik po Knaipu...... 1.25 Dalmatinske * poviti .............35 Domači živinozdravnik ........... 1-251 Dekle Eliza .......................60 Govedoreja ■7«|Dolenec, izbrani spisi.............60 Doli z orožjem ....................60 Št. 27. Fran Erjavec: Brerpoale-ncat in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broi..........85 ^'t. 2'J. Tarzan sin opice .........?U St. 31. Roka roko.................25 Št. 32. Živeti .....................25 Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna a Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 etr., broš......................50 Št. 36. Ksaver Meako: Listki, r 144 str.......................65 St. 37. Domače živali .............30 St. Tarzan in svet..........90 Št. 39. La Boheme................ 1._■ I Št. 46. Magola ...................40 Št. 47. Misterij duše .... 1_ Št. 48.Tarzanove živali.............90 fl Št. 49. Tarzanov sin...............90 Št. 50. Slika De Graye............ 1 20 Št. 51. Slov. balade in romance.....80 Št. 52. Sanin .................... i.5( Št. 54. V metežu ................i._ Št. 55. Namišljeni bolnik...........50 Št. 56. To in onkraj Sotle.........30 Št. 57. Tarzanova mladost......9C- OS. Glad (Hamsun)..........90 •St. 61 Gol ar: Bratje in sestre ... .75 Št 62 Idi jot I. del. (Dostojevski) .9C Šr. 63. Idi jot II del (Dostojevski) .90 št. 64. Idi jot III. del (Dosto/evski) .90 ^t. 65. Idi jot IV. del (Dostojevski) .90 Vsi 4 deli skupaj.............. $3.25 SPILMANOVE PRIPOVEDKE: 2. zv. Maron, krčanski deček iz Li- banona .......................25 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora.....................25 4. z v. Praški judek.................25 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 9. iv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega______ _____ .80 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega ............ .25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30 13 zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Hnronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska povest ......................... .25 16. zv. Zlatokopi, Povesi...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............80 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev........................ ,80 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tisoč in ena noc, trdo vez..........90 Tik za fronto.....................70 Tunel ............................l.— Tatic, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti (Flaubert), trd. ves. .75 Tri povesti grofa Tolstoja.........50 Turki pred Dunajem ............. .60 Trenutki oddiha.................. .40 V oklopnjaku okrog sveta, I. del .. .90 V oklopnjaku okrog sveta, II. del .. .90 Veliki inkvizitor................ 1.— Vera (Waldova) broš......... .35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— \ Vrtnar, Rabindranath Tagor« Irdo vezano.................78 broš......................... .60 Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk spokornik in druge povesti sa mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......80 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Zmisel smrti ......................60 1 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadnja pravda, trdo vezana.......75 Zadna pravda ................... .50 > Zmaj iz Bosne.....................70 Zlatar j evo zlato...................90 Za miljoni, ............65 i Ženini naše Koprnele .............35 Zmote in konec gospodična Pavle .85 > Zgodovinske anekdoti ............ .80 Zločin v Orsevalu 246 str.........1.—. > ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......85 ; 2. zv. Hudo bresdno................35 ; 3. zv. Vesele povesti............... .35 ! 4. zv. Povesti in slik« . ......... 35 ) 5. zv. Itudent naj bo. Nsi vsakdanji ) kruh ........................ Ml Naročilom je priložiti debar, bodirf > gotovini, Money Order ali poitae anamk«| po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, ti, i komandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni t eaoiltl« ) Knjige pošiljamo poštnino prosto. „ "GLAS NARODA" 0 SLOVEHXO PUBUJ3HIH& 00. Konec realke v Idriji. Zaključeno je zadnje šolsko leto realke v Idriij. Zgodilo se je to bai ob 25-letnici njene ustanovitve. Idrijčani so se dolgo časa trudili, da dobe primeren srednješolski zavod. Posrečile se jim je imU in z njihovimi žuji jeJ nastala ponosna šolska zgradba: idrijska realka. Zelo usuesno je bilo njeno delovanje, v veliko korist idrij skemu ljudstvu in vsemu slovenskemu narodu. Sedaj tega našega zavoda ni več. Po vojni je pripadla Idrija Italiji in italijanska šolska oblast je kmalu zadada idrijski realki zadnji udarec. To spada v okvir ubijanja Šolstva med Jugoslovani v Julijski Krajini, katerim se nudi le ie nezadosten osnovni pouk v državnem jeziku in se jim tem potom zapira pristop tudi v italijansko srednjo šolo. . . Razstava risarskih izdelkov ob zaključku iy enem aH drugem razstavljalcu &e lepo r*jrrl|&. ■ .. . - MOLITVENIKI: t Duša popolna ................... 1.— Marija Varhinja: v platno vezano...............80 ^ v fino platno ................ 1.00 j v usnje vezano ..............1.50 2 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano .............. 1.00 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano .............. 1.50 * v fino usnje vezano.......... 1.70 Skrbi za dušo: 1 v platno vezano...............80 v usnje vezano ..............1.65 v fino usnje vezano ..........1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: ( v platno vezano...............90 1 v fino platno vez. .............1.50 1 v fino usnje vez. .............1.60 Nebesa Naš Dom: i v usnje vezano................1.60 1 v fino usnje veeano .......... 1.80 j Kvišku srca, mala: 1 v fino usnje vez...............1.20 ^ Oče naš, slonokost bela ..........1.20 i Oče naš, slonokost rjava..........1.20 j _ 1 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) ] Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .80 Child's Prayerbook: 3 v belo kost vezano............1.10 3 Key of Heaven: 1 v usnje vezano .............. .70 J Key of Heaven: j v najfinejše usnje vezano____ 1.20 (ZA ODRASLE.) ,Key of Heaven: v fino usnje vezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano..........1.40 POUČtfE KNJIGE: Abecednik ...................... .80 < Angelj ska služba ali nauk kako se ' naj streže k sv. maši...........10 < Angleško-slov. in slov.-angl. slovar .90 Boj nalezljivim boleznim ...........75 ( Dva sestavljena plesa: četvorka in 1 beseda spisano in narisano.....35 < Domači vrt, trdo ves.............1.— 1 Domači zdravnik po Knaipu...... 1.25j Domači živinozdravnik ........... 1.25 i Govedoreja .751 Gospodinjstvo .................. 1.— Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Kubična računica, — po meterski meri..........................75 Katekizem, vezan .................50 Kratka srbska gramatika .........30 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 ■ Knjiga o dostojnem vedenju........50 - Ljubavna in snubilna pisma.......50 1 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 1 Nemško - angleški tolmač . I____ 1.20 . Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 . Nauk pomagati živini ............ .60 - Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 Naše gobe, s slikami. Navodila sa spoznavanje užitnih in strupenih gob ................I..., 1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.— broširano .....................75 - Nemška slovnica ...............60 i Nemščina bres učitelja — 1. del .......................30 ! 2 del.........................30 . Pravila za oliko..................65 e Psihične irotnje na alkoholski podlagi ......................... .75 ^ Praktični račun ar . t...................75 . Praktični sadjar trd, ves. ........ 8.00 j Parni kotel; pouk za rabo pare .... 1.— . Poljedelstvo. Slovenskim gospodar-- a jem v pouk.................. .35 Račnnar v kronski in dinarski ve-^ •••• »76 e Ročni slov.-nemški in nemžko-slov. I_ slovar ...«.«»......... «.«. .60 i- Sadno vino ................................30 v Srbska začetnica ................ .40 li Slike is živalstva, trdo vezana.....90 v Slovenska narodna mladina, obee-). ga 452 str................. 1.50 Slovensko-nemžki in nemiko-sloven- a ski slovar..... .......... JO u Spolna nevar Si Spretna Inmarfca; trdo vesana .;.. 1.4S ru i broširana .......................1.2Q i 5 tif&SiM . . Mtm^|Mi.X< * .JU* . » • • ijUjpP Umni čebelar ................... 1.— Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in isboljsati po-lj © «30 Voščilna knjižica................. .50 Zdravilna zelišča ................ .40 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek .....................45 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 RAZNE POVESTI IN ROMANI: AŠKERČEVI ZBRANI SPISI: Akropolis in piramide ..............80 Balade in romance trd. vez........1.25 1 broš..........................80 Četrti zbornik trd. v.............1.— Peti zbornik, broš..................90 Primož Trubar trd. v.............L— Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.— Azazel trda vez.................. 1.— Andrej Hofer ....................50 Beneška vedeževalka.............85 Belgrajski biser ................35 Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 Bisernice 2 knjigi ...............80 Brez zarje trda vez...............90 Brez zarje, broširana .............80 Bele noči (Dostojev&ki) t. v........75 Balkanska Turška vojska.....«... .80 Balkanska vojska s slikami.........25 Božja pot na Šmarno goro.........20 Božja pot na Bledn ...............20 Surska vojska ................... .40 Bilke (Marija Kmetova) .......... .25 CANKARJEVA DELA: B r Grešnik Lenard t. v............90 Hlapec Jernej ...............50 Podobe iz sanj. t. v...........1.— broširano ...................75 D Romantične duše trda vez.....90 B Zbornik trd. v...............1.20 Mimo življenja \ v. ..........1.— ® broširano ___.'...............80 ^ Cesar Jožef IL ...................30 j Cvetke .......................... .25 ^ Cerkniško jezero in okolica, s slika- j mi, trdo vezana..........,.... 1.40 ] Ciganova osveta ..................35 : Čas je slato ....................... 30 ] Ovetina Borograjska...............50 Četrtek t. v......................2C - I Dalmatinske povesti .............35 ] Dekle Eliza .......................60 Dolenec, izbrani spisi.............60 1 Doli z orožjem ....................50 1 Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš- ] ko) .........................60 ] Dolga roka .......................60 ] Devica Orleanska..................50 ; ' Duhovni boj .....................50 ; ' Dedek je pravil. Marinka in škra- teljčki ........................40 I , Elizabeta ........................ .35 > Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 * Fran Baron Trenk................35 } Filozofska zgodba .................60 ' Fra Diavolo ......................50 J Gozdarjev sin ...................30 j Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20 ^ Godčevski katekizem ....................25 I-Gruda umira, trda vesz........... 1.20 Gnsarji ......................... .90 } Hadži Murat, trda vet. ............80 Hči papeža ....................1.— 3 Hedvika ...........................35 3 Helena (Kmetova) ...............40 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 j broširano .............................60 ] Iz dobe punta in bojev.............50 5 Iz modernega sveta, trda vez.____1.40 Jutri (Strug) trd. v............... .75 5 * JURČIČEVI SPISI: Popolna izdaja vseh 10 zvez- kov,, lepo vezanih ............ 10.00 B Sosedov sin, broš. ................ .40 5. zvezek; Sosedov sin — Sin kmet-skega cesarja — Med dvema sto- loma trd. v. ................1.—- ^ 6. zvezek; Dr. Zober — Tngomsr tr. 1.20 P broiirano ..................75 0 Karmen, trdo ves...................40 broširano ......................30 0 Kralj zlate reke in črna teste .... .45 Križav pot, trdo vezan ............ 1.— IQ Krvna osveta .......................38 ►5 Kuhinj« pri kraljici g. nofiei, franeo- ^ sin roman ;..................40 J, Lisjakova hti ................... 90 — A •. ........,:■• * • ASJi frlt*^0!^ ................ LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI: B V 1. z v. Pesmi — Ode in elegije — P Sonet je — Romance, bal&de in le« gende — Tolmač............. .70 P 2. zv. Otročje igre v pesencah — F Različne poezije — Zabavljice in P pušice — Ježa na Parnas — Ljud- f ski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70 4. zv. Kritike in znanstvene raz- j prave........................70 j 5. zv. Doneski k slovenskemu je- 3 zakoslovjn....................70 j Zbrani spisi, trd. vez............90 S £ LJUDSKA KNJIŽNICA: £ £ I. in 2. zvez. Znamenje štirih £ trdo vezana..................1.00 £ S. z*. Darovana. Zgodovinka £ povest........................50 S 3. zv. Jernač Zmagovac. — Med * plazovi.......................50 S 4. zv. Malo življenje...........65 * 5. zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 ' 7. zv. Prihajač................60 < 9. zv. Kako sem se jaz likal, [ (Brencelj) ....................60 10. zv. Kako sem se jaz likal, i (Brencelj)....................60 i II. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 i 12. zv. Iz dnevnika malega pored- ' nen«^, trdo vezano ...........60 * 14. zv. Ljubljanska slike. — (Brencelj) ...................60 t 15. zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 3 16. zv. Ne v Ameriko. Po resniČ- I kih dogodkih.................60 < S MILČINSKIJEVI SPISI: 1 Drobiž .............................60 [gračke, trda vez.................1.— Idi os. »80 Bffali lord, trdo vezan.............80 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti Trdo vezano .....#.......... 1.00 BSimo življenja, broširana.........80 Mladih zanikernežov lastni životopis .75 1 Mrtvi Gostač .....................35 Materina žrtev .60 Musolino .........................40 Mali Klatež ~.......................70 Mesija ...........................30 Mirko Pošten j akovič...............30 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) ................... 1.— -Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska ......... .35 Narod ki izmira.................. .40 Naša vas, 1. del,' 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov........... &0 Nova Erotika, trd. vez............. .70 Naša leta, ti da vez ...............80 Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih ..............50 Na Preriji .......................so Nihilist .......................... .40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50 NARODNA BIBLIOTEKA: Kranjska čebelica.................90 V gorskem zakotju...............35 Za kruhom .....................35 Črtice iz življenja na kmetih...... -35 Babica ..........................1.— Berač .......................... .35 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 Emanuel, lovčev sin...............35 Spisje ...........................35 Beatin dnevnik ...................80 Grška Mjtologija ................ 1.00 Z ognjem in mečem ..............3.00 ftekaj iz ruske zgodovine .........35 Božja kazen ........ . ........... .35 Napoleon L .................... .75 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ogenj tr. v..................... 1.30 Pesmi v prosi, trdo vei. ■ ......... -.70 Prigodbe čebelice Maje trda ves.-. 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht) ...... .25 Pariški zlatar..........i......... .36 Pingvinski otok tr. 7. ............ 30 Pod svobodnim solncem 1. zv. .... 1.00 Plebanuž Joanes tr. ves...........1.— Pod krivo jelko. Povest is tasov Bo-kovnjačev na Kranjskem ..... .50 Poslednji MehOcanta ..... ...... JO Pravljice H. Majar ........»....<. JP Povest o sedmih obešenih.. ..........70 ( Povesti, Berač s stopnji« pfi f. J6 *» klqhffr-N^W* v****** i NPlflM .....>....,. ...... . jp ■■ ' - .i • " vfc^ '-S&' - ...V;-V-. 'i-/- .-^ŽJŠ. iž: Praprečanove zgodbe ............. J25 Patria, povesti is irske junaške dobe .80 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. .25 Ptice selivke, trda ves..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto ..................35 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zveaek ................«... .40 2. zvezek .....................40 Rabi ji, trda ves...................75 Robinzon .........................60 Revolucija na Portugalskem .........30 Rinaldo Rinaldini .................60 Slovenski šaljivec .................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo.................50 Sanjska knjiga Arabska ........ 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, mala .............60 Spake, humoreske, trda ves . .......90 Strahote vojne....................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje ....................76 Spomini jugoslov. dobrovoljca — 1914—1918 ................1.— Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 1 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notbnrga...................85 Sv. Genovefa.....................50 Sredozimci, trd. vez................60 broš........................40 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez..................90 Machbet, broširana................70 Othclo .............................70 Sen kresne noči.....................70 SPISI KRIŠTOFA t MED A: 1 1. zv. Poznava Boga...........30 | 7. z v. Jagnje .................30 ' 8. zv. Pirhi...................30 1 13. zv. Sveti večer.............30 14. sv. Povodenj...............30 17. zv. Brata ................ 30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: 1 St. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gru-I da, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 \ it. 2. Rado Murnik: Na Bledu, iz- \ virna povest 181 str., broš......50 1 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, I ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str..........................35 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno kla-i S je, izbrane pesmi, 184 str., bro*. .50 &t. 5. Fran MilčisKi: Gospod Fri- 5 dolin Žolna in njegova družina, j veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 ) Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosum-) nost, Veseloigra v eem dejanju, j poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., j broi..........................25 j Št. 7. Andersenove pripovedke. Za g slovensko mladino priredila Utvs, " 111 str., broš................. 35 ^ Št. 8. Akt št. 113 .......0L...... ^ Št. 9. Univ. prof. dr. France We-^ ber: Problemi sodobne filozofije, 0 347 str., broš..................7C Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz mi- D nulosti, 55 str., broš............2£ Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš............3E Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni " prstan, narodna pravljica v4 deja ® njih, 91 str., hroš..............3( 6 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. 5 Žun, 112 str., broš..............3< 5 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na- rodno-gospodarski spis, i>oslore- 5 nil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .8( 5 št. 16. Janko Samec: Življenje, 5 peami, 112 str., broi.,...........4! 15 Št. 17. Prosper Marimee: Verne 10 duše v vicah, povest, prevel Mirko 10 Pretnar, 80 str.,...............» »0 Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporo-15 ka lnkovčkega grajščaka, vesel oi-tb gra v enem dejanju, poslovenil r5 dr. Fr. Bradač, 47 str., broi......21 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Po-^ topljeni svon, dram. bajka v pe-tih dejanjih, poslovenil Antoa ^ Fun tek, 124 str., broš. .........& " Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, is i_ češčine prevel dr. Fran Bradač, £ 154 str.v broi..................4 ™ Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst w ' kratkočasnih zgodbic, IL, 73 str., ~ broi..........................2 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna ^ krra, poslov. O. Golar, 60 str., br. .3 ® Št. 24. E. L. Bnlwor: Poslednji *P dnevi Pompejev, L del. 855 bit., ifCI bro$M 6 Št. 25, Poslednji dnevi Ponipeja .. .S P?ci ^.26. I^j^rejev: Črne ***£%bic poalov. Josip Vidmar, 82 »te. br. .1 . '• 1 ..r; ■-TJ... ; ■ . r" -T, —— ■ .. GLAS NAHODA, 20. JUL. 1926 Francoski socijalisti o sovjetskem ANGLEŠKI PklNC HENRY režimu. Henri Berand, francoski soei-jaiist iz Lyona, je obiskal Rusijo iu jo na svojo roko 'prepotoval. Zato se ujeuiu tudi niso predstavljale Pote ink ino ve vasi, kakor raz nirn ofieijelnim delavskim delegacijam, temveč življenje se je odkrivalo pred njim v vsej svoji re-alistiki. Svoje utise je popisal v posebni knjigi. Knjiga je vzbudila po vsej Franciji ogromno zanimanje ter pomeni težak udaree komunistični propagandi. Berand sicer priznava, da je položaj delavstva danes v sovjetski Rusiji dosti boljši kot pred vojno, ker je bil tedaj ruski proletarijat na najuižji stopnji. Toda za zapad-noevropskega delavca pomenijo sedanje delavske razmere nevzdržno politično in socijalno nazadovanje. Edino prava revolucija, ki jo more priznati veliki sin francoske revolucije, je ona iz marca 1917 leta, ki je vrgla carizeiu, ne pa o-na, ki je udušila svobodo javnega mnenja. Kje je ostala, tako vzklika Berand, gospodarska enakost h J kult svetnikov spominjajoče čaščenje, mešanje krščanskih in sovjetskih emblemov, ali ne dokazuje vse to, da je ostala ruska duša neizpremen jena * Samo v enem oziru so ostali ruski boljševiki res načelni, glede garderobe. To demagogijo oblačenja je Berand večkrat okusil. Kdor je dostojno oblečen, ta je 'umazan buržuj'. 'Proletarijec' nosi tudi v najdražjih restavrantih bluzo in usnjeni pas, ženski svet pa je oblečen po zadnji pariški modi. Po komunističnem običaju s? pride v restavrant pokrit, č« se koga sune, se ne opraviči, hodi se neobrit in natajcarju se reče tovariš, ki pa z veseljem sprejme napitnino. V zlatarskih trgovinah prodaja juvelir v najpriprostejši obleki dragulje, vredne na stoti-soče. fte je nova komunistična bur žuazija bojazljiva, toda že daje čutiti moč svojega denarja in govori se že o židovskih fašistih, ki so se tesno spojili s pristno ruskim komunizmom in ki so vtisnili boljševiški revoluciji svojo fi-zioenomijo. Se jasnejši je gospodarsko - socialni dvig novepra razreda posestnikov na deželi. Po odporu kme- potih! — Tinzl in Besednjak sta kot pametna moža molče spravila svoje rokopise in se podala domov. Toda 150 milijonov Nemcev in Slovanov je to slišalo in se molče spogleadlo; in prišel bo dan, ko bodo oni imeli besedo! ZANIMIVOSTI IZ RUSUE K wm-^mmsMimm HUIY MILLIft. »UK D. C. ko bi z meščanskim čustvo štcdc-' tnv proti Pekvizicijam nja rešila državo pred bankrotom. Vlak, ki pripelje tujca v Moskvo, se ustavi pod slavolokom z napisom: Pozdravljeni, delavci zapada! Toda v vlaku ni nobenega delavca, temveč tu so samo diplomati, bankirji, trgovci z avtomobili, žitom, zastopniki tujih sovjetov in vsled žetvene stavke nastalega težkpga položaja, so se obogateli delavci in podjetni elementi, ki kljub vsemu komunizmu niso pozabili na lastne interese. Najeli so zemljo in jo obdelali in si ravno tako osvojili zemljo, kakor si je prilastil francoski kmet leta 1789 zemljo plemičev in cerkve. Hočeš Na sliki vidite tretjega sina angleškega kralja Jurja, princa Henrika. Fant ima pri ježi več sreče kot njegov brat angleški prestolonaslednik, kateri je že neštetokrat padel s konja. Trst, Reka in Jugoslavija. družb komunistični tajni agenti,; jp morala sovjetska vlada azijatski agitatorji, nemški indu- strijalci. Tudi prvi plakat, ki ga zagleda tujec in na katerem se poživljajo ljudje, da podpisujejo državno posojilo, pripomore k iz-treznjenju.' Po sest odstotkov se obrestuje to posojilo in ruska nogavica naredi prav lo uslugo kot prihranek francoskega kmeta. — Ravno tako ne spremeni rdeča roka značaja bančnih operacij. S prodajanjem rent nastajajo tudi rentniki, z razpisom loterij pa se vzbuja pohlep po nezasluženem dobičku. Apeliranje na domače štedenje od vlade, ki proklinja kapitalistični red, ustvarjanje novih milijarderjev potom komunistične finančne uprave — kakšna nasprotstva! Skušajo ubežati ubijajoči dolgočasnosti boljševizma. Oficijelno je nočno življenje sicer prepovedan , toda nočni lokali se trpe. Nahkjajo se v kleteh in spominjajo na caristično preteklost. Moskva šteje en milijon prebivalcev, ki žive v stalni skrbi za jutrajš-nji dan. Vse so jim mogli prepovedati — samo ne iluzije na zabavo. Za časa strahovlade so ostala gledališča odprta in ona ter črni kruh so refcila boljše vike. Danes so se zopet lokali frivol-nosti drug za drugim odprli. Narodu, ki je vsled tega mrmral, so odgovorili poboljSevalci sveta: — Izkoriščanje pokvarjenosti daje tako mnogim kruha! — Na Tver-skaji ulici, ki je po polnoči podobna pariški Hue Pigalle, samo brez njenih svetlobnih reklam, se pojavljajo iz teme ženske postave in na ufeo done vabljivi klici ia-v^s.'-kior. v barih se opijajo topi, bresradostni ljudje in čakajo na , www. if D IT*T«Tto U B. Maineri je napisal za "Bol-lettino" Tržaškega Lloyda članek pod gornjim naslovom, v katerem se peča s trgovskim pomorskim gibanjem Jugoslavije s tem zaključkom, da ostaneta Trst in Reka še dolgo, ako ne za vedno, edini uporabni morski šči. Uvodoma ugotavlja pisec, da se jugoslovanski pomorski promet čimdalje bolj osredotočuje v Splitu. Navaja podatke o splitskem prometu, končno pa pravi, da pomorski razvoj Jugoslavije nikakor ni tako velik, kakor bi hotel kdo sklepati iz teh številk. Kot dokaz za to, navaja okolnost da Jugoslavija do danes ni začela izkoriščati svoje proste zone v solunskem pristanišču. Maineri obširno navaja bistvene točke tost varne pogodbe med Jugoslavijo in Grčijo in zlasti naglaša o-gromen diplomatski napor Jugoslavije, da je dosegla svojo prosto zono v Solunu. Jugoslovanski diplomati, pravi pisec, so vedno naglašali, da je svoboden razvoj jugoslovanske trgovine preko solunskega pristanišča za Jugoslavijo življ*enjskega pomena. Sedaj pa so potekla že tri leta. od- ti za izgraditev pristanišča v Solunu, mnogo koristnejše uporabiti za druge naprave. Neznatno naraščanje prometa v srbskih lukah — nadaljuje Maineri — in odlašanje z obratom v solunskem pristanišču, kaže naj-pristani- bolj prepričevalno, da se bo pretežni del jugoslovanskega prometa tudi v bodoče razvijal preko Trsta in Reke. Glavna žila za jugoslovanski trgovski promet je in kmetom pustiti zemljo, ki so si jo kar je Ju?0slaviji Prosta zona v prilastili. Dovolili so tem novim Sollinu zajamčena, a svojih pra-posestnikom, da smejo imeti naj-(vic do danes ni začela izvaJati-več dvajset poljedelskih delavcev 1 Mameri Pravi> da m«ra ta To število delavcev je bilo dovo-' kasmtev ovirati samo iz dveh Ijeno tudi tovarnarjem. Vse, kar'VZrokoV: IZ nezra°žnosti in pa iz so mogli riepfemožni storiti tem< nePrihtnost» solunske luke za Ju novim posestnikom, je bilo, da so1 S°slaviJ°- Jugoslovanski tehniki jih zmrejali s "kulaki" in jim vze-1 S° Se PrePričah> da je prosta zona li volilno pravico. Toda kmet je V Sohmu mno^° manjše praktič-prebrisan in se ne da tako hitro "e *rednosti za Jugoslavijo nego oplašiti. Kulaki so poslali svoje o- troke v komunistične šole in jih pustili na/o od svojih poslov izvoliti za delegate v sovjet. Tako je nastala ona gornja plast kmetov, katere lojalnost v političnih zadevah so omenjali ljudski komisarji kot triumf boljševiške revolucij*. se je prvotno mislilo, in da se dajo vsote, ki bi jih bilo treba šte- Iz Moskve javljajo, da so v krimskem arfkivu te dni našli razne spise o poslednji volji A. Gri-gorijevne Dostojevske, — vdove slavnega pisatelja. Oporoka, ki vsebuje spomine na Dostojevskega, dalje 162 njegovih pisem, naslovljenih na ženo, je bila leta 1918 slučajno odkrita od nekega sodnika, ki jo je nato poslal o-krajnemu sodišču v potrdilo, od tu pa je zašla v arhiv. Oporoka je bila spisana leta 1915. Letošnjo jesen se v Petrogradu otvori budistična razstava, ki bo menda edina te vrste na svetu. — Na razstavi, čijfe aranžma in organizacijo so prevzeli Akademija znanosti in drugi znanstveni zavodi ter muzeji sovjetske republike, bodo bogate zbirke budisti-nih umetnin in dragocenosti. V Odeso so prispeli namestniki turškega prosvetnega ministra Nafiat be j in Rid van Nafis, glavni inšpektor ministrstva v svrho proučevanja stanja narodne pro-svete v sovjetski Rusiji. Delegata nadaljujeta nato svoje študijsko potovanje v Moskvo in Leningrad. Te dni je bil v Moskvi otvor-jen vseruski kongres slepcev, na katerem je bilo zastopanih 5000 slepcev po sto delegatih. Po kongresu, kateremu je predsedoval Viktorov, so slepci priredili javni koncert, nato pa gledališko predstavo "Umor selskega poštarja". V Moskvi so pričeli radikalen ZA proga, bo za bogve koliko časa, ako ne^°j proti P^ancem in __„„:_________-l bratcem vobce. Ustanovljeni so posebni zavodi, v katere vsako noč prip Pijance najprej okopi je jo in te- za zmirom — železniška po kateri teče Simplon Orient „ . .. Express, ki * dotika Trsta in te-' PnPel^J° okoli 500 pijancev. če preko Ljubljane in Zagreba —I kjer se veže z glavno progo na ™hlt° ?Sn*Ž1JO' nato Pa -»ih P°" Reko - v Beograd in Niš. kjer se'loM, na C1St° P°steli°- D™£<> jut- cepi na dve veliki veji: proti So-j1*?'- alkohoIik Strezni, mora fiji in Carigradu na eni in v sme-!pl^atl Pre*očišče v na-] ri proti Solunu in Atenam na !Prot»*m slueaju pa mora toIikol drugi strani. j casa delatl v korist zavoda ali P« Maineri zaključuje: - Jugo-'m? "T* nj?gov delodaJ'a1^ * sek odtegniti. slavija ima torej ves interes na tem, da lojalno sodeluje z Italijo — svojim prvim odjemalcem za toliko proizvodov — da doseže vedno večje olajšave v naših pristaniščih, ki so z nekega Za "Lego' GOSPODINJE Piie 1SABELLE KAY Slovoeska gospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema na •vele. h ijouiučjo katerih tamore boljne vrSitl svoje dolinoetl kot acoafKMlinJa In mati. Na tem mestu bomo vsak teden objavili eian.k, ki bu zanimal vsako dobro gospodinjo. NAVODILO Šiv. llflf Navodilo za kuho. retrtino vsega denarja, ki ga potroši ®ros]>odinjn za jedila, bi morala potrošiti za zrnate jedi. ki so jako redilne. V stari domovini so ljudje jedli ern kruh. riž. makarone ter doma zmleto zrnato hrano. To je vse predobro, da hi opustili. Tukaj v tej deželi nam nI treba ničesar mlr-tl doma. ker se dobi v trgovinah že vse pripravljeno. Na razjMilago je dosti zrnatih jedi. Gospodinji ni treba drugega kot kupiti in odpreti škatljo. pa ja gotovo. Po naslednjem navodilu pripravite jed ter jo servirajte že vsaj enkrat na teden. OTROBE S SMETAXSKIM RIŽEM V- ea.Še otrobi Vi f-aše riža 1 Paša vtMle 1 časa mleka ne J<4 žllč-iee soli ali redke smeta- 1'mijte riž ter ga dajte v dvojni vrelee ter pridenite eašo vode. Kuhajte, da se bo vsa voda povrela. Nato pridenite soli, otrobi iu mleko ter kuhajte, da ho riž inehnk. t Dajte na mizo s smetano in zdrob-1 Zastarelo rjo odpravite z nožev, ve jih zapičite v čebulo. Pusllte jih tako nekaj easa, nato jih pa dobro zdrgnite. Za otroka so najboljše igrače iz gumija, to pa zato. ker jih lahko vedno umijete ter jih imate čl te. Za čiščenje |toliištva je jako dobra zmes vode in soli. še boljša je pa zmes vode in par kapljic teh pentina. To Je naravnost čudovito čistilo. Nasveti za lepoto. » Namen izginjajočejra mazila je. da obdrži puder na obrazu. Toda n'«* t ti mazila, niti pudra se ne sme u-porabljati v preveliki količini. Bledega obraza se ne sme predelalo mazati z rdečilom. To ni lej>o In ne oznanja zdravja. V poletnem časn je jako privlačno rjavkasto mazilo. Zarjavelost značl življenje^ na prostem. Dekleta naj plavajo, naj se vozijo, ijrrajo tennis in golf. Pri tem naj pa gledajo, da jih soln-ee ne bo preveč onalilo. Zato je dobro, če se večkrat naniažejn s cold ereamom. Z milom • in vodo naj se umivajo samo zvečer. Napačno je umivati se pred odhcxloin v prosto naravo. To privablja soln- ljenim oreščkom Nasveti za če hočete, kuhinjo. Ce znate ravnati s solato, bo vedno krhka iu okusna. Dobro jo izperite ter zavite v papir. Postavite jo v shrambo za leti ter jo imejte tam. dokler je ne boste rabili. Iz pišeuičnegn kruha in rozin napravite okusen sandwich. Debela, kisla smetana je najbolj pripravna za vroče piškote Nasoljene ribe namakajte 24 ur prej predno jih kuhate. f'e je utej>eno testo pretrdo, mu pridenite eno jajce. Z mlekom ga nikdar ne zalivajte. Kek iz takega testa bi ne bil dober. Nasveti za dom. Madeže s pohiStva, ki je prevlečeno z usnjem, odpravite na naslednji način: skuhajte ikiI pinta lanenegn olja ter ga pustite, da se bo skoro čisto ohladilo. Nato zlijte v pint jesilia. Kaidte par kapljic na mehko cunjo in namažite madeže. čne žarke. Osebno zdravje. Dandanašnji je ena izmed poglavitnih reci izbiranje hrane. Nekatere matere nočejo ]>oznati odno-šajev med hrano in zdravjem. Težko je pripraviti otroke, da bi jedil zrnata jedila in zelenjave, to pa predvsem zato. ker so nekateri otroci preveč vajeni mesa in sladkorja. To jim uniči tek. Po navodilih znanstvenikov naj uživajo o-troci. ki še niso stari osem let. sledeče : 1) Vsak dan kvart mleka v juhi. dezertu ali kot pijačo: 2) vsak da za zajtrk kako zrnato jed in črn kuli: 3) razen krompirja še dvoje ze-lenjav (eno nekuhano, naprimer zeleno) : 4) vsak dan sadje; 5) malo mesa; G) jako malo sladkorja: le sem-patam malo kendyja za dezert. delujejo pridno tudi italijanske vidika gospe. Ženska podružnica v Trstu po nujnosti stvari, tudi njeni. — je imela lani dohodkov 45,424.52 Kakor se vidi, so Italijani da- lir, izdatkov pa 20,848.05 lir. Kon-| nes že popolnoma prepričani, da cem leta je bilo v blagajni1 je usoda Trsta in Reke zapečate- 14,576.47 lir. Gospe obiskujejo na, ako se Jugoslavija v pomorski azile in obdarujejo otroke z raz-trgovini osamosvoji in se njen tr- nimi predmeti. govski promet z inozemstvom teh -— — dveh pristanišč izogne. Zato si ta-1 ko prizadevajo, da bi na^ prepri-, POZOR SLOVENSKI SLAMXI-čali, da mi brez Trsta in Reke ne KABJI! moremo živeti. Zalogaji, ki jih je - hotela Italija na vsak način ime-' V četrtek zvečer se bo vršili ti, jo začenjajo dušiti in smatra l posebna seja slamnikarske unije Jugoslovane za dovolj naivne, da v Bryant Hall, 6. Ave. in 42. ce-ji pomagajo, da jih lažje pogolt-4 sta. ne. "Lepa Vida" v italijanščini. Prof. Iv. Lorenzoni. ki je prevedel "Hlapca Jerneja", podaja sedaj prevod Cankarjeve VLepe Solidarnost med slovensko in nemško manjšino. Govor poslanca Besednjaka v j gla količkaj vplivati na te buče, rimskem parlamentu je bil res j in vendar sta napravila svojo dol-"o pravem času in na pravem me-1 žnost. In ne zaman; kajti dasi jih stu", kakor je zapisala "Goriška !je italijanski tisk s sarkastično Straža" v članku, radi katerega gesto popolnoma zamolčal, jih je se je moral zagovarjati njen u- slišala Evropa! Grozeča italijani- trice udinese"' v Vidmu. Vide". Delo je izdala "Ca-i odi-!rednik Pred sodlKem- Beseda po- zacija sili danes Slovane in Nem- slanca Besednjaka in Nemca Tin-' ee k skupnosti interesov in delo-zla je šla iz rimske tribune daleč. vanja ,ki bi je v Nemčiji ne sme-v svet, o govorih zastopnikov na- -li prezreti; vedno bolj naraščajo-rodnih manjšin pod Italijo je po-| či dotok potnikov v Dalmacijo RAZDRAŽEN JE KOŽE SE HITRO ODPRAVI. Na razpolago je zdravilo, ki v skoro vseh slučajih zaustavi srbečico in razdraženje kože in to zdravilo je Severa's Esko. Je neškodljivo, toda jako uspešno antiseptično mazilo proti izpuščajem in razdražen jem. Še danes se usta vite v lekarni ter vprašajte za Severa's Esko. Takoj, ko se boste namazali, vam bo pomagalo in izboljšalo. Glejte ,da dobite pravo zdravilo. Zahtevajte Severa's Esko. Ne zadovoljite se z nobenim nadomestilom. Prodajajo ga vsi lekarnarji po 50 centov. Če ga ne morete dobiti v svopi sosedščini, pišite na W. P. Severa Co., Cedar vbitiidiP^ftnvm.™* ; Iflttl Kot je že slamnikarjem znano, j so zaštrajkali cap makers ter zahtevajo oseminštirideset urni de-lovnik ter pet dolarjev pov'tka. Slamnikarska unija jim je sk'e-nila dati $25,000 podpore. Dj, spravimo to svoto skupaj, bo treba vsakega člana aessirati s $5.00. Torej pridite, da se domenimo o tem. Nadalje naj vsi slovenski slam-nikarji sedaj poleti .vzameio ta-kozvane počitniške karte. Če ne, bodo morali jeseni zopet plačati $50.00 pristopnine ali pa asesmen-te za vse mesece, ko niso delali. Slamnikarji, vpoštevajte to! Našli ustreljenega v avtomobilu. BUFFALO, N. Y., 18. julija. — Včeraj so našli na Lincoln Parkway v avtomobilu mrtvega Mihaela Ribariča, strojnika v Monmouth Memorial bolnici v Long Branch, N. J. V roki je še vedno držal revolver. Imel je rano v desnem sencu. Čeuprav izjavlja zdravniški preglednik Long, da je praktično prepričan, da gre za samomor, je zadržal mrliški certifikat, dokler ne bo zaključena nadaljna preiskava. V žepih mrtvega so našli $20 ter uro, vsled česar je izključena teorija ropa. Njegov brat, Anton Ribarič, lastnik "soft drinks" parlorja v Lackawanna, je rekel, da ne pozna nobenega vzroka za samomor brata. ročal obširno ves tisk v srednji Evropi. Zanimivo je, kar je nedavno zapisal nemški list v Mo-nakovem, o skupnih interesih slovanske in nemške narodnostne manjšine pod Italijo. V dolgem članku 'Manjšine v Italiji' se list vzporedno bavi z obema govoroma in pa tudi z zunanjim nastopom obeh poslancev. Poudarja predvsem, da se pravi govoriti nad pol ure v rimskem parlamentu pred 200 tulečimi fašisti in pred takozvano **boljšo" rimsko publiko, ^ki fašistom s tribun sekundira. — Vedela sta že vnaprej (Besednjak in. Tinzl), 4a»ie brezupno misliti/da bi in^i^^ar&^a^iv^Ojdita s 70J.VMT bo razumevanje za to gotovo po speševal in samo vpraSanje časa je, da 100.000 Grkov n. Dodeka-nezu to fronto podaljša, ki bo u--stvariteljem pojma "Irredentov" ie večje peglavice delala kakor o-ni sami danes v opojnem zmagoslavju priznavajo. Oni govorijo namreč še vedno o zmagi in bilo je pikantno slišati, kako je neki bivši general zatulil dr. Besednjaku med njegovim govorom: — Vi morate končilo razumeti, da ste premagan narod in da se morate končno podvreči, ako hočete ali ne! — Nekdo drugi je enako logično zaklical: — SpravKe svo- po tvojih ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAJtODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR OfcŽAVAH Velik požar. V Veliki Pristavi, občina Smihel v tržaški pokrajini je uničil ogenj trem posestnikom gospodarska poslopja. Pogorelci so: Srcbot Ivan, Krebelj Fran in Zrimšek Jakob. Slednjemu je zgorel tudi 12-letni sin. Zdravniki pravijo, da preoblože-nost z delom, napornost dela in skrbi povzročajo slabo zdravje. dravniška veda ima sedaj zdravilo, ki dela čudeže v takih slučajih. Ce trdno ne spite, Pe ste nervozni In zmufenl v Jutro, pojdite k lekarnarju n kupite to novo zdravijo. Nugra-Tone. Cudlll se boste, kako hitro uffii*kuje. Cuira-Tone daje poživljajoč spanec mo-ne, umirjene živce, dober tek, fino prebavo, redno delovanje fcroba In voljo »a delo. To novo zdravilo, Nuga-Tone, deti Pudeže pri prebavi, zaprtju, Itd. Če trpite na eni aH drugi teh bolezni, je •vaSa dolžnost, da ga poskusite, kakor to delajo tisoč! drugi vsak mesec. Izdelovalci Nuga-Tone tako dobro vedo kaj Isto tort v takih slutajlh. da prlmorajo vbb ekarnarje isto JamClU ln vam vrniti de-rar, ako niste zadovoljni. Je lahko za vžlvatl In za približno JI 00 dobite celo-neseCno zalogo. Priporočano, jamčeno in na prodaj v vseh dobrih lekarnah. Adv't Dr. IVAN ČERNE, LJUBLJANA, Jugoslavija Gospodarska pisarna (ni advokat) uredi dobro, hitro in po zmerni ceni vse zadeve, ki jih imate v starem , kraju spraviti v red. vb- i m M m ' " " i i, ' Pole* več drugih posestev priporočam v prodaj: na Spodnjem Štajerskem. 3 km od žel. postaje. 2 vrelca mineralne vode. Vpeljano podjetje, več hifi s pohištvom, zemljišča. Velika rentabilnost, eena Din 400.000.— ~ fTi Pozor rojaki! V zalogi tmsmo SVETO PISMO (ttare in nove zaveze) Knjig* je krasno trdo vezana ter slane $3.0& *' -a- - r Slovenic Publishing Company as OortlABdl Stra* Mr York, 9. t. - j Pozor čitatel|i. - Opozorite trgovce in obrtniki* pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da bglašu-jejb v lištu '"Glas Naroda*'. S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. 71 (Nadaljevanje.) Vstala je ter sedla na svoj običajni prostor. Prvikrat, odkar jo je poznal, ,je zapazil, da je površno oblečena, a ni napravil nobene pripombe glede tega. — Ti me nisi pričakovala ? — je pričel po kratkem odmoru. — Ali prihajam nepriličnor — Ne, ne. Izgledala je kot da se je šele tedaj predramila. Strašno izmučen izraz je stopil v njene oči. Sklonila se je naprej, se ozrla trduoj vanj ter vprašala: — Zakaj si prišel! Slutil je, da je dosti vedela, več kot mu je bilo ljubo. Skočil je na noge ter pričel hoditi po sobi gorindol. — Vera, — je rekel konečno, — tako ne more iti naprej. To stanje je nevzdržno za naju oba. — Se več, — to stanje je naju nevredno, — je izpopolnila njegove besede. — In raditega, — je nadaljeval, — sem prišel sem, da govorim s teboj odkrito besedo, čeprav mi je težko. Njene oči so postale nepremične, in roki sta omahnili v naročje. — Govori, — je zašepetala. — Ljubila sva in dolžen sem ti hvalo, — je hitro pričel. — Med najino bodočnostjo pa stoji nesrečen testament. Uvideti moraš, da te ne moremo ropati tvojega bogastva, da živi nekaj v meni, kar govori proti temu, — ne, naravnost kriči. Da, moj ponos kot mož ne dovoljuje oropati te. Tedaj pa se je vzravnala ter se ozrla nanj z naširoko odprtimi očmi. — Le o bednem denarju govoriš, edinole to je omenitve vredno v najinih medsebojnih oduošajili? — Da, gotovo. To je merodajno v najinem položaju. Nočem postati tat nad teboj, tem manj, ker me je tudi zapustila umetnost ali vsaj telesna moč za to. Nalagal sem te v dobri veri, ko sem ti govoril o delu. Nisem delal, nisem mogel delati, čeprav sem pogosto poskusil, kajti moja roka je to onemogočala. In v teh urah obupa sem nato razmišljal, če smem tvojo usodo zvezati z mojo in v vsakem slučaju se je glasil odgovor — ne. . Vera je bliskovito preinotrila v svojem spominu dogodke zadnjega časa. Niti za trenutek ni zapazila na njem kak znak obupa, vedno je bil dobre volje in vedno zaposlen s svojimi družabnimi dolžnost mi. — In vsled tega si smatral za potrebno, da zgradiš svoje bodoče življenje na bolj solidni podlagi kot na ostankih mojega premoženja. Milijoni Miss Bridge so seveda tehtnejši, — je rekla trpko. Presenečen je obstal pred njo. — Ti veš? . . . — tieorgina mi je pisala in nato sem bila danes dopoldne pred vrat mi tvojega ateljeja ter vaju čula govoriti. Nenaravni mir, katerega je kazala, ga je vendar zmedel. Ni vedel, kako burno je utripalo njeno srce, kako mučen je b:l vsak dih. — Od tedaj vem, da sem zapuščena, — je zaključila. Tedaj pa se je prikazal srd v njegovih očeh. — Kes, skrajno hladnokrvno sprejemaš to in radi tebe mi bi ne bilo treba delati si toliko trpkih ur. Seveda, ne smem se čuditi. Ženska, ki se eelo v najbolj svečanih urah ljubezni še vedno zaveda, da ne bo nudila preveč, ki nikdar ne pusti na strani preračunljivosti, kako bi najbolj trajno priklenila moža nase in ki uravna po tem svoje obnašanje, taka ženska nima sploh nobenega resničnega občutka. Vidiš, na kolenih bi se ti zahvalil, če bi bila le enkrat malo drugačna. Nikdar bi te ne zapustil; Z najmočnejšimi vezmi bi se jKliklenil nate. Tega pa nisi storila. Vedno si ostala meni nasproti enaka, dostojanstvena, lepa in nedostopna. In vendar sem mislil, da me ljubiš. Ti sama si mislila, a kako krotka, kako slabotna mora biti taka ljubezen! — Meniš? — je rekla na isti apatični nači. — Meniš? Mogoče. Vsakdo si ne more odkpiti ljubezni s ponižanjem. — Ponižanjem? — je vzrohnel. — Kdor ljubi, ne tehta, pač pa. daje s polnima 'rokama. — Da se ga potem prav tako zapusti. * — Mogoče, mogoče pa tudi ne, — je rekel razdraženo. Kar smatraš ti za ponižanje, v tem vidim jaz najvišje naravno stališče ljubezen ženske. — Juana ima zame več. — Želim ti vso srečo k temu. Zrla sta drug na drugega, oko v oko, skoro brez dihanja in pri tem se je zgodilo z Vero nekaj posebnega. Njeno srce je prenehalo utripaji tako burno ter je ležalo v njenih srcih kot kamen. Zdelo pa »e ji je tudi, da se krči Henrik pred njenimi očmi in da postaja majhen, čisto majhen. Fraze, katere ji je tukaj vrgel v obraz, je spoznala dobro v prazni ničevosti in naravnost sram jo je bilo, da si ji je drznil to reči v obraz. Mož, ki je bil zmožen kaj takega, ni bil več isti, kate-rega je ljubila dosedaj skoro do samuničenja. Ali je res pozabil, da je bila radi njega izobčena iz družbe? Kot iz daljne megle se je pojavila pred njenimi očmi cerkev v Veroni, videla je mistični polmrak, ki je polnil cerkev ter čula besede Henroika, ki je šepetal: — Kdo nama brani, da se dava poročiti tukaj f Takrat je imela srečo svojega žilvljenja v rokah, ne da bi vedela ter je ni znala držati . . . Kaj sedaj? Ostala ji je le še osamljenost, praznina in bolest. Pokrila si je z rokama obraz ter zastokala. On je videl, kako se je pričela tresti in kljub svojemu egoizmu, nvpji omahljivosti je imel še vedno mehko srce. Trpel je ž njo. — Vera, — je prosil, — Vera, ne delaj mi slovesa tako neizmerno težkim. ; H — Ali mora biti? — je šepetala obupno. — Da, mora. Od danes zjutraj naprej nisem več prost. Nalahno je zakričala ter pritisnila roki na srce. Pred njegovimi vratni i je stala in če bi/sahtevala vstop, — mogoče bi ne bilo še prepozno, — mogoče bi ji ostal! Sedaj pa je bilo prepozno in izgubila ga je. Stresla jo je mrzlica, ki je spačila njene poteze. — Pojdi, — je vzkliknila, vsa obupana, — pojdi in pusti me Ne tako, — jo je prosil ter prijel za roko. — Reci mi dobro besedo. Vera, reci mi, da se boš spominjala najine ljubezni *kot lepega sna, reci mi to. Njegove oči so bile polne solz. Odkar sem pasel živino na Lube-ronu, sem živel po cele tedne sam na pašniku s svojim psom Labri-jem in s svojimi ovcami, ne da bi videl živo dušo. Od časa do časa je šel mimo mene puščavnik z Mont-de-1'Ure obiskovat svoje tovariše, ali pa sem zapazil črn obraz kakega oglarja s Piemonta. Ali to so bili naivni ljudje in tihi radi samote, ki so pozabili govorico in niso vedeli prav ničesar, kar so govorili spodaj v vaseh in mestih. Vsakih 14 dni pa sem bil prav vesel, ko sem slišal na poti proti meni zvonec mule z naše pristave, ki mi je donašala živež, in ugledal rjavo avbo stare tete Norade, ali pa malo polagoma izpod hriba se dvigajočo glavo dečka s pristave. Pripovedovala sta mi novice z dežele, krste in poroke; toda kar me je najbolj zanimalo: kaj dela hči mojega gospodarja, naša go-spica Stefaneta, najlepša, kar jih je deset milj na okoli?! Ne da bi se zdelo, da se zanjo preveč zanimam, sem povpraševal, ali hodi dostikrat na žegnanja, na vasovanja in če ima kaj novih snubcev. Onim pa, ki bi me vprašali, kaj me zanimajo te reči, mene, revnega gorskega pastirja, bom odgovoril, da mi je bilo dvajset let in da je Stefaneta bila najlepša, kar sem jih kdaj videl. Ko sem torej pričakoval neke nedelje živeža za 14 dni, se je pripetilo, da so mi ga prinesli zelo pozno. Zjutraj sem si govoril: — Tega je kriva 'podobna' maša; potem pa, proti poldnevu, je nastala velika nevihta in mislil sem, da ni mogla iti mula na pot, ker so bila pota slaba vsled dež ja. Proti tretji uri se je končno sčistilo nebo in gora se je bleščala v solncu in rosi; med ocejan-jem listja in navalom naraslih studencev sem zaslišal zvonec mule, zame tako vesele in živahne, kot glasno pritrkavanjee ubranih zvonov o Veliki noči. Ne mali deček s pristave, niti stara Norada ni vodila mule. To je bil. . . uganite, kdo? . . . Naša gospica, ljudje naša gospica osebno, ki je sedela med vrbovimi košarami, rdeča kakor roža od gorskega vzduha in jasnega zraka, osveženega po nevihti. Mali je bil bolan, teta Norada , pa na počitnicah pri svojih otrocih. Lepa Stefaneta mi je vse to pojasnila med tem, ko je stopala z mule. Povedala je tudi, da se je zakasnila, ker je nekoliko zašla. \A ko sem jo pogledal tako nedeljsko oblečeno, s svojim rožnatim trakom in čipkastim krilom, se je bolj zdelo, da se je zamudila na kakem plesu, kakor da je iskala svojo pot skozi grmovje. O, kako ljubka stvarica! Moje oči se je niso mogle nagledati. Resnično, še nikoli je nisem videl tako blizu. Včasih pozimi, ko so bili črede v dolini in ko sem prišel zvečer na pristavo večerjat, je šla hitro skozi sobo, ne da bi bila iz-pregovorila s hlapci, vedno lepe oblečena in malo ponosna. . . In sedaj sem jo imel tu pred očmi ali ne bi človek pri tem izgubil glave T Ko je Stefaneta izvlekla provizijo iz košar, se je začela skrbno ogledovati naokrog. Malo je privzdignila svoje nedeljsko kri lo, da se ne bi zamazalo, in stopila v ograjen pašnik. Hotela je videti, kje spim, jasli za slamo in ovčjo kožo, moj veliki plašč, ki je visel na zidu, mojo krivo palico in mojo fračo. Vse jo je zanimalo. — Tukaj torej živiš, ubožček, pastir! Kako se moraš dolgočasiti, ker si vedno sam! Kaj počenjaš in na kaj misliš?. . . Najrajši bi bil odvrnil: — Na vas, gospodična, — in ne bi bil lagal, toda tako sem bil zmeden, da nisem mogel najti ni ene besede. Mislim, da je pač to spoznala in da se je porednica veselila, da bi še povečala mojo zadrego s svojimi zbadljivimi besedami: — In tvoja dobra prijateljica, pastir, ali te pride kaj obiskat sem gori? Bi morala biti pač na zlatem ovnu kakor vila Esterella, ki hodi samo po vrhovih gora. Ia ko je tako govorila, se mi je videla sama kakor vila Esterella, z lepim smehljajem na obraza in s kretnjo za odhod, kar je napravilo njen obisk kakor čudovito prikazen. — Zbogom, pastir! — Zbogom, gospica! In odšla je ter odnesla svoje prazne košare. . . Ko je izginila po strmi stezi, se mi je zdelo, da padajo kamenčki ki so se valili izpod kopit mule. drug za drugi mna moje srce. — Dolgo, dolgo sem jih poslušal. In proti koncu dneva sem bil, kakor da sem zadremal in nisem se u-pal ganiti v strahu, da se ne bi razblinil moj sen. Proti večeru pa ko je postajalo ozadje dolin modro in ko se je vrnila živina druga za drugo med meketanjem v ograjeni pašnik, sem zaslišal, da me nekdo kliče v nižini; videl sem približevati se našo gospico, ki se ni nič več smejala kakor malo prej, ampak se je tresla od mraza, strahu in mokrote. Videti je bilo, da je naletela pod goro na Sorgue, ki je bila narasla radi nevihte; ko jo je hotela na vsak način prekoračiti, je zabredla v o pasnost, da se potopi. Kar jo je plašilo, je bilo to. da ni mogla v tej nočni uri misliti na povratek na pristavo, kajti naša gospica se ni nikoli upala iti sama po prečni: eesti, jaz pa nisem mogel zapusti- j ti črede. Ta misel, da bo morala prebiti noč na gori, jo je zelo mučila, zlasti za to, ker bodo doma v strahu in skrbeh zanjo. Jaz sem ji dajal poguma, kakor sem najbolje vedel in znal. — V JnJiju so kratke noči, gospica. . . Tudi to je l^il zelo mučen treno-tek. Zakuril sem hitro velik ogenj, da bi si posušila noge in svoje"krilo, vse premočeno od vode Sorgue. Nato sem ji prinesel mleka in sira. Toda mala revica ni mislila ne na ogenj, ne na jed; ko sem zagledal velike solze, ki so ji stopile v oči, bi bil sam najraje zajokal. Med tem še je bilo popolnoma znočilo. Na robovih hribov je dro-bnel samo še solnčni prah in soj luči z" zapadne strani. Želel sem, da bi šla naša gospica k odpočit-ku v ograjeno stajo. Ko sem pogrnil na svežo slamo belo in popolnoma novo ovčjo kožo, sem ji voščil lahko noč in šel sem sedet ven pred vrata. . . Bog mi je priča, da mi kljub ljubezenskemu ognju, ki mi je buril kri, ni prišla nobena slaba misel; nič drugega kakor velik ponos ob misli, da počiva v kotu staje, čisto poleg skrbne črede, ki jo je gledala spečo, hči mojega gospodarja — kakor najlepša in najdragocenejša ovčica izmed vseh — zaupana,, da jo čuvam. Nikoli se mi ni zdelo nebo tako globoko in zvezde tako svetle. . . Nenadoma se odpro zamrežena vratca staje in prikaže se lepa Stefaneta. Ni mogla spati. Nemirne živali so šumljale s travo ali pa meketale v sanjah. Rajši je prišla k ognju. Ko sem jo zapazil, sem ji vrgel na rame kozje krzno, podpihal sem ogenj in tako sva sedela drug ob drugem brez besede. Če ste kdaj prečuli noč pod svetlo zvezdo, veste, da se ob uri, ko . mi spimo, zbudi skrivnosten svet v tišini in miru. Tedaj postanejo studenci glasnejši in ribniki zažigajo plamenčke; vsi gorski duhovi pridejo in se sprehajajo svobodno. In v ozračju se godijo čudeži in nastane neopazno šušte-nje, kakor bi slišal rasti veje in cvesti rože. Podnevi živijo bitja, ponoči živijo stvari. In ee nisi tega navajen, te bo strah. . . Tudi naša gospica je vsa drgetala in se stiskala k meni z velikim trepetom. Nenadoma se razlegne " za-tegnjen, melanholičen krik z ribnika, ki se je svetil v nižini in je prihajal proti nam kakor valoveč. V istem trenotku se je zasvetil nad najfeima glavama v isti smeri zvezdni utrinek, kakor da bi imela ta tožba, ki sva jo pravkar slišala, luč s seboj. — Kaj je to ? — me vpraša Stefaneta z nizkim, glasom. ~ Duša, ki gre v nebesa, gospodična ; — in po križal sem se. Tudi ona se je pokrižala in o- New York Edison Ura 8:30 do 9:30 Nocoj na WRNy "Ruska noč" v svetovni turi po ki