GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIF INGRAD CELJE LETO XXIX - ŠT. 5-6 - 8. JUNIJ 1987 Dvoetažna hala z montažnim sistemom Ingrad za Cestno podjetje Celje. Foto Vlil Šuster Proizvodnja, kultura, šport ŠPORTNIKOM INGRADA 2E 24. ZMAGA MED GRADBINCI — NA PROIZVODNEM TEKMOVANJU INGRAD ČETRTI — USPEŠEN NASTOP NAŠIH KULTURNIKOV Od 1. do 6. junija je bilo Titovo Velenje prizorišče srečanj slovenskih gradbincev, ki so proslavili svoj praznik v spomin na tisti 3. junij 1936, ko so gradbeni delavci organizirali stavko, ki je bila temeljni mejnik v boju za uresničitev pravic in zastavljenih ciljev. Kljub sedanjim neugodnim gospodarskim razmeram smo se gradbinci odločili nadaljevati tradicijo vsakoletnih srečanj, kajti ta nimajo le tekmovalnega značaja, predvsem so priložnost za navezavo trdnejših medsebojnih odnosov in izmenjavo mnenj, kaj storiti v teh razmerah, kot so se dogovorili sindikalni predstavniki in strokovnjaki na delovni konferenci 5. junija. Sicer je program potekal ves teden. 9. kulturno srečanje (organizator GIP Vegrad) se je pričelo 1. junija z otvoritvijo likovne razstave tn literarnim večerom, nadaljevalo 2. in 3. junija z okroglo mizo o kulturi in gledališkima večeroma ter končalo 5. junija z revijskim nastopom pevskih zborov in glasbenih ansamblov. Zvečer je bila še svečana akademija v počastitev Dneva gradbincev. 13. proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Slovenije (organizator SGP Kograd) je bilo 6. junija v Dravogradu, 36. finale športnih iger (organizator ROS) pa v Titovem Velenju, kjer so popoldan tudi razglasili rezultate 'm podelili pokale za obe tekmovanji. V proizvodnem tekmovanju so bili naši prvi pri odrarjih, drugi med žerjavo-vodjf, četrti pri zidarjih, sedmi med železokrivci, osmi pri tesarjih in skupno četrti. športniki so se izkazali, prvi so v šahu, namiznem tenisu in kegljanju, drugi v malem nogometu, tretji v streljanju in odbojki, trinajsti v balinanju, ženske pa dru- ge v namiznem tenisu in kegljanju, četrte v odbojki in pete v streljanju. V skupni uvrstitvi je najboljši Ingrad 205 točk, drugi Pionir 169, tretji Gradis 166, četrti Konstruktor 155 točk itd. Podrobneje bomo poročali naslednjič, zdaj le čestitamo zmagovalcem. Vili Šuster PERIODIČNI OBRAČUN PO NOVEM ZAKONU S poslovnimi rezultati nismo zadovoljni Informacija o poslovanju v DO GIP »Ingrad« Celje v obdobju januar—marec 1987. Že precej časa je očitno, da se gospodarstvo ne odziva normalno na dosežke v proizvodnji, hkrati pa se ne obnaša v skladu z usmeritvami, zapisanimi v resoluciji. Odstopanje je vidno od vseh izhodiščnih postavk, ki smo jih ob novem letu pisali z velikimi črkami: realnost, trez- nost, boj z inflacijo, odprava vseh neperspektivnosti ali dvomljivosti, smotrnosti naložb, izboljšanje storilnosti, kakovosti, delovna disciplina itd. To je spoznala tudi zvezna vlada, zato so bili začetni meseci tega leta izjemni po normativni dejavnosti. V tem času smo dobili množico predpisov, med njimi tudi interventne zakone, katerih o-snovni namen je preusmeriti tok nekaterih negativnih gibanj v gospodarstvu. Po hitrem postopku je zvezni izvršni svet sprejel štiri interventne zakone. Našo delovno organizacijo pa najbolj prizadeneta naslednja dva zakona: —• Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z družbeni- mi sredstvi za negospodarske in neproizvodne investicije v letu 1987 in — Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke in za sklad skupne porabe delavcev za leto 1987 nad rastjo produktvinosti. Vsi interventni zakoni imajo omejevalni značaj, prispevali pa naj bi k zmanjšanju osebne, skupne, splošne in investicijske porabe ter s tem tudi k znižanju inflacije. Zakoni so v načelu skladni s splošno znanimi principi o preveliki porabi na vseh ravneh, vendar pa nas kot gradbeno delovno organizacijo izjemno prizadenejo. Poglejmo kako. Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za negospodarske in neproizvodne investicije v letu 1987 prepoveduje vse investicije v gradbene objekte in opremo, namenjeno za (Nadaljevanje na 2. strani) JOŽE MEšL PREJEL ZLATI ZNAK ZSS Med letošnjimi dobitniki zlatih znakov Zveze sindikatov Slovenije, ki so bili podeljeni ob praznovanju delavskega praznika 1. maja v Ljubljani, Je tudi naš član kolektiva, Jože Mešl. To priznanje je prejel za večletno napredno In uspešno družbenopolitično delo, za pomemben prispevek k uresničevanju interesov delavskega razreda, k samoupravljanju ter uveljavljanju In razvoju sindikata, Je povedano v obrazložitvi. — mi FRANC BERGINC PREJEL KAVČIČEVO PLAKETO Na svečani akademiji za Dan gradbincev so podelili sindikalna priznanja In Kavčičeve plakete. Plaketo Je prejet tudi Franc Berginc, ki je že od leta 1974 aktiven na področju dejavnosti, katere osnova je skrb za kadre v gradbeništvu. Ob sami ustanovitvi Splošnega združenja gradbeništva leta 1979, Je prevzel funkcijo predsednika komisije za kadre in Izobraževanje ter jo uspešno vodil dva mandata. Njegova dejavnost Je vseskozi usmerjena k uveljavljanju socialističnega samoupravljanja In skrbi za človeka-delavca v gradbeništvu In družbi. V. 6. (Nadaljevanje s 1. strani) opravljanje negospodarnih dejavnosti. Zakon pozna sicer nekaj izjem, vendar je povzročil, da smo kot izvajalci gradbenih del izgubili celo vrsto žo pridobljenih negospodarskih objektov, s katerimi smo računali, jih ovrednotili in zajeli v letne plane temeljnih organizacij. Zaradi tega je postala vprašljiva zasedenost kapacitet nekaterih naših temeljnih organizacij. Zasedenost z deli pa je dvomljiva poleg tega še zaradi stanovanjske izgradnje, na katero smo računali, pa ,je zaradi sprememb zakona o celotnem prihodku in dohodku v delu, ki začne veljati od 1. 7. 1987 dalje, postala prav tako zelo vprašljiva. Ocenjujemo, da se je na ravni delovne organizacije zasedenost z deli do konca leta 1987 prepolovila. Vse kaže, da bo pridobitev dela za zaposlitev instaliranih kapacitet Ingrada najtežja in najbolj zahtevna naloga v tem letu. Drugi ta čas najbolj popularen zakon je Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke In za skupno porabo delavcev v letu 1987 nad produktivnostjo dela. Ta zakon je povzročil, da so se osebni dohodki znižali marsikje izpod motivacijske ravni. Zakon omejuje rast osebnih dohodkov v skladu z rastjo produktivnosti dela OZD, največ pa do višine stopnje povečanja povprečnega mesečnega osebnega dohodka na delavca v obračunskem obdobju v letu 1987 v primerjavi s predhodnim obračunskim obdobjem. Osnova so izplačani povprečni mesečni čisti osebni dohodki na delavca za četrto trimesečje leta 1986. Pri izvajanju tega zakona se je v praksi pokazalo veliko nejasnosti. Kljub temu ugotavljamo, da so bi- li osebni dohodki v Ingradu v januarju in februarju izplačani v skladu z zakonom. V marcu pa je bilo dejansko izplačilo osebnih dohodkov na ravni delovne organizacije preseženo po merilih interventnega zakona za 7 odstotkov. Razliko nad dovoljenim zneskom smo izkazali kot a-kontacijo osebnih dohodkov za mesec april. Po temeljnih organizacijah so bila odstopanja od določil zakona različna, nekatere temeljne organizacije izkazujejo celo nižje zneske od dovoljenih. Zaradi novega obračunskega sistema je treba zaradi primerljivosti podatkov preračunati dohodek TOZD in DSSS ter tako dobljene podatke primerjati s predhodnim obdobjem. Zakon o omejitvi osebnih dohodkov bo veljal do uskladitve samoupravnega sporazuma v delovni organizaciji z družbenimi usmeritvami, to je z republiškim družbenim dogovorom, ki je bil sprejet 22. aprila letos in s panožnim sporazumom. Sestavni del interventnega zakona s področja delitve sredstev za osebne dohodke so tudi določila o omejevanju sredstev za potrebe skupne porabe. Ta sredstva so o-mejena v višini sklada skupne porabe na delavca v predhodnem letu, povečanega za rast izplačil čistih osebnih dohodkov v tekočem obdobju. NOV OBRAČUNSKI SISTEM Nova oblika in vsebina obračunskega sistema je podana v Zakonu o celotnem prihodku in dohodku, ki je izšel ob koncu lanskega leta. Ta zakon skupaj z nekaterimi podzakonskimi akti precej drugače ureja ugotavljanja finančnega rezultata organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev kot doslej. Že predlagatelj novega zakona je u- Stanovanjsko poslovni objekt v Radečah. Foto V. Š. gotovil, da je v inflacijskih razmerah treba pri ugotavljanju dohodka izločiti vpliv spreminjanja vrednosti premoženja zaradi rasti cen in tako preprečiti, da bi se preko delitve nerealno prikazanega dohodka porabljala substanca. Zakon prinaša nov model revalorizacije, to je novo kategorijo podbilance, tako imenovane revalorizacijske prihodke in odhodke, ki vplivajo na rezultate poslovanja v posameznih obračunskih obdobjih. V večini gradbenih temeljnih organizacij se to odraža na povečanju poslovnih skladov. Zakon o celotnem prihodku in dohodku je začel veljati s 1. januarjem 1987 in sicer v delu, ki se nanaša na revalorizacijo sredstev, to je do dohodka, medtem, ko razporejanje dohodka in čistega dohodka po merilih novega zakona stopi v veljavo s 1. julijem 1987. Za proučitev vpliva nove zakonodaje na gradbeno dejavnost je bila na Splošnem združenju gradbeništva in IGM Slovenije zadolžena strokovna skupina, ki je preana-lizirala vplive novega obračunskega sistema na pogoje poslovanja v gradbeništvu. Na podlagi konkretnih predlogov te skupine je Izvršni odbor splošnega združenja sprejel stališča in preporočila za delo oziroma za obnašanje v delovnih organizacijah. REZULTATI POSLOVANJA V OBDOBJU JANUAR—MAREC 1987 znaša 80 odstotkov celotne izgube izkazane v Ingradu v letošnjem prvem trimesečju. V teh temeljnih organizacijah združuje delo 861 delavcev ali 29 odstotkov vseh zaposlenih v delovni organizaciji. Izgube so sicer prisotne še v petih temeljnih organizacijah, vendar so po vrednosti manjše in so glede na sezonski značaj dela v gradbeništvu še nekako razumljive in opravičljive. Pri analiziranju ugotovljenih poslovnih rezultatov smo ugotovili, da so na slabše rezultate vplivali: — učinki revalorizacije, ki neposredno bremenijo materialne stroške v obdobju januar—marec 1987; — razlike med revalorizacijskimi prihodki in odhodki v kategoriji obresti (do stopnje inflacije); — neupoštevanje 5. odstavka 130. člena Zakona o celotnem prihodku in dohodku, ki govori o revalorizaciji prejetih dinarskih predujmov do uveljavitve novega zakona in — sezonski značaj dela v gradbeništvu. Zaradi spremenjenega o-bračunskega sistema po 1. 1. 1987 tudi niso neposredno primerljive pomembnejše ekonomske kategorije z enakim obračunskim obdobjem v preteklem letu in gospodarskim načrtom za leto 1987. Uveljavljanje novega obračunskega sistema, s katerim naj bi v praksi dosegli izkazovanje realnih finančnih rezultatov TOZD in DSSS — torej delitev samo tistega, kar je dejansko ustvarjeno z delom in dobrim gospodarjenjem, je povzročilo prej naštete vplive. Pomembnejša značilnost novega obračunskega sistema je namreč revalorizacija sredstev, ki jo predpisuje Zakon o celotnem prihodku in dohodku, pomeni pa uskladitev vrednosti stvari in materialnih pravic s tržnimi cenami. Opravlja se z uporabo »enotnega koeficienta«, določenega na podlagi indeksa cen proizvajalcev industrijskih proizvodov v obračunski dobi. Z revalorizacijo sredstev je mišljena revalorizacija vseh osnovnih sredstev, surovin, materialov, nadomestnih delov, drobnega inventarja, avtomobilskih gum, nedokončane proizvodnje in storitev, polizdelkov, gotovih izdelkov ter materialnih pravic. S spremembo obračunskega sistema je dohodek na ravni delovne organizacije manjši približno za enak znesek kot znaša ustvarjen dohodek. Na drugi strani pa je izvedena revalorizacija vplivala na povečanje lastnih virov poslovnih sredstev mimo delitve za splošno, skupno in o-sebno porabo v nekoliko večjem znesku kot znaša »izpad dohodka« v primerjavi s starim obračunskim sistemom, kar je pozitivno. Z doseženimi poslovnimi rezultati nismo zadovoljni. Nov obračunski sistem nas je zaradi specifičnosti gradbene dejavnosti še dodatno prizadel. Spremembe obračunskega sistema zahtevajo od nekaterih delavcev, zlasti še s področja opravljanja komercialnih funkcij, poznavanje u-činkov novih predpisov. Zato je v praksi potrebno doseči pri investitorjih, še posebej tam, kjer je rok izgradnje objekta daljši, da se avansi revalorizirajo. Na ta način sme temeljna organizacija znesek revalorizacije avansa izkazati v celotnem prihodku kot nadomestilo za izpad obresti, ki se po novem vštevajo v celotni -rihodek. Na splošno u-gotavljamo, da lahko ima nepoznavanje predpisov oziroma njihovih učinkov hude posledice v posamezni temeljni organizaciji, prav tako pa tudi v delovni organizaciji. Franc O rti, dipl. oec. Ukrepi za boljše poslovanje Rezultati poslovanja, ugotovljeni za obdobje januar— marec 1987, so zelo neugodni tako na ravni delovne organizacije kot v posameznih temeljnih organizacijah. Na ravni delovne organizacije izkazujemo 1.796.629 tisoč dinarjev izgube, medtem, ko znašajo začasno razporejena sredstva za poslovne in rezervne sklade uspešnejših temeljnih organizacij samo 102.676 tisoč dinarjev. Relativno dobro so v obravnavanem obračunskem obdobju poslovale TOZD Gradbena o-perativa Slovenske Konjice, Gradbena operativa Rogaška Slatina, Proizvodni obrati, Lesni obrati in Mobilia. V treh temeljnih organizacijah pa se je pojavila izguba na substanci, kar pomeni, da TOZD gradbena operativa Celje, Žalec in Ljubljana niso ustvarile niti toliko celotnega prihodka, da bi z njim pokrile nastale materialne stroške. Ustvarjena izguba v navedenih temeljnih organizacijah Delavski svet delovne organizacije je na svoji redni seji, 26. maja letos, obravnaval informacijo o poslovanju delovne organizacije GIF Ingrad v obdobju Januar— marec. Ker v prvih treh mesecih nismo poslovali uspešno, o-ziroma smo poslovali celo z izgubo, Je na predlog vodstva delovne organizacije sprejel program kratkoročnih izrednih In drugih ukrepov za sanacijo stanja. Program ukrepov so pred tem obravnavali že zbori delavcev In delavski sveti tozd ob Informaciji o poslovanju v delovni organizaciji. Program ukrepov obsega več kot 15 temeljnih sklepov, k| določajo hitrejše uvajanje organizacijskih rešitev v poslovanje delovne organizacije Ingrad. V glavnem pa se tl ukrepi nanašajo na: nov obračunski sistem po Inter- ventnih zakonih, stroške zaradi izpada dohodka v zimski sezoni, štednjo z materialom, ustavitev investicijskih naložb, delna ustavitev zaposlovanja neproizvodnih delavcev, na nagrajevanje, večje koriščenje proizvodnih temeljnih organizacij zmogljivosti delovnih sredstev In delovne sile storitvenih tozd Ingrada, prvenstveno koriščenje razpoložljive delovne sile (brez vključevanja kooperantov In privatnih skupin), na zmanjšanje sej In sestankov v DO, oziroma čas trajanja, In še na drugo. Program ukrepov je delavski svet dopolnil še z inventivno dejavnostjo. Ta mora biti skupna obveza In ključni element pri oceni vodilnih delavcev In drugih organizatorjev proizvodnje, je poudarjeno v sklepu. —mj »OMEMBNE NALOGE SEKTORJA PLANA PROCESOV Ingrad mora uspeti Sektor Plan procesov, ki Je organiziran skupaj z o-stallml sektorji v delovno skupnost skupne službe, o-pravlja važna področja dela, ki so skupnega pomena za delovno organizacijo. O nalogah In vključevanju sektorja v ostale procese poslovanja piše Hubert Gol-ner, gradbeni inženir, ki je direktor Plana procesov že dobri dve leti, od februarja 1985. leta. Sektor Plan procesov je bil izoblikovan ob reorganizaciji skupnih služb naše delovne organizacije, odnosno natančneje tehničnega sektorja s ciljem, da celoviteje obvladujemo termine izgradnje objektov, zasedenost kapacitet delovne sile in delovnih sredstev, kakor tudi repromateria-la, potrebnega za izgradnjo posameznih objektov. V sektor Plan procesov so vključene službe: — plan in distribucija materiala z glavnim skladiščem, — plan kapacitet, — varstvo pri delu -in v posebni organizacijski obliki še — služba priprave tehnološke opreme. Delavci v sektorju vlagamo velike napore, da kljub neurejenim gospodarskim -in e-konomskim razmeram v širšem okolju in neurejeni ter večkrat nepravočasno pripravljeni tehnični dokumentaciji, izpolnjujemo naloge, ki so postavljene pred nas. V kratki in strnjeni obliki jih naj navedem. Planiranje vseh potrebnih repromaterialov, izhajajočih iz projektne in tehnološke dokumentacije. Naročanje in oskrba vseh ootrebnih repromaterialov (grosistično, ori najugodnejših ponudnikih). Distribucija potrebnih repromaterialov na posamezna gradbišča ali v skladišča. Plan-rianje kapacitet potrebnih za realizacijo projektov v objekte. Makrorazporejanje združenih Ingradovih kapacitet za realizacijo pogodbenih obveznosti. Izdelava terminskih planov za objekte in kontrola napredovanja del na objektih. Urejanje zadev varstva pri delu in kontrola izvajanja. Razporejanje in vzdrževanje tehnološke opreme. Vse osnove za delo posameznih strokovnih služb naj bi bile zasnovane na računalniško obdelani tehnični dokumentacije, od predračunov do računalniških izpisov analiz posameznih postavk, materiala, delovnih sredstev in delovne sile. Vsekakor mora v te osnove biti vgrajena tehnologija izgradnje objekta, da so lahko terminski mrežni plani objektov, plani materialov, potrebni za objekte, izračuni kapacitet in njih razporejanje, točni in zanesljivi. Seveda se tu pojavljajo težave, ki izhajajo iz že predhodno omenjene tehnične dokumentacije, kakor tudi pri -izdelavi ali pridobivanju potrebnih računalniških programov in urejanju osnov, da takšni programi lahko sploh zaživijo. Prvi izdelki dokumentacije so za nove objekte v pripravi in tako bodo vodstva gradbišč skupno z delovnim nalogom sprejela naslednjo dokumentacijo, ki je proizvod dela in sodelovanja vseh sektorjev v skupnih službah, kakor tudi vodstev posameznih TOZD: gradbeno dovoljenje, pogodba, predračun, projekti, elaborat ureditve gradbišča, terminski mrežni plan, pregled analize predračunskih postavk, plan dobave materialov, normativna poraba časa in delovnih sredstev. Čeprav se zdi sistem nalog tog, nosi v sebi vse prednosti organiziranega in učinkovitega dela, saj bodo pripravljalni časi nekoliko daljši, zato pa izvedbeni občutno krajši. Zmeraj bo jasno, kje in zakaj je delo zastalo, vsak bo o-pravljal svojo dolžnost in svoj del procesa, ne pa vsi vse in vsak nič. Ob tej priložnosti naj poudarim še nujnost planske discipline, nujnost večjega sodelovanja med strokovnimi službami v skupnih službah, kakor tudi sodelovanja -med službami in temeljnimi organizacijami. Združeni moramo premagati težke čase, ki so pred gradbeništvom in tudi našo delovno organizacijo. Vse delo je podrediti skupnemu cilju, da mora INGRAD kot celota u-speti pri pridobivanju in izgradnji objektov, v zadovoljstvo investitorjev in nas samih pri pozitivnih rezultatih poslovanja. Hubert Golner, gradb. ing. Zahtevna obnovitev mostu V Črnomlju so leta 1950 zgradili most čez reko Doblič,ico. Zanimiv most z ločno armiranobetonsko konstrukcijo, dolžine 80 metrov in širine 9.80 m, ki pa ga je zob časa precej načel. Objekt je v teh letih utrpel vidne poškodbe na prekladoi in podporni konstrukciji. Zato so se odločili za obsežno sanacijo ki jo je prevzel GIP Ingrad. Najprej je bilo potrebno pripraviti nosilni delovni o-der -in sicer s premostitvijo rečnega korita tako, da je možen dostop k vsakemu konstruktivnemu elementu objekta. Z uporabo Hunebeck opažne konstrukcije in cevnih elementov so delovni o-der zmontirali delavci tozd Mehanizacija, sicer pa je nosilec izvajalskih del tozd Gradbena operativa Ljubljana. Predvsem je na mostu potrebno sanirati vsa porozna mesta v betonu, zaščititi armaturo pred korozijo, urediti odvodnjavanje objekta, položiti novo hidroizolacijo in na novo asfaltirati vozne površine. Na tem objektu je Ingrad skupaj s celjsko DO Ceste in kanalizacije uporabil nov način odstranjevanja poškodovanih betonskih površin z vodnim curkom pod visokim pritiskom. Usmerjen vodni curek odstrani vsa slaba mesta v betonu, ne poškoduje pa armature. Površina ostane čista in pripravljena za nad-betoniranje, to pa je bistvena prednost od mehanskega odstranjevanja, kajti od kopno kladivo poškoduje tako armaturo kot tudi dobre dele betona. Materiali, ki se uporabljajo za krpanje betona in zaščito armature, so pretežno cementno silikatni in se nanašajo na mokro podlago. Sanacijska dela potekajo po planu in čeprav so se med izvedbo pokazala več dela, kot je bilo predvideno s projektom, naši izvajalci računajo, da bo objekt končan v pogodbenem roku, to je do konca julija. Marjan Vengust Na gradbišču v Črnomlju. Od leve: vodja gradbišča Edvard Režek, vodja projekta Marjan Vengust, vodja razvojne službe Ing. Peter Pavlin, obrač. tehnik Dominik Vrečar in delovodja Jože Hanc. Foto: Vili Šuster Obnovitvena dela na mostu v Črnomlju Izvajajo delavci Tozd GO Ljubljana ZA TURIZEM LMD MONTAŽNI SISTEM za recepcije v turisičnih naseljih In avtokampih — razne prodajalne — sanitarne enote v avtokampih, ob plažah ali na počivališčih ob prometnicah — restavracije, bifeje In okrepčevalnice — bungalove z različno velikimi bivalnimi enotami — pokrite tržnice, razne nadstrešnice, pokrite parkirne prostore... Za potrebe turizma smo razvili poseben montažni sistem, ki ustreza vsem specifičnim zahtevam te panoge. Elementi montažnega si-sema so po svoji obliki in teži taki, da se lahko pripeljejo kamorkoli in sestavijo kjerkoli. Elementi so povezani v celoto z vijaki, kar omogoča hitro montažo in demontažo. Raznolikost v oblikovanju omogočaljo: — različne konstrukcijske kombinacije — različne naklone strešin — razilične kritine — različne površinske obdelave fasadnih elementov — različne izvedbe neno-silnih obodnih elementov (steklo, les, pločevina ...) Betonski prefabrikati so trajni in obstojni v vseh klimatskih conah, zato ne zahtevajo vzdrževanja. Vsak objekt je obdelan od projekta do izvedbe kot tipski ali prilagojen specifičnim željam investitorja, kar je sestavni del celotne ponudbe. Kljub serijski proizvodnji elementov je možno dati vsakemu turističnemu naselju ali avtokampu ali kakršnemukoli objektu neke turistične agencije »osebno« noto tako z zasnovo kot z vgrajenim simbolom. Tloris recepcije: \ \o Tloris restavracije: Tloris bungalova: Tloris sanitarne enote: Za kaj so nam podelili zlato in srebrno plaketo na sejmu gradbeništva v Gornji Radgoni Oba nova sistema montažne gradnje, ki sta prejela odlikovanja na letošnjem sejmu gradbeništva v Gornji Radgoni, dokazujeta, da lahko tudi z lastnim znanjem in dosedanjimi izkušnjami na področju montažne gradnje prispevamo k napredku na tem področju. Pomembno je le prisluhniti potrebam in ponuditi tržišču tisto, kar potrebuje. Zlato plaketo smo prejeli za LMD sistem (lahek montažno demontažni sistem). Turizem je panoga, ki lahko na najbolj neposreden način prispeva k deviznemu prilivu in to na najširšem področju. Saj vključuje tudi druge panoge. Če hočemo turistu nuditi kvalitetno prehrano, kvalitetno ponudbo široke potroš- nje, udobna bivališča, zabavo in vse ostalo, potem se moramo zato potruditi vsi, ne le nenosredni turistični delavci. To je bilo naše vodilo, da smo iskali rešitve takih turističnih objektov, ki bodo imele naslednje lastnosti: — da se razlikujejo od obstoječih objektov te vrste in nudijo gostu večjo intimnost od velikih hotelskih kompleksov in večje udobje kot avtokampi, — da so prilagodljivi različnim kategorijam izvedbe — da jih je možno oblikovno prilagajati različnim o-koljem, — da jih je možno hitro zmontirati in po potrebi dopolniti ali funkcionalno prilagoditi potrebam, — da ne zahtevajo velikih vzdrževalnih stroškov in ne učinkujejo ceneno kot orovi-zoriji, — da so primerni tako za samostojna turistična naselja kot za objekte ob avtocestah ali v marinah ipd., — da je osnovni montažni sistem — nosilna konstrukcija taka, da se iz enakih elementov lahko sestavi čim več različnih objektov: sanitarne enote (z umivalnicami, WC, tuši ipd.), bungalovi, recepcije, restavracije, prodajalne, pokrite tržnice, pokrita parkirišča ... Da je bila naša usmeritev pravilna, dokazuje odziv na tržišču ter zlata plaketa na sejmu gradbeništva v Gornji Radgoni. Toda to še ni dovolj. Nakazuje le možnosti, ki jih imamo, če jih bomo znali izkoristiti. Zato pa bo potrebno vložiti še veliko truda na vseh nivojih od trženja do proizvodnje. Ker je LMD — lahek montažno demontažni sistem zelo zahteven glede kvalitete, bomo v letošnjem letu — letu kvalitete — izpostavljeni tudi tej preizkušnji. Upajmo, da nam bo vsem skupaj u-spelo napraviti korak naprej. Srebrna plaketa je bila podeljena za montažni sistem usmerjene individualne gradnje, ki smo ga poimenovali SE —solarne enote. Ta naziv označuje glavno značilnost teh bivalnih enot in sicer poudarek pri celotni zasnovi predvsem na pasivnem koriščenju sončne energije in na energetskih prihrankih na sploh. Tej usmeritvi sledi tako tlorisna zasnova z orientacijo prostorov, oblika objekta z naklonom strešine, zasteklitve proti jugu — zimskimi vrtovi, akumulacijske površine, izdatna izolacija na neosončenih površinah, izbor materialov ipd. Izvedba v celoti je bila podrejena tudi iskanju energetskih prihrankov pri sami izdelavi in varčevanju z materialom. V ta montažni sistem, ki je prilagojen našim pogojem, našim zmogljivostim in naši opremi, smo vtkali vse izsledke iz študije o možnostih e-nergetskih prihrankov v gradbeništvu, ki smo jo izdelali pred leti, ob nastopu energetske krize. Problem stanovanjske gradnje, ki je danes v krizi, smo tu zajeli širše. Vzporedno z razvojem ekonomičnega sistema gradnje, smo iskali tudi možnosti za pocenitev stanovanjske gradnje z organizacijskimi posegi in vključitvijo stanovalcev kot soustvarjalcev svojega bivalnega okolja. Novost v tem pristopu je tudi faznost izgradnje, kjer kupec lahko postopno izgrajuje svojo enoto in v raznolikosti stanovanjskih enot, ki omogoča individualnost kljub strnjeni zazidavi in serijski proizvodnji minimalnega števila različnih montažnih elementov. ftill gr m ■BUi j|i ■P JU ::Š J trn F. Naše novosti na sejmu gradbeništva sta sl ogledala tudi Jure Sadar, dipl. Ing. arh., predsednik Komiteja za urejanje prostora In varstvo okolja občine Celje In Jože Zimšek, dipl. ing., direktor Zavoda občine Celje za planiranje In izgradnjo mesta v spremstvu glavnega direktorja Janka Goloba, dipl. oec. In pomočnika gl. dir. Mirana Krkleca, dipl. Ing. Foto: Vlil Šuster Izziv za uvedbo lastnega sistema individualne gradnje, brez dodatnih investicij v novo opremo, je bila zamisel, da članice Gipossa kuoijo licenco pri francoski firmi DUMAS, čeprav je skoraj enak sistem z enakimi detajli stikovanja e-lementov ponudil tržišču NE-IMAR iz Novega Sada že leta 1976. Zakaj bi bilo torej boljše tisto, kar nastane v tujini kot to, kar imamo doma? Ali ni dokaz za to odziv in srebrna plaketa ob predstavitvi naših zamisli na sejmu v Gornji Radgoni. Elza Črepinšek, dipl. ing. arh. INOVATIVNA DEJAVNOST Storimo več za naš razvoj! Da bi v naši delovni organizaciji dvignili inovativno zavest, oziroma dosegli množičnost na tem področju, je potrebno sodelovanje vseh zaposlenih, ki morejo, znajo in se hočejo angažirati na področju pospeševanja inovativne dejavnosti. Uspeh zavisi od vrste pogojev, v prvi vrsti pa od: izpostavljanja problemov in nalog, organiziranja strokovne službe, hitrega reševanja danih predlogov, sodelovanja poslovnih struktur in urejenih samoupravnih postopkov. Da bi zadostili vsem tem pogojem smo pristopili k nekaterim aktivnostim, ki naj bi pospešile inovativna razmišljanja in pripomogle k večji inovativnosti v celoti. V prvi fazi pripravljamo spremembe in dopolnitve SaS o enotnem urejanju inovativne dejavnosti, s katerim je doiočena, poleg vseh spremljajočih dejavnikov, tudi nova višina nadomestila inovatorjem. Poleg urejanja samoupravnih aktov smo pričeli z razgovori po temeljnih organizacijah na temo »množična inovativna dejavnost«. V vseh temeljnih organizacijah želimo ustanoviti komisije za inovativno dejavnost, ki bodo spodbujale in enotno vodile to dejavnost. Poleg tega pa nameravamo realizirati že pred nekaj leti dano pobudo in ustanoviti svoje društvo DIATI na nivoju delovne organizacije. Radi bi, da se v inovativni proces vključi čim več zaposlenih na vseh področjih in da bi imeli veliko uspeha pri odkrivanju novih idej in predlogov. Organizator ID Dušan Petan Bomo gradili Poslovodno koordinacijski odbor SOZD ZGP Gipossje na svoji 62. seji 5. novembra lani sklenil, da je v okviru Gipossa GIP Ingrad nosilec aktivnosti za pripravo ponudbe za poslovno stavbo na trgu Djeržinski v Varšavi. Ponudbo smo izdelali skupaj z Generaleksportom iz Beograda, ki je na poljskem zakoniti predstavnik grupacije Genex-Giposs. Zaradi sporov s konkurenco (Ener-goprojekt, Centrokop), smo ponudbo dvakrat predali investitorju po predhodnih arbitražah pri Privredni komori Jugoslavije. V začetku maja je investitor VVadeko Iz Varšave obvestil predstavništvo Gene-raleksporta v Varšavi, da je grupacija Genex-Gtposs izbrana za realizacijo razpisanih del. Istočasno je investitor zahteval, da pooblaščeni predstavniki grupacije pridejo v Varšavo, da določijo roke za reševanje odprtih vprašanj, vezanih na ponudbo (projektiranje, tehnična nedefiniranost, financiranje, cene). Razgovori so potekali v Varšavi od 18. do 20. maja letos. Jugoslovansko stran so zastopali predstavniki Ge-neraleksporta, Gipossa, Mon- Varšavi? Albin Ratej, dipl. Ing. str., vodja službe za zunanjetrgovinsko poslovanje terja in Udružene banke iz Beograda. Vloga naših bank, ki Poljski dolgujejo denar, je pri zaključevanju finančne konstrukcije za projekt izrednega pomena, saj je ponudba dana na osnovi odplačevanja jugoslovanskih dolgov LR Poljski. Dogovori tečejo in upamo, da vodijo k podpisu in realizaciji pogodbe. Albin Ratej Vili Petecin upokojen Študij ob delu Sredi marca letos se je v 61. letu starosti upokojil Vili Petecin, gradbeni delovodja. Vili je začel delati leta 1951. pri tedanjem Graditelju v Celju. Kot izreden delavec, ki ‘je bil željan znanja in napredovanja, je nato končal šolo za kvalificirane tesarje, leta 1962. pa še triletno delovodsko šolo v Ljubljani. Zaradi svojega marljivega in vestnega dela je kmalu postal eden vodilnih dolevo-dij v naši delovni organizaciji. Z ustanovitvijo tozdov je največ gradil v tozd GO Celje. Delal je večinoma na večjih in zahtevnejših objektih tako visoke kot nizke gradnje, različnih namembnosti. Pod njegovim vodstvom so nastajali novi objekti, ki jih je preveč, da bi jih naštevali na tem mestu. Delo je opravljal z veliko ljubeznijo gradbenika tako, da smo ga vsi spoštovali in cenili. Njegov odnos do sodelavcev je bil tak, da je bilo veselje delati z njim na gradbišču. Ob 20-letnici Ingrada je prejel Red dela s srebrnim vencem. Ob upokojitvi mu še naprej želimo veliko delovnega elana, zdravja in zadovoljstva ter še mnogo organizacijskih sposobnosti, da se bo lahko s »penzijo« prebijal iz meseca v mesec. Tvoji sodelavci s TOZD GO Celje Srečno, Peter Klajnšek V maju 1987 smo se delavci TOZD GO Šentjur poslovili od dolgoletnega sodelavca Petra Klajnška, ki je v 58. letu starosti odšel v zasluženi pokoj. Peter je bil zvest Ingradu več kot 35 let. V začetku je opravljal dela strojnika lahke gradbene mehanizacije, nato pa je bil skladiščnik in delilec malice. Kot mlad fant se je izučil za čevljarja, vendar ga je pot kmalu zanesla med gradbenike. Od njegovega osnovnega poklica mu je ostala natančnost in vestnost pri delu. Občudovali smo tudi njegovo vztrajnost in vitalnost, saj se je vsak dan vozil s kolesom več kot 20 km od Malih dol pri Vojniku do gradbišča v Železarni Štore. Kljub ostrim zimam -in slabim pogojem na cesti, skorajda ni poznal zamud in bolniške. Z njim tako odhaja od nas dober tovariš in sodelavec, za TOZD GO Šentjur pa del njegove zgodovine. Sodelavci mu želimo, da bi si do- bro odpočil od napornega dela in čim lepše užival svojo »penzijo«. Njegovi sodelavci NA NIŽJIH STOPNJAH V naslednjem sestavku podajamo informacijo za vse tiste, ki imajo delovne izkušnje in bi si želeli pridobiti izobrazbo ob delu. Srednja tehniška šola Maršala Tita v Celju bo v šolskem letu 1987/88 organizirala izobraževanje ob delu na kovinarsko-predelovalni, elektrotehniški, kemijski in gradbeni usmeritvi. To so vse usmeritve, ki jih ima šola, razen naravoslovno-matematične usmeritve. KOVINARSKO- PREDELOVALNA USMERITEV 1. Skrajšani program: (PK) obdelava kovin 'in upravljanje strojev. Izobraževanje traja 1 leto. Pogoj: nedokončana šola. 2. Srednji program IV. stopnje: (KV) oblikovalec kovin, monter in upravljalec e-nergetskih naprav, vzdrževalec strojev. Izobraževanje traja 2 leti. Pogoj: dokončana osnovna šola. 3. Srednji program: obratni strojni tehnik-tehnolog. Izobraževanje traja 2 leti. Pogoj: poklic kovinske stroke in eno leto delovnih izkušenj. ELEKTROTEHNIŠKA USMERITEV Srednji program: a) elektrotehnik energetik V. stopnja b) elektrotehnik elektronik V. stopnja Izobraževanje pod a) in b) traja 2 leti. Pogoj: poklic ‘iz elektrotehnične usmeritve in eno leto delovnih izkušenj. GRADBENA USMERITEV Srednji program: delo- vodja v gradbeništvu. Izobraževanje traja eno leto in pol. Pogoj: poklic iz gradbene stroje in 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti vodenje skupine. Izobraževanje poteka v popoldanskem času ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih s pričetkom ob 15. uri (gradbinci ob 15.45), oziroma po dogovorih z udeleženci, traja do 19. oziroma 20. ure. Delavci Tozd GO Celje so zgradili nov vrtec za VVZ »Tončke Čečeve«. Foto: Vlil Šuster Informacije o študiju ob delu lahko dobite ob torkih in četrtkih od 15. do 16. ure, vodja enote ob delu pa je dipl. ing. Franc RAZPOTNIK. Obveščamo vas tudi, da razmišlja Srednja tehnična šola Maršala Tita v Celju, da bi zopet uvedla nekdanjo obliko specializacije (VKV izpite), v začetku verjetno le za nekatere poklice kovinarske usmeritve. Posebej bi rada poudarila, da se vsi tisti ki ste kdaj, tudi že pred leti, obiskovali katero šolo, a je niste končali, lahko oglasite na šoli in se boste pogovorili, kako bi lahko najlaže in najhitreje začeto izobraževanje nadaljevali in zaključili. Le pogum! Edita ČEBELA Šahovska vest Na Bledu je bilo 9. maja letos 39. delavsko moštveno prvenstvo SRS v šahu. Prvenstva sta se udeležili tudi dve naši ekipi. Med 34. ekipami je prva ekipa v postavi Franc Brinovec ml., Jože Zorko, Franc Brinovec st. in Milan Ojstrež ponovila odličen rezultat izpred dveh let in zopet osvojila 3. mesto. Tudi druga ekipa je bila zelo solidna, saj je osvojila zelo dobro 15. mesto. Posebej sta se izkazala Franc Brinovec st. in Milan Ojstrež, ki je dosegel tudi najboljši posamezni rezultat na prvenstvu, saj je v enajstih partijah oddal samo en remi. Jože Zorko Kulturno srečanje Letošnje 9. KULTURNO SREČANJE GRADBENIH DELAVCEV Slovenije je potekalo v času od 1. do 5. junija v Titovem Velenju, organizator je bil GIP Vegrad. S svojimi deli so se predstavili tudi delavci naše delovne organizacije in sicer: Branko Hrovat, Franc Klemen in Dušan Poropat (na likovnem področju, Vili Šuster (fotografskem), Biža Krivec (literarnem) ter na glasbenem PEVSKI KVARTET pod vodstvom Marjana Ostruha in vokalno instrumentalni ansambel pod vodstvom Braneta Drevenška. V okviru kulturnega srečanja so potekale še druge aktivnosti, okrogle mize, organizirana je bila dvodnevna likovna kolonija itd. Zdenka Šmarčan kršitve delovnih obveznosti V mesecu aprilu in do 15. maja je skupna disciplinska komisija obravnavala 30 kršilcev delovne obveznosti. V treh primerih je ustavila postopek, izrekla 19 opominov ostali ukrepi pa so: Javni opomin Stojanov Cveto, neprimerno, grobo in žaljivo obnašanje do nadrejenih, Tičevič Arnir in Štok Stjepan, zapuščanje dela, vinjenost in neprimeren odnos do sodelavcev in nadrejenih, vsi TOZD GO Celje, Gnjatič Niko, odtujitev jddilnega pribora v menzi, TOZD Mehanizacija. Prenehanje delovnega razmerja — Pogojno — Glavaš Jožo, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni TOZD GO Celje — Dokončno — Kovačevič Izet, neopravičen izostanek z dela 8 delovnih dni, TOZD GO Ljubljana: Fortun Josip, neopravičen izostanek z dela 17 delovnih dni, TOZD IGM Medlog; Beganovič Ir-fan, neopravičen izostanek z dela 11 delovnih dni. TOZD IGM Medlog; Rep Kristina, neopravičen izostanek z dela 40 delovnih dni, DSSS. Š. K- kadrovske vesti V mesecu aprilu smo na novo kadrovali 40 delavcev, v istem obdobju jih je odšlo 34. Na delu v Alžiriji so še 4 delavci. UPOKOJENI Starostno: BELE Stefan, rojen 11. 11. 1931, zidar Rogaška Slatina, delo je združeval od 22. 3. 1970 do 16. 3. 1987, stalno bivališče: Log 11, Rogatec NOVAK Mirko, rojen 6. 4. 1927, zidar Rogaška Slatina, delo je združeval od 1. 3. 1962 do 6. 4. 1987. OSET Angela, rojena 30. 4. 1932, čistilka DSSS, delo je združevala od 13. 3. 1961 do 30. 4. 1987. Invalidsko: JAMNIŠEK Franc, rojen 2. 7. 1932, ključavničar iz Mehanizacije, delo je združeval od 16. 2. 1959 do 20. 4. 1987, stalno bivališče: Škofja vas 42, Škofja vas. ČAKš Franc, rojen 19. 9. 1930, zidar IGM Medlog, delo je združeval od 10. 3. 1953 do 20. 4. 1987, stalno bivališče: Iršičeva 7, Celje. NERAT Alojz, rojen 28. 5. 1932, delovodja IGM, delo je združeval od 4. 3. 1959 do 6. 4. 1987, stalno bivališče: Dečkova 46, Celje. MLINAR Mihaiil, rojen 9. 9. 1932, zidar Rogaška Slatina, delo je združeval od 3. 6. 1986 do 30. 1. 1987. NAGODE Ciril, rojen 4. 7. 1932, KV tesar iz TOZD Ljubljana, delo je združeval od 4. 9. 1956, stalno bivališče: Jevnica 20/a, Kresnice. Predčasno: LOVRENČAK Stanko, rojen 28. 4. 1930, zidar Rogaška Slatina, delo je združeval od 11. 5. 1986 do 31. 3. 1987, stalno bivališče: Nova vas pri Šmarju 14, Šmarje pri Jelšah. glas mladih VOLILNO-PROGRAMSKA KANFERENCA Mladina se prebuja V sredo, 29. aprila, smo mladinci GIP Ingrada pripravili volilno programsko konferenco. Izvolili smo novo mladinsko vodstvo, na čelu z novo predsednico Zdenko Šmarčan ter sprejeli obsežen program delovanja, zavedajoč se, da bo v njegovo realizacijo potrebno vložiti veliko truda. Ne želimo več pripravljati le kulturnih in športnih prireditev, zbirati papir im prirejati izlete, ampak želimo postati družbenopolitična organizacija v pravem pomenu besede, organizacija, ki se bo z vsemi drugimi enakopravno vključevala v vsa bistvena vprašanja, ki zadevajo nas mlade, našo delovno organizacijo in celotno družbo. Da bi to nalogo čimbolje opravili, smo se odločili za delo po posameznih komisijah, ki naj bi pokrivale vsa bistvena področja našega življenja 'in delovanja ter vodile celotno aktivnost na svojem področju. Za njihovo aktivno delovanje smo zadolžili člane predsedstva Konference ZSMS. Zavedamo se, da nam čas, v katerem mladi Ingrada začenjamo s pospešeno aktivnostjo, ni v nikakršno pomoč. V mladih namreč prevladuje apatičnost In nezanimanje za kakršnokoli aktivnost v mladinski organizaciji. To je tudi razlog, da smo kadrovsko izredno šibki, saj razpolagamo le s peščico mladih, ki so se še pripravljeni aktivno vključevati v delo mladinske organizacije In žrtvovati delček svojega prostega časa. Toda, smo še vedno optimisti, saj upamo, da nam bo kljub vsemu uspelo ustvariti aktivno jedro, ki bo počasi pridobivalo vedno več mladih. Hkrati se zavedamo, da predstavlja odločilen faktor pridobivanja mladih program mladinske organizacije, ki mora biti zastavljen tako, da mlade zanima in hkrati nakazuje rešitve tudi za njihove socialne, ekonomske — skratka »mladinske« probleme. S takšnim programom pa imamo zopet možnost postati organizacija mladih, ne le organizacija za mlade. Volje do dela nam ni pobila niti slaba udeležba tako mladincev kot tudi ostalih vabljenih, med katerimi sta se naše konference udeležila le tov. Edita Čebela in predsednik OK ZSMS Celje Duško Kos. Kljub temu še vedno računamo na pomoč družbenopolitičnih organizacij in vseh delavcev Ingrada, saj se zavedamo, da nam bo le z njihovo pomočjo in polno podporo uspelo realizirati naš program tako kot smo si ga zamislili. Janja Romih NOVO VODSTVO KONFERENCE ZSMS GIP INGRAD Predsednik — Zdenka Šmarčan Podpredsednik — Jože Ko-merički Sekretar — Bogomir Maček Blagajnik — Mija Kovačič Zapisnikar — Tanja Lipuš ter člani predsedstva Janja Romih (zadolžena za idejno politično delo) Izidor Salobir (zadolžen za SLO in DS) Marjan Pasarič (zadolžen za mladinsko prostovoljno delo) Vilko Pustoslemšek (zadolžen za inovativno dejavnost) Sonja Vaš (zadolžena za družbeno-ekonomske odnose) Biža Krivec (zadolžena za kulturo) Jože Komerički (zadolžen za vzgojo in izobraževanje) Bogomir Maček (zadolžen za šport, rekreacijo in oddih) Blaž Lilija (zadolžen za informiranje, obveščanje) in vsi predsedniki OO ZSMS, in aktivov TOZD in DSSS. Blaž Lilija, dosedanji predsednik Koordinacijskega sveta ZSMS GIP Ingrad: »V teh dveh mandatih predsedovanja koordinacijskemu svetu ZSMS Ingrad lahko sedaj, ko sem s to zahtevno nalogo končal, povem in strnem misli predvsem v dveh smereh. Prvič: naloga, ki mi Je bila zaupana pred štirimi leti, zahteva celega človeka In še več, celotno ekipo — aparat, ki Je sposoben opravljati vse zahtevne naloge. Biti predsednik mladine v današnjem burnem času Je hkrati tudi velik izziv za posameznika, da dokaže sebi In družbi, da lahko tudi peščica ljudi dosti naredi. Drugič: mislim, da prihajajo še težji časi In da tudi novo vodstvo čaka precej dela. Zato Jim želim pri nadaljnjem delu veliko sreče, uspeha, tovarištva In e-notnosti«. Ob tej priložnosti se Blažu zahvaljujemo za skrb okrog urejanja Glasa mladih. Blaž je vsa štiri leta skrbel tudi za to, da Je redno skozi rubriko mladih v našem glasilu seznanjal z delom In aktivnostmi v mladinski organizaciji. Nemalokrat Je Imel tudi težave, ko je moral vse prispevke napisati sam, brez sodelavcev, pa vendarle... Zdenka Šmarčan, nova predsednica Konference ZSMS GIP Ingrad: »Težko sl je zastavljati velike cilje — sl delati utvaro, da Je možno čez noč spremeniti delo neke organizacije. Vemo, da smo se mladi v zadnjem času zelo pasivno obnašali. Svojo aktivnost smo usmerjali predvsem na športno In kulturno področje, premalo ali nič pa v reševanje problemov, ki se tičejo mladega delavca pri vključevanju v vse oblike dela In življenja v delovni organizaciji. S skupnimi močmi moramo poiskati učinkovite metode in oblike dela mladinske organizacije, pozornost usmeriti delu posameznih komisij ter sodelovanju čim širšega kroga mladih. Le s skupnimi močmi, z delom, lahko dosežemo rezultate In Izpolnimo naloge, ki so pred nami. V Imenu novoizvoljenega vodstva apeliram na vse mlade v delovni organizaciji, da pokažejo pripravljenost za delo tudi v mladinski organizacij^ obenem pa se zahvaljujem za zaupano nalogo.« Mladinski pozdravi Naj dodamo, da je bila Zdenka Šmarčan do sedaj sekretar K ZSMS v Ingradu, je pa tudi članica predsedstva OK ZSMS Celje. XX. FESTIVAL DELA MLADINE JUGOSLAVIJE Naša mladinca osvojila prvo mesto V času od 15. do 17. maja letos se je v Prištini- v orga-zaciji Pokrajinske konference ZSM Kosovo, odvijal XX. festival dela mladine Jugoslavije. Tekmovanje je bilo v 34. različnih poklicih, tekmovalci pa niso smeli bili starejši od 20 let. Prijavilo se je 115 ekip, z drugimi besedami sodelovalo je 1700 mladih tekmovalcev iz cele Jugoslavije. Med sodelujočimi je bila tudi ekipa Občinske konference ZSMS Celje. Vanjo so bili vključeni tudi mladi iz naše delovne organizacije, in sicer: Miljenko Cvek, Erik Golihleb in Vinko Viljevac. Vsi tekmovalci, ki so zastopali barve OK ZSMS Celje, so se dobro odrezali, saj so v skupni uvrstitvi dosegli odlično 7. mesto in s tem dokazali, da je treba v prihodnje nanje računati. Posebna zahvala gre tekmovalcem iz naše DO, ki so dokazali, da imamo v Ingradu dobre in sposobne delavce — kar kažejo rezultati s festivala. Tako je v poklicu »zidar« zmagal Erik Golihleb, zaposlen na TOZD GO Celje in v poklicu »stavbni klepar« Miljenko Cvek, zaposlen na TOZD Proizvodni obrati. Vsem sodelujočim na festivalu dela v Prištini, posebno pa obema zmagovalcema za osvojeno odlično 1. mesto v imenu K ZSMS GIP Ingrad čestitamo k doseženemu rezultatu. Prihodnje leto bo festival dela v organizaciji Republiške konference ZSM Slovenije, tekmovanja pa bodo v Celju ali v Mariboru (kraj bo naknadno določen). Čaka nas torej še veliko dela, posebno, če bo festival v Celju. MLADINSKE DELOVNE BRIGADE »PALIC 87« Pri OK ZSMS poteka evidentiranje brigadirjev za mladinske delovne brigade, katerih nosilci so v OZD in šolah osnovne organizacije ZSMS. Mladi iz celjske občine bomo sodelovali na delovni akciji »Palič 87«, v mladinski delovni brigadi »Ovetke Jerin« skupaj z brigadirji iz Beograda, Novega Sada, Lo-para, Peči, mladih na začasnem delu v tujini iz Nemčije ter brigadirji iz Madžarske. M DA se prične 6. julija im traja do 31. julija, naselje pa je v neposredni bližini Paličkega jezera. Brigadirji bodo opravljali delo na poljedelskih delih in delih nizke o nadnje. Tudi v naši DO poteka e-videntiranje brigadirjev tako zaposlenih delavcev kot u-čen ce v-št i pen d i sto v, ki nadaljujejo s tradicijo MDB. USTANAVLJAMO KLUB ŠTIPENDISTOV Predsedstvo Konference ZSMS je na svoji redni seji dne 21. maja sprejelo sklep, da ustanovimo v Ingradu KLUB ŠTIPENDISTOV, ki ga sestavljajo vsi štipendisti naše delovne organizacije. Osnovni namen kluba je sodelovanje in povezovanje mladih delavcev z učenci in študenti, njihovimi bodočimi sodelavci ter iskanje optimalnih rešitev na relaciji štipendist — štipenditor. Način delovanja aktiva u-reja Pravilnik, ki ga sprejme P K ZSMS skupaj s štipendisti, na prvi seji izvolijo izmed članov svojega predsednika. Aktiv se sestaja po potrebi, naloga K ZSMS pa je, da pri delu aktiva sodeluje skupaj z ustreznimi strokovnimi delavci DO, ki se ukvarjajo s problematiko, ki jo aktiv obravnava. Vsebina dela aktiva pa je seznanjanje z osnovnimi načeli štipendiranja, spoznavanje DO in njenih problemov, vključevanje v življenje in delo DO (priprava štipendista na bodoče delo) ter sodelovanje s K ZSMS pri različnih akcijah. Če hočemo, da bo delo aktiva doseglo svoj namen, je neizogibna skupna akcija vseh subjektov v DO, nikakor pa ne more biti aktiv prepuščen zgolj K ZSMS GIP Ingrad. IGRE MLADOSTI V mesecu maju so se odvijale že tradicionalne Igre mladosti, z drugimi besedami srečanje športnikov, v organizaciji OK ZSMS’ in Športnega društva. Tekmovanja so bila razdeljena v dva dela: mali nogomet se je odvijal na igriščih I. in III. osnovne šole Celje v soboto, 23. maja, drugi del pa 30. maja na STš M. Tita Celje, ter na strelišču in kegljišču Ingrada v naslednjih panogah: odbojka, namizni tenis, vleka vrvi, šah, kegljanje in streljanje. Zdenka Šmarčan GLASILO 1NGRAE) odurno STANDARDNI PLES slavilna PESEM BUDISTIČNI ideal PKiLiueije-NA SLAŠČICA LATINSKI VEZNIK SPRIMEK SNEdA (PoMAVjiev) KRIT-AUko PRIPČAVlL VILI 8. FRANCOSKO MOŠKO IME SVAT O VANJE NAUK O IKONAH FR.FILM. K, R ALK A ( dank) pomladan. CVETICA ESipČAN • SV. BIK POLJSKI POLOTOK IZDELOVAN. RADIJSKIH APARATOV AM. FILM. Id RA LEC (d ASU) RUS. PISATELJ DEKLE (LITER.) ANICA t( RNE (ll6AL0 NATRIJ TRAČNICA ŽIVAH- NOST PILOT MALIK JAPONSKI OTOK AFR. VELETOK POČASNI TEMPO LOVEC RAKOV SPROŠČEN POOOVOR, MURNIK ITALIJAN. MESTO moški KLAS NAJ MLAJŠI V DRUŽIM KRAPINA NASILNIK KRAJ pm KANALU TURSKI VELIK. A4 ZNAMENIT- PULJA REKA V ITALIJI LETEV IZDiLOV- LONČENIH POSOD SiRŠKA POKRAJINA HRV. M. IME H. ČRKA MESTO V ISTRI DRAMATIK (DRAGO) PUSTNO RAJANJE VNEMA POLET CRAFIK JUSTIN NORD. BOdliNJA Morja pevka TURNER. AVTO MOTO DRUŠTVO SIAM SKANO. bROAli SKUPINA TREH PEVCEV POŽELENJE KORALNI OTOK čiLAS FR.FILM. IGRALKA LOMLJE- NJE IRSKA ČRKA ALUMINIJ GRŠKA MlTOL. POSAST d X 3 W~ 5 G 7 8 9 10 11 12 13 15" 1 to 17 18 2 O 2-1 22. <*n § S 23 24- 25" 26, 27 28 29 30 31 32 33 3A bS na kratko PRIZNANJA Izobraževalna skupnost gradbeništva Slovenije In Splošno združenje gradbeništva In IGM Slovenije podeljujeta PRIZNANJE delovni organizaciji GIP Ingrad za prispevek k akciji »Izobraževanje za gradbeništvo 1987« ob Dnevu gradbenega šolstva Slovenije. Tovarna lahkih gradbenih elementov Siporex Zagorje ob Savi podeljuje ob 10-let-nlci obstoja PRIZNANJE delovni organizaciji GIP Ingrad za uspešno sodelovanje In prispevek k razvoju Sipo-rexa. Zagorje, 23. marca 1987 Delavski svet delovne organizacije IBT Trbovlje je na svečani seji ob praznovanju njihove 30-letnice dodelil PRIZNANJE Ingradu za uspešno dolgoletno poslovno sodelovanje. Ob 40-letnici Srednje ko-vlnarske-strojne In metalurške šole Store so podelili naši delovni organizaciji PRI-znanje za prizadevno In u-spešno sodelovanje pri delu In vzgoji v šoli. PLAKETA Delavski svet delovne organizacije Merx — Kmetijski kombinat Šentjur podeljuje ob praznovanju 25 letnice PLAKETO delovni organizaciji GIP Ingrad za poseben prispevek pri razvoju In krepitvi delovne organizacije. Šentjur, 29. maj 1987 HUMOR v . : Veš, Pepca, tako sem utrujen. Šef zahteva, da delamo za tri. Se edina sreča, da nas je šest... »Glasilo« Izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 3000 Izvodov. Cesnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik Mojca Ja-grič, tehnični urednik Vlil Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tlak In klišeji: AERO Celje. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, Je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).