KAKO KAŽE LETINA KORUZE?
Na podlagi cenitev donosa, kl so bile Izvršene na isti načLn kakor za bela žita, se lahko za letos v primerjavi z letom 1953 pričakuje naslednjl pridelek ko-ruze:
Površine (v tisočih ha)
leto 1953                  leto 1955
2.404                       2.518
Proizvodnja (v tisočih ton) leto 1953                 leto 1955
3.831
3.854
Donos
leto 1953                 leto 1955
15,9                          15,3
Za zdaj torej ocenjujejo, da bo pridelek koruze vetjl od prl-delka v letu 1953 samo za okrog 25.000 ton, in sicer navzlic pove-čanl setveni površlni za okroglo 115.000 ha. Čeprav so do nedav-nega pričakovali zelo dober pri-delek koruze, so škoda 7-aradi to6e ln poplav, zakasnitev zore-nja ter mestoma slabše oploje-vanje nekaterih kasneje zaseja-nih površin, kakor se pričakuje, v povprečju zmanjšale donos koruze na okoli 15,3 met. cente (v letu 1953 je bilo 15,9 met. cen-centov).
Po poročilih posebnih strokov-nih komisij, ki so na terenu ocenjevale škodo elementarnih nezgod,   je  n.   pr.  v   LR   Srbiji
popolnoma ali delno uničene nad 50.000 ha površine, posejane i koruzo. Podobne škode pa so v večji ali manjši merl tudi v ostalih republikah. Iz vseh teh razlogov se skupni pridelek ko-ruze v letu 1955 ocenjuje samo nekaj malega nad pridelkom v letu 1953, medtem ko bo donos na hektar nekoliko manjSl, kar je razvidno iz razpredelnice.
Potrebno je poudariti, da so bile te cenitve podane s pogo-jem, da bodo vremenske razme-re v septembru ugodne, kar bl omogočilo popolno dozorevanje in normalno rast koruze. Za zdaj je vreme v glavnem zadovolji-vo. Zaradi zakasnelega obiranja koruze pa bo treba letos vVožlti več truda, če hočemo, da bo pravočasno opravljena jcsenska setev.
Uresničenje tako napovedane-ga pridelka poruze bi ugodno vplivalo tako na domačo potroS-njj kakor tudi na naš izvoz In plafilno bilanco, to je naž skup-ni gospodarski razvoj v tem letu.
Mi smo letošnji pridelek ko-ruze primerjall z letino v letu 1953. Ce pa jo vzporedimo z lan-skoletnim sušnim letom, potem dobimo drigačno sliko: občutno povečani pridelek tako pri pše-nicl kakor pri koruzi.
Ing. Miodrag Tucovič