Avezilo 59!r JKSE53F GLASILO belokranjeske TBiknTA^MC iMnncTDi ic TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE Ob tridesetletnici osvoboditve Letos slavijo narodi Jugoslavije tridesetletnico osvoboditve domovine in zmage nad fašizmom. Organizator in pobudnik najširših ljudskih množic v boju za narodno osvoboditev in boljše življenje je bila Komunistična partija Jugoslavije pod vodstvom tovariša Tita. Komunistična partija Jugoslavije je pravočasno ocenila, da bo k obrambi države in široki mobilizaciji sil v svetu največ prispevala s tem, če bo z zbiranjem najširših ljudskih množic, naprednih in domoljubnih sil iz vseh družbenih plasti organizirala in razvila množično protifašistično gibanje v deželah Jugoslavije- Demokratične ljudske množice, na čelu katerih je bila Komunistična partija, so se 27. marca 1941 odkrito postavile po robu priključitvi Jugoslavije k trojnemu paktu. Centralni komite KPJ je 4. julija 1941 objavil poziv k splošni ljudski oboroženi vstaji. V štirih letih se je na ozemlju Jugoslavije bojevalo ogromno Štafeta mladosti Mladi iz naše tovarne so se s štafetno palico pridružili pozdravom in najboljšim željam tovarišu Titu za njegov triinosemdeseti rojstni dan. Letošnji sprejem štafetne palice je bil zelo lepo pripravljen, zato zaslužijo organizatorji vso pohva- lo. število sovražnikove vojske. Tem silam so se postavile po robu enote narodnoosvobodilne vojske, v kateri so se bojevali sinovi vseh naših narodov in narodnosti, a tudi pripadniki drugih narodov. Poglejmo, kakšen je bil vojaški in politični položaj v Jugoslaviji v zadnjem obdobju vojne. 25. maja 1944 so Nemci izvedli desant na vrhovni štab pri Drvarju, ki pa kljub dobri pripravljenosti ni uspel. Kmalu za tem so se vrhovni štab, NKOJ in predsedstvo AVNOJ preselili na otok Vis, od koder so potem vodili vse operacije do osvoboditve Beograda. CK KPJ je sklenil prenesti težišče operacij v Srbijo, ki so jo Nemci varovali z močnimi silami. Vrhovni štab je sestavil tri udarne skupine in z njimi udaril v Srbijo iz C me gore in Sandža-ka. Konec septembra so se vse tri skupine spojile na področju Rudnik Suvobor - Cer. Kmalu za tem sta se formirali dve skupini: prva za osvoboditev Beograda, druga za osvoboditev vzhodne in južne Srbije ter Makedonije. V začetku oktobra je začela ofenzivo prva skupina s črte Rudnik - Cer proti Savi in Donavi. Kmalu se je srečala z enotami Rdeče armade, ki je z dovoljenjem NKOJ prešla jugoslovansko mejo in pomagala NOV in POJ pri osvoboditvi Beograda. Ta je bil osvobojen 20. oktobra 1944. Tako so bili Nemci preko Save potisnjeni v Srem. Srbija, Črna gora, Dalmacija in Makedonija so bile osvobojene na prelomu 1944/45. 1. marca 1945 se je NOV in POJ preimenovala v jugoslovan- sko armado s štirimi armadami. Jugoslovanska armada je nato prešla v ofenzivo za dokončno osvoboditev vse naše domovine. — Načrt za to ofenzivo je izdal vrhovni komandant maršal Tito. Tretja armada je prodirala med Savo in Dravo, druga je po hudih borbah zlomila nemški in ustaški odpor v Sremu, prva je prodirala iz vzhodne Bosne proti Karlovcu, četrta pa od Une in Jadranskega morja proti Trstu, Soči in Koroški. Te velike operacije so se začele 20. marca in se končale 15. maja. Sredi aprila je bila četrta armada že na bivši jugoslo-vansko-italijanski meji in je začela boje za Reko. Hkrati je izvedla prodor preko Gorskega Kotorja in Snežnika na Pivko ter po hudih bojih 1. maja osvobodila TRST. Iz Trsta je nato prodirala na Koroško, pri Celovcu pa se je srečala z zavezniško vojsko. Skupaj z 29. hercegovsko divizijo je prodirala proti Ljubljani. Tretja armada je po Podravini prodirala proti Dravogradu in Koroški. Po hudih bojih na sremski fronti pa sta prva in druga armada osvobodili Zagreb. To je bilo 8. maja. Ljubljano sta osvobodila VII. slovenski kor-us in 29. hercegovska divizija . maja. Vsa naša domovina je bila osvobojena. Izbojevano svobodo so naši narodi plačali z mnogimi žrtvami. Okrog milijon in pol ljudi je padlo v borbi, bilo pobitih doma ali pa so umrli v sovražnikovih koncentracijskih taboriščih. MILAN BRAČIKA m delavec v ZK in sin* pomembne dol/nosii •pravijal tudi v samcih organih. Tovariš je aktivno sodeloval nske odnose, v med-i komisiji in drugod. vpisali v register po-mili oseb 1. maja ko bo prevzel posle ;a direktorja z vsemi stili in odgovornostmi meljnem samouprav-porazumu in statutu novoimei Anton Tomc, č, Vera Koste- Minuli dve leti... Ljudem je v navadi, da se ob koncu nekega obdobja ali dela ozremo nazaj in se spomnimo hudih in veselih, težkih in prijetnih dni in trenutkov, ki smo jih preživeli ob delu in ustvarjanju nečesa, kar smo skupno hoteli. Aprila 1973 sem prišel v kolektiv. Skupno smo zaorali v nakopičene težave. Postopoma, korak za korakom smo odpravljali „afero Beti“ in jo dokončno odpravili. Začrtali smo smer razvoja, ki naj bi slonela na delu pridnih in marljivih rok kolektiva. Določili smo nove faze razvoja, ki naj z večjo tehnološko opremljenostjo, več znanja in manj znoja postavijo še čvrstejše temelje tej delovni skupnosti. Čvrstost temeljev pa je zajeta v načelu, da ustvarjamo vsak dan več, boljše in lepše, da plemenitimo naše delo in sebe in da si po delu tudi razdelimo — vendar nikoli več kot smo ustvarili. Sklenili smo, da ne bomo zajedali ali dovolili spodjedati temeljev te skupne zgradbe, ki se ji s ponosom reče - Beti Metlika. V jeseni je prišlo presenečenje - prvi kadrovski osip. Premagali smo tudi te težave in že pričeli s prvim krogom investicij. Končana je bila rekonstrukcija v Dobovi, kupili smo nov sušilno-razpenjalni stroj, vrsta krožnih pletilnih strojev je pričela prihajati v podjetje, novih 60 šivalnih strojev je olajšalo delo na nekaterih zahtevnih operacijah. V Črnomlju smo zasadili lopate za nove zgradbe, kmalu pa so se poveselile delavke v Mirni peči v novih, svetlih, zračnih in prijetnih prostorih. Tako je minilo prvo leto. In že smo načrtovali naslednjo fazo višje opremljenosti našega dela. Že delajo ali pa so na poti odnosno v montaži: nov parni kotel, teksturirani stroj, 9 pletilnih strojev, 2 kadi, nov JET-aparat in centrifuga, oprema za modernizacijo krojilnic, šivalnic, odpreme in pakiranja. Na policah so že ali pa bodo v kratkem še načrti za novo šivalnico, skladišče kislin, skladišče goriv in maziv, ambulanto ... Delavci kodranke se že vidijo v sodobnih garderobah, sanitarijah, delavnicah itd. - pa še iz „ilegale“ bodo lahko stopili v letošnjem maju, ko se bodo iz skladišča „preselili“ v proizvodne prostore. Vmes so imele svoj in naš skupen praznik tudi delavke v rojstnem kraju Beti — v Črnomlju, kjer so se (po nekaj mesecih brez malice) končno vselile v sodoben obrat. Maja 1973 smo zastavili tudi družbeno-ekonomsko reformo v kolektivu. Po dveh nepopolnih smo končno prišli do tretjega elaborata o možnostih in optimalnih rešitvah ustavne reorganizacije v temeljne organizacije združenega dela. V letu dni smo skupno z zunanjimi sodelavci ugotovili tudi potrebo po reorganizaciji in jo pričeli izvajati v praksi - od formalnih do kadrovskih premikov. Januarja 1974 so delavci najboljše izmed sebe izbrali v organe upravljanja na delegatskih osnovah. Ti organi so iz dneva v dan čvrstejše „v sedlu", postopoma pridobivajo na vlogi, ki jim kot delegatom vseh delavcev v kolektivu gre. Ko bodo več storili še za pristno in dnevno povezanost s svojimi sodelavci — volivci, bo lahko oceniti proces delegatskih odnosov v kolektivu kot zmagujoč in prevladujoč. Tudi družbe no-politično življenje je oživelo, zlasti zadnje mesece. Pomlajena vodstva obdelujejo probleme enega za drugim in jih vse bolj razgrinjajo pred člani — delavci in prikazujejo njihove možne posledice za skupno socialno varnost kolektiva. Nekje sredi lanskega leta se je v razvojno nujni in logični zgradbi ter projektiranem poteku procesa ekonomsko-politič-ne, ustavne in organizacijske reforme odnosov v kolektivu pojavila posebne vrste „zavo- ra“. Razpis za novo zasedbo delovnih mest za vodstvena, strokovna in druga odgovorna mesta, ki bi slonela na dejanskih moralno-političnih, strokovnih in vodstvenih sposobnostih ljudi, na stalni konkurenčnosti SPOSOBNOSTI človeka kot celovite osebnosti, na marsikateri točki ni uspel. Trudili smo se vsi skupaj, da bi bila razmerja med delovnimi mesti v skladu z obremenitvijo, strokovnostjo in zlasti odgovornostjo. Odprli smo proces dograjevanja priznanj za delo, pa ni uspevalo prodreti z merili, ker je brez njih pač lažje skriti tudi slabše, manj odgovorno delo, slabše delo. Parola „ne se zameriti" je pričela dobivati domovinsko pravico v odnosih. To pa ni zdravo. Veliko smo ti dve leti vložili v nove zidove, stroje in naprave, energijo itd. Še več bi morali, če bi le zmogli. Veliko smo hoteli „vložiti“ tudi v ljudi, v znanje, v usposabljanje za delo ob delu — pa je žal vse prevečkrat ostalo (in še ostaja) le pri načelnem soglasju, da je tudi to vlaganje potrebno. Morda je potrebno celo prej vlagati v ljudi kot v stroje. Kdo ve? Toda res je tudi to, da so tu ljudje, ki že dolga leta znajo delati, znali so celo boljše s starimi, že izrabljenimi stroji! Zakaj torej ne gre boljše in hitreje z vrednostno podvojeno opremo? Smo mar res otopeli ob naglici napredka, nam je ura ugodja doma res že več kot lastni strokovni in skupni splošni napredek? Kadrovski položaj v podjetju niha. Kader pa je za ta kolektiv vsak delavec z znanjem, voljo in hotenjem; vsaka snažilka, šivilja, pletilec, barvar, tehnik in finančni strokovnjak. Vsak, kdor hoče in zna svoje in skupne interese usklajeno uresničevati - z delom za svoje in skupno dobro. Morda je nekoliko preveč še takih, ki to „svoje“ preveč izpostavljajo in predpostavljajo pred „skupno“. O tem, da je le neki skupnosti pripadajoč posameznik šele lahko svobodna ustvarjalna osebnost, kaže več in globje razmisliti. Slovo je vedno težko. In če ob slovesu povem, da so se moje 25-letne delovne izkušnje obogatile z novimi spoznanji, da štejem lepo število sodelavcev iz Beti za svoje dobre znance in prijatelje, da sem prepričan v ustvaijalne sile Belokranjcev, v veliki večini res širokosrčnih, odkritih in poštenih delavcev in borcev za samoupravni položaj v združenem delu, povem to iskreno. Želim pa, da bi se vse, kar je pozitivnega iz našega dvoletnega sodelovanja vzklilo in raste, razraslo v plemenit sad, ki bogati človekovo osebnost, mu množi iskrene odnose s sodelavci, s soljudmi in mu pomaga do stopnje osvoboditve, ko delo postane užitek, sodelovanje s sebi enakimi in enakopravnimi delavci pa dnevna potreba in želja. V tem smeri želim vsem delavkam in delavcem delovne skupnosti Beti največ in kar najprej veliko uspehov! MIRO GOŠNIK Osem ur za strojem, nato pa še delo doma. Ostane ženskam kaj časa za razvedrilo, smeh in rekreacijo? To so odločitve Nekateri Izvolijo te v delegacijo, te obložijo še z vrsto drugih funkcij, da se ti potem na mizi nabirajo vabila. Lep kupček zeleno modrih kuvert. Moraš na ta sestanek pa spet na drugega, da si zvečer ves zvit in prekajen, utrujen od govorjenja, ponavljanja, pretiranja, izgovarjanja, pregovarjanja, poplave besed, misli. Toda to še ni najhujše, kajti zavedaš se, da opravljaš družbeno koristno delo, saj delegati navsezadnje odločajo o pomembnih rečeh. Družbeno pomembnih. Torej si tudi sam pomembna osebnost. V svojih očeh. Pri tistih pa, ki ne zahajajo po-gostoma na seje in sestanke, si malce čudna tičica, ki izgublja čas v neplodnih razpravah ali v mlatenju prazne slame, kot je pogostokrat slišati. Družbeno aktivni ljudje presede popoldneve, večere za dobrobit občine in fabri-ke, v tem času pa si drugi grade hiše, vikende, šušmari-jo, ribarijo ob reki ali smrče na kavču. Družbeno aktivni ljudje so kritizirani, tisti pa, ki ob dveh zaprejo vrata za seboj, so imuni. Nihče jih ne kritizira, nič ne store napak, ker enostavno nič ne delajo. Edina napaka, ki jo lahko store, je ta. Nisem še slišal, da bi bil kdo, ki se družbeno ne angažira, ukorjen. Letos ne bo gostovanj Denarja za kulturo letos ne bo dovolj. Vsi porabniki bodo tenko piskali in bomo morali vsak dobljeni dinar večkrat obrniti, predno ga bodo postavili na pravo mesto. Izvršni odbor kulturne skupnosti Metlika se je velikokrat sestal, da bi skromna sredstva kolikor je mogoče pravilno in pravično razdelil. Toda težko se je pokriti s prekratko odejo. Razgreta kri se je nekoliko pomirila, skupščina kulturne skupnosti je potrdila načrt dela in razrez sredstev, ostalo pa je spoznanje, da bodo revnejše občine tudi kulturno revnejše. Za začetek so v Metliki odpovedali vsa gostovanja, predvidena z belokranjskim gledališkim abonmajem, ker je denarja komajda za najnujnejše akcije in ustanove. Ostane nam upanje, da bo drugo leto boljše. Škoda je le, da upanja ne štejejo h kulturi. nikamor Sem pa videl blede obraze „aktivistov“. Navadno se spravimo nad delavce. (Jasno: tisti, ki dela, greši.) Prav bi bilo, ako se bi kdo pomenil z ljudmi, ki sistematično odklanjajo soudeležbo pri kakršnemkoli samoupravljanju ali upravljanju, pri kakršnemkoli delu zastonj. Res ni nujno, da „kdor ni z menoj, je proti meni", toda nekje tu blizu smo. Veliko se potikam po sestankih in skoraj povsod srečam iste obraze, pa naj bo to na sejah delavskega sveta, na sestankih samoupravnih interesnih skupnosti ali pri krajevni skupnosti. Angažiranost enih in malodušje drugih? Zgodi se tudi, da te pri-čno počasi grdo gledati na delovnem mestu. „Kje je tovariš? “ ,Na sestanku." Če so takšni odgovori pogostni, se človek nehote vpraša po upravičenosti do osebnega dohodka. Že marsikdo je dobil pravkar napisani pomislek pod noge. Pravično? Nekateri delegati s strahom vprašujejo šefe za dovolilnico za na sestanek. Včasih tudi ne smejo iti. Zavoljo tega se gotovo ne zavijejo v črno žalost, kajti obiskovanje sestankov je vse prej kot prijeten hobi. T. G. ; \ Velikokrat je slišati, da smo ljudje pokvarjeni, podivjani, da bi se za pišljivi dinar skregali z najboljšim prijateljem, da bi za malo več denarja ubili človeka. Žal tako tudi je. Včasih. Morda se prav zato zdi lepo čbveku, ko sliši kaj drugega, ko spozna, da so nekje še posamezniki, ki jih ni zajel val prido-bitništva za vsako ceno. Poštenost Dragica Matešič je v marcu izgubila denarnico, v kateri je imela osebni dohodek. Vem, da jo je izguba močno prizadela. Denarnico z denarjem je našel Jože Na stav. Brez pomisleka jo je odnesel k sekretarju podjetja in nesrečna Matešičeva je dobila vse nazaj. Jože Nastav se ne hvali okrog s svojim dejanjem. Je pa vredno pohvale. Kako lepo je srečati takšnega človeka, kot je Jože Nastav. V J — DS podjetja razglaša tekst programa aktivnosti družbenopolitičnih organizacij, TOZD in strokovnih služb za gospodarsko leto 1975, ki so ga obvezni v predpisanih rokih izvajati vsi nosilci teh nalog ter sleherni delavec podjetja. — Potrdi se cenik avtorskih honorarjev za prispevke v tovarniškem glasilu Vezilo, in sicer: 1. originalni prispevki 1/1 tipkana stran 80 din 2. predelani prispevki 1 /1 tipkana stran 60 din 3. skica, risana tabela 40 din 4. ilustracija 40 din 5. fotografija (črno-bela) 60 din 6. križanka 100 din 7. lektoriranje 1 /1 tipkana stran 80 din 8. kratke vesti 30 din 9. obdelava zapisnika 1/1 tipkana stran 60 din Poleg avtorskega honorarja se lahko piscu najboljšega sestavka v posamezni številki izda premija v višini 100 dinarjev. Premijo lahko dodeli uredniški odbor tudi najstalnejšemu sodelavcu. - Namesto delegatov kolektivnih izvršilnih organov, ki so prekinili delovno razmerje v delovni organizaciji Beti ali so se zaposlili v drugi TOZD, se na predlog DPO TOZD in DSSS imenuje nove delegate: namesto tov. Blagoja Toše-skega je imenovan Cveto Rus v odbor za gospodarjenje, dohodek in nagrajevanje; v odbor za finančna vprašanja: namesto Branke Lukinič Jože Petrušič, namesto Anice Jambrošič pa Anton Žlogar. Odbor za kadre, delovne in življenjske pogoje in stanovanjsko politiko: namesto Dragice Vrbančič je imenovana Marija Cvitkovič. Odbor za splošne zadeve in informiranje: namesto Majde Pečavar je imenovana Vera Fink. - Od občine Metlika se odkupi parcela za graditev obratne ambulante na parcelni številki 2278/2 v izmeri pribl. 560 m2 za 6.900 dinarjev. Vzdrževalna skupina pri Beti naj opravi do pričetka montaže ambulante vsa potrebna zemeljska in temeljna dela, ki po projektantskem predračunu znašajo 206.032,20 dinarjev. Vsi stroški, ki bodo nastali v zvezi s tem, se plačajo iz sredstev TOZD s sedežem v Metliki. Fiksna cena se določi ob podpisu pogodbe s podjetjem Marles Maribor. Z Marlesom se sklene pogodba o premostitvenem kreditu za leto dni do višine kredita, ki ga lahko ponudi Marles. — Tovariša Antona Tomca, diplomiranega ekonomista, s 1. 4. imenuje za direktorja finančno računovodskega sektorja. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o ugotavljanju in delitvi dohodka ter osebnih dohodkov. — Sprejme se poslovnik o delu organov samoupravljanja v podjetju in prične veljati z dnem sprejetja (27. 3. 1975). — Kolektivni dopust traja 14 delovnih dni in se prične vključno s 14. 7. 1975 in konča vključno s 1. 8. 1975. — Za glavnega direktorja odjetja se imenuje Miroslav timac, diplomirani ekonomist iz Novega mesta. Tovariš Šti-mac sklene razmerje v združenem delu s 7. 4. 1975 in uporabi mesec april za uvajanje v delo in za primopredajo poslov. — Delavski svet podjetja imenuje posebno komisijo DS podjetja, da skupaj z odgovornimi službami ugotovi potek in vzroke za nastanek reklamacijskih zahtevkov tujih firm. Komisija mora izdelati pismeno poročilo do 25. 4. 1975 z navedbo materialne škode posamezne reklamacije, ugotoviti povzročitelje in odgovorne oce-be ter predlagati potrebne ukrepe. Poročilo se dostavi vsem delegatom DS. Komisiji mo apri delu pomagati komisija za reklamacije: Ilija Predovič -predsednik, člani: Viktor Kozjan, Ivan Jurajevčič, Marija Vukmanič, Slavko Vujasinovič. V komisijo DS podjetja so bili imenovani: Branko Brine -predsednik, člani: Vinko Pavli-nac, Kristina Kočevar, Anica Kočevar, Andrej Planinc. Zahvala V žalosti ob smrti staršev Zlate in Martina Žabčič se zahvaljujemo sindikalni organizaciji Beti za vence in sočustvovanje. Posebna zahvala gre delavcem v TOZD konfekcija Metlika. Bariča Radakovič, hčerke in sinovi Kako komunisti uresničujejo naloge Od zbora vseh komunistov v BETI sta minila dva meseca, stališča in sklepe zbora pa so sprejeli vsi delavci naše organizacije. Tudi na letnih skupščinah OOS v TOZD in DSSS so te sklepe delegati sprejeli, strokovni kolegij pa je ob sklepih pripravil še programske teze za izboljšanje tehnološke in delovne discipline ter gospodarskega razvoja za leto 1975. Sklepi torej zavezujejo vsakega v našem kolektivu, še posebej pa komuniste, ki so najbolj odgovorni za dosledno uresničevanje sprejetih nalog. Svet ZK, ki spremlja vso dejavnost, je ugotovil: — V TOZD pletilnica in barvarna sta OOZK usposobljeni z novim vodstvom, ki si prizadeva reševati prejšnje in sedanje težave glede medsebojnih odnosov, delovne discipline, skrbi za kadre itd. To so prvi uspehi dela. Nekateri komunisti iz DSSS so bili zadolženi, da obema osnovnima organizacijama nudijo čim večjo pomoč pri reševanju perečih vprašanj z namenom, da postaneta tudi ti dve osnovni organizaciji eno jedro, od koder bi usmerjali celotno družbenopolitično aktivnost posamezne TOZD. - Osnovne organizacije v TOZD so na skupnih sestankih s predsedniki samoupravnih organov ugotavljale pomanjkljivosti v njihovem delu, komunisti pa so sprejeli nalogo: pomagati pri nadaljnjem delu in krepitvi samoupravnih odnosov. Zato je potrebna še večja zavzetost vseh komunistov, pri katerih moramo nenehno krepiti odgovornost, saj je to eno najpomembnejših političnih in organizacijskih vprašanj. Tako so 00 v TOZD ocenile slabosti dela komisij za kadre in medsebojna razmerja, komisij za kršitve delovnih dolžnosti in OSDK v TOZD. Za vse te komisije velja skupna ugotovitev, da njihovo delo še ni zaživelo tako kot je bilo predvideno. Izdelan je načrt za dopolnilno in funkcionalno izobraževanje, v katerem so predvideni seminarji, namenjeni delegatom samoupravnih organov. Pretežni del izobraževalnega programa je že izpeljan. Odbor za raziskave izumov in racionalizacijo v podjetju je sestavil pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in racionalizacijah. Lahko pričakujemo, da bo steklo tudi delo tega odbora. Za dosledno, pravočasno in kvalitetno obveščanje vseh delavcev o pomembnih dogodkih v TOZD in DSSS, v podjetju in navzven, se poslužujemo novih oblik obveščanja. Novice — včeraj, danes, jutri izhajajo in bodo po potrebi izšle vsak dan. Prve novice niso bile vsebinsko dobro oblikovane, upoštevajmo pa, da je to začetek. To delo zahteva večjo zavzetost tistih, ki so dolžni skrbeti za obveščanje delavcev. Če bo potrebno, bo izhajal še bilten, medtem ko razglasne postaje nimamo zaradi pomanjkanja denarja. V nekaterih osnovnih organizacijah: barvarni, konfekciji, kodranki, so komunisti kritično začeli razčiščevati medsebojne odnose. Nekaterim članom Z K so bile izrečene kritike na račun nedelavnosti in neodgovornega obnašanja. Vsi komunisti iz TOZD barvarna pa so si sami izrekli kritiko zaradi delovanja Zveza socialistične mladine Jugoslavije je zrasla iz revolucionarnega gibanja, ki se je pod idejnopolitičnim vodstvom KPJ in SKOJ razvilo kot sestavni del boja delavskega razreda proti kapitalistični družbi in razrednemu izkoriščanju ter v boj za osvoboditev naših narodov izpod tujega jarma. Mladina še naprej razvija borbeno in revolucionarno tradicijo, ki je nastala v boju za socializem, za bratstvo in edinstvo narodov in narodnosti Jugoslavije. v preteklem obdobju, hkrati pa se obvezujejo, da se bodo v bodoče resno in dosledno borili za uresničevanje samoupravnih odnosov in politike ZK. Vse organizacije so obravnavale tudi gospodarski načrt za leto 1975, poslovne rezultate v januarju in februarju, ponekod tudi v marcu, razpravljali so o varčevanju na vseh področjih dela, o kandidatih za sprejem v članstvo ZK itd. — V vseh organizacijah so bila posredovana stališča o povezovanju tekstilne industrije v SOZD za območje Dolenjske in Posavja. Komunisti so bili enotnega mišljenja, da je potrebno vse možnosti in tudi prednosti takega povezovanja bolje proučiti, z rezultati ugotovitev pa ZSM Jugoslavije se s svojim organiziranim družbeno-politič-nim, idejnim, vzgojnim, izobraževalnim in skupnim delom bori, da bi mladina skupaj z delavci spravila v življenje načela in cilje socialističnega samoupravnega razvoja, začrtanega v ustavi SFRJ in v programu ZKJ. Mladina ustvarja materialne in duhovne vrednote z aktivnim družbeno-političnim življenjem in razvija socialistične družbene odnose, sloneče na ciljih delavskega razreda in na bi morali seznaniti vse osnovne organizacije ZK. — Na pobudo sveta ZK BETI se bomo podrobneje pogovorili o uresničevanju stališč in sklepov zbora vseh komunistov na skupnem sestanku z občinskim komitejem ZKS v Metliki, ki je predviden v prvi polovici aprila. Vse to priča, da so se v kolektivu stvari premaknile z mrtve točke. Zavedamo pa se, da bodo potrebni še veliki napori, da bomo kos vsem nalogam. Razveseljivo je, da ne manjka ne volje ne pripravljenosti in ne poguma. Spoznali smo, da le dosledno uresničevanje zastavljenega načrta vseh DPO in celotnega kolektiva lahko rodi sadove. VERA KOSTELEC samoupravljanju. Po konstituiranju TOZD sc je bilo potrebno lotiti organiziranosti vseh družbeno-političnih organizacij v TOZD. Kmalu so bile ustanovljene osnovne organizacije Z K in sindikata, pri mladini pa je stvar nekoliko zaostala in ima do sedaj osnovno organizacijo ZSMS le TOZD konfekcija v Metliki. V začetku smo razmišljali, da bi imeli v Beti štiri 00 ZSM, na sestanku sveta Z K pa smo se dogovorili za tri osnovne organizacije. Bo zadostovalo, če bo le delo zaživelo kot se spodobi. Tako bi v bližnji prihodnosti ustanovili: 00 ZSM konfekcija, 00 ZSM IC, 00 ZSM DSS, kodranke in volne, pletilnicc in barvarne. Vsaka osnovna organizacija bo izvolila svojega predsednika, predsedstvo, sekretarja in blagajnika. 00 ZSM dajo po dva delegata v konferenco mladih delavcev, ki deluje v občinskem merilu. Prav tako dajo mladi po enega delegata iz vsake 00 v izvršni odbor sindikata. Vsaka 00 ZSM mora izdelati akcijski program po smernicah koordinacijske konference. V njem morajo biti zajete specifičnosti posamezne 00. Koordinacijska konferenca je telo, ki usklajuje in povezuje delo osnovnih organizacij. BOŽENA KOLENAC Mladina po novem Okolico naše stavbe v Mimi peči urejajo zlasti mladinci, ki bodo uredili tudi igrišča za šport. Stavba pred poslopjem BETI pa nikakor ni v ponos ne tovarni in ne Mimi peči (Foto: Riznič) Od 25. do 27. marca 1941 so bile v vseh večjih slovenskih mestih kakor tudi v drugih jugoslovanskih krajih demonstracije proti pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu. Povsod so se pripravljali za boj zoper okupatorja. V okviru teh priprav je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF). CK KPS je uvidel, da bo NOB v Sloveniji uspešnejša, kolikor bolj enoten bo slovenski narod. Zato je bila ustanovljena taka politična in borbena organizacija, ki seje borila proti okupatorju. Ustanovnega sestanka OF, ki je bil na pobudo CK KPS 27. aprila 1941 v Ljubljani, so se poleg zastopnikov C K KPS udeležili tudi zastopniki demokratičnih sokolov, krščanskih socialistov, napredne slovenske kulture, zastopniki vseh slovenskih demokratičnih in naprednih sil. Kasneje se je pridružilo OF še več raznih slovenskih organizacij, društev in gibanj, tako da je OF kot nova slovenska politična organiza- cija povezovala v sebi vse, kar je bilo na Slovenskem demokratičnega in naprednega. Skupine, ki so se udeležile ustanovnega sestanka dne 27. aprila 1941, so ustanovne skupine in tvorijo jedro OF. Najnižji, a tudi najvažnejši organi O F so bili terenski odbori OF, ki so kmalu zajeli vso Slovenijo, mesta in vasi. Več terenskih odborov je sestavljalo okrajni (v mestih rajonski) odbor OF, več okrajnih pa okrožni od- bor OF. Najvišji organ OF je bil Vrhovni plenum OF, ki so ga sestavljali zastopniki vseh skupin, vključenih v OF, njegov izvršilni organ pa je bil izvršni odbor OF. ki so ga sestavljali zastopniki ustanovnih skupin. Zbirale so se že prve oborožene enote, 2_. junija 1941 je bilo ustanovljeno Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Okupatorjev teror je bil v začetku največji na Gorenjskem in Štajerskem in zato so se v teh krajih hitreje raz- vile prve partizanske enote. Priprave za začetek oborožene borbe so se najbolj razvijale na Gorenjskem in tako je bila v kamniškem okraju 22. julija 1941 že prva organizirana partizanska akcija, ki ji je nato sledila prva ljudska vstaja v tem okraju. Nemški okupator je hitro reagiral na to ter začel napadati partizanske enote, vendar partizanov in OF ni mogel uničiti. Tudi v tako imenovani Ljubljanski pokrajini so se začele pojavljati prve partizanske čete. Ljubljana je bila srce vsega odpora. V njej so do pomladi 1942 bili in delali CK KPS, glavno poveljstvo in 10 OF. V Ljubljani so tudi tiskali glasilo OF, delovala pa je celo radijska oddajna postaja Radio Osvobodilne fronte. Ugled in moč OF sta se jeseni 1941 zelo povečala. Vrhovni plenum OF seje jeseni 1941 preimenoval v Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO). V tem času je dobila OF tudi svoj dokončni borbeni program, temeljne točke OF, ki poudarjajo nujnost oborožene borbe, nujnost bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in na tem temelječo jugoslovansko domovino. MILAN BRAClKA Ob ustanovitvi OF Starejšega odrivamo Naš kolektiv je sorazmerno mlad. Tri četrtine zaposlenih je mlajših od trideset let. Zahteve po delu in organizacija se torej prilagaja mladim, kar pomeni vse večje fizične in umske napore. Če vzamemo za mejo štirideseta leta, ugotovimo, da so delavci, starejši od štirideset let, manj prilagodljivi hitrim spremembam v tehnološkem procesu, zato imajo ob sprejemu mlajši prednost. Po zakonu se ne zahtevajo delovne izkušnje, daljše od petih let. Vse to je lepo in prav. Toda upoštevati moramo tudi drugo plat. Človeku pri štiridesetih manjka do upokojitve še dvajset let in človek dobi občutek, da boš moral v teh letih igrati drugorazredne vloge. Če tak občutek potrjuje še praksa, ima le-ta negativne posledice na iniciativnost in voljo do dela, posledica pa je navadno tudi slabša učinkovitost. Človek, ki fizično trenira, ohrani tudi v starosti Fizično moč, prav tako umsko, sc pravi, da ohrani sposobnost dojemanja in presojanja. To je dokazano. Iz tega bi sledilo, da pravila o prednosti mladih le ne gre jemati stoodstotno. Vsakdanje izkušnje kažejo naslednje: razpolagamo s sorazmerno velikim številom mladih in šolanih ljudi, kljub temu pa pretežni del odgovornosti nosijo starejši. Po nekaj letih pa za „zahvalo“ za nadpoprečni trud ne dobijo zahvale, temveč je ogroženo celo njihovo delovno mesto. V neposredni proizvodnji je težko vzdržati dvajset let nočne. Normalno je, da so stari plctilci in barvarji bolj občutljivi za razne bolezni, še posebno za živčne. Tem ljudem bi morali omogočiti drugačno delo, saj so si to tudi zaslužili, na njihova mesta pa naj pridejo mladi. Problematika je pereča in se stopnjuje iz leta v leto. Če je ne pričnemo takoj reševati, bodo nastajali najrazličnejši problemi in konflikti v medsebojnih odnosih, kar lahko negativno vpliva tudi na proizvodnjo. Več pozornosti bi morali posvetiti temu, kajti človek je naše največje bogastvo. NIKOLA PODREBARAC, ing. Zakaj reklame? Ekonomska propaganda je dejavnost, ki s pomočjo vizu-elnih, slušnih ali kombiniranih sredstev obvešča potrošnike o določenem izdelku ali uslugi in vpliva na kupce, da svobodno izberejo in zahtevajo te proizvode. Posledica je povečana prodaja blaga, hkrati pa je uspešnejše tudi poslovanje nekega podjetja. Tako opisujejo ekonomsko propagando, ki dobiva zadnja leta tudi pri nas vse večji obseg, in ki tudi veliko stane. Prav pa je, da vemo. kako sestavljamo ekonomsko propagando. Ta temelji na raziskavi tržišča, kvalitetni proizvodnji, pravilni prodajni politiki in distribuciji, na pravilni izbiri propagandnih sredstev in medijev ter na izdelavi in razčlenitvi plana. Če hočemo imeti uspešno ekonomsko propagando, bi morali v propagandnem oddelku delati skupno: raziskovalec tržišča, propagandist in industrijski oblikovalec. Pri nas imamo le referenta za reklamo in propagando, ki po dogovoru v MS načrtuje in skrbi za izvedbo plana, potrjenega z gospodarskim načrtom, ki ga je obravnaval odbor za gospodarjenje. Naša ekonomska propaganda se pretežno odvija preko modnih revij, objav v časopisih in revijah ter preko radijskih in televizijskih priporočil, ekonomsko propagandnih reportaž, sejmov, katalogov, koledarjev, značk, nalepk itd. Za boljše razumevanje naj povemo, da velja kvadratni meter razstavnega prostora na kateremkoli sejmišču 300 dinarjev, medtem ko stane celostranska objava v reviji Jana ali Naša žena 13.000 dinarjev. V gospodarskem načrtu so predvideni izdatki za reklamo in propagando v letošnjem letu v znesku 1,652.750 dinarjev, za udeležbo na sejmih pa je predvidenih 153.000 dinarjev. Da bo čim manj pomot SOIS je organiziral Seminar za vse evidentičarje, skladiščnike in vodje TOZD. Namen seminarja je bil seznaniti slušatelje s pomembnostjo natančne evidence za ugotavljanje finančnega rezultata poslovanja. Poleg tega smo pokazali na nujne dopolnitve sedanje evidence, od katere je odvisno ugotavljanje uspeha poslovanja po TOZD. Udeležba na seminarju je bila - razen redkih izjem - več kot zadovoljiva. Najbrž se bomo morali podobnih seminarjev posluževati tudi v bodoče, ker menimo, da je seznanitev z novitetami nujno potrebna. Seminar so izvedli tovariši Jankovič, Podrebarac in Ladika. Izhodiščna točka je bila makroorganiza-cijska shema podjetja, na kateri so ponazorjeni vsi premiki blaga in materialov skozi proizvodne faze. Tovariš Jankovič je do potankosti obrazložil sedanji potek blaga in dokumentacije. Pri tem je še posebno opozoril na novosti in spremembe, ki jih prinaša ugotavljanje rezultatov po TOZD. Pri tem so sprejeta naslednja osnovna pravila, ki bodo podrobneje obdelana v organizacijskem predpisu: 1. ves vhod v podjetje se evidentira skozi skladišče surovin in pomožnega materiala; 2. izhod iz skladišča surovin se opravi direktno v tisto TOZD, v kateri se prične predelava določene surovine (materiala); 3. vsaka TOZD nastavi evidentiranje vhoda surovin v proizvodnji; 4. skladiščniki obvezno podpisujejo proizvodna poročila posamezne TOZD, ki služijo za obračun OD; 5. dvig surovin in oddaja gotovega blaga se opravi z delovnim nalogom. Osnovno izhodišče za našteta pravila je bilo zagotoviti čim točnejšo evidenco o vseh vhodih in izhodih za vsako TOZD. Do sedaj to ni bilo enotno rešeno in so bili posamezni pretoki upoštevani dvakrat ali pa sploh niso bili evidentirani, ker se je zelo negativno odražalo pri ugotavljanju poslovnih rezultatov v TOZD. V nadaljevanju seminarja je tovariš Podrebarac razložil metodologijo evidentiranja uslug in dodelave v podjetju. Usluge in dodelava se pojavljajo dejansko v večjem ali manjšem obsegu v vsaki TOZD. Pri tem je bilo osnovno izhodišče, da TOZD, ki nima prostih kapacitet, opravlja usluge za drug (zunaj podjetja) oziroma: TOZD, ki ji primanjkujejo kapacitete, jih sama poišče pri drugih podjetjih. Ce to pravilo upoštevamo, je potrebno temu primerno vzpostaviti evidenco, ki jo lahko zajamemo v teh točkah: 1. evidenca o uslugah ali dodelavi se nastavi pri TOZD, kjer se odvija dodelava ali oddajajo proste kapacitete; 2. za vsako uslugo ali dodelavo mora obstajati pogodba; 3. promet uslug ali dodelave se ne evidentira skozi medfazna skladišča, ampak se vodi evidenca v skladu s prvo točko v TOZD; 4. skozi medfazna skladišča se evidentira samo promet gotovega blaga. Ob koncu se je tovariš Ladi- ka dotaknil nepravilnosti, ki se dogajajo pri skladiščni evidenci in izpolnjevanju dokumentacije. Napake so možne povsod in se tudi pojavljajo. Pogostokrat se napačno knjiži promet, nepravilno se uporabljajo storna, veliko je zamenjav pri artiklih in napakah v dokumentih. Vzroki za takšno stanje so različni. Velika večina napak imajo subjektivni prizvok, zato jih je treba čimprej odpraviti. Predloženi so naslednji ukrepi: 1. na delovnem nalogu mora biti obvezno napisana šifra artikla; 2. uskladiti se morajo tehnološki podatki o artiklih v MS, TS in TOZD; 3. v primeru, ko se menja evi-dentičar ali skladiščnik, je treba novinca upeljati v delo in ga seznaniti z nalogami delovnega mesta; 4. na adjustiranju in pakiranju kakor tudi pri pisavi obesnih in drugih etiket je treba poostriti kontrolo; 5. pri skladiščni in drugi evidenci je treba do popolnosti upoštevati pravila knjigovodskega poslovanja. Ob koncu seminarja je bilo postavljenih nekaj zelo zanimivih vprašanj, v SOIS pa bodo izdelali organizacijski predpis o poslovanju, ki bo zajel vse omenjene novosti v evidentiranju materialnih in blagovnih pretokov v proizvodnji. NIKOLA LADIKA sruf». GOTOVIH UT). TO*D KoDBHHf/t iv volva tHe-rraio. w »k/cid. harV im komi kah] SO/ ifratto fc.liC’. sklad- SIVDOIH TO ib VOUrtK!/?* AoMOVA tm» uMrrraiTA Sr mo mri/ TUM HOMU*"/* mi »v a Trt Toth rrtnt mr tli te* ■TVit TOtb Ti STIL H/e KoiP»mi/r\ IH VOLHt j m ter. »riAt. ' Ttrjr im vol ur | TKO HTV * TieniHier I Hr»K Lkltt 1 svrvvr** ! TlfTIVk - 1 Ttonmtn/* TAiMtHl 1 i ! • i i j 1 ?&**>»*» r-T>' KUMFr*f’jr I piTU#A ! mr ur. \n»b- i i •oronetm I j rtrriTA i i i 1 . Hm+im ; 1 <——1 *jh !W'fW>' TPoOrcbmA kVM/rrnrl H’AHA Tit mu* I »tlai rov-f - qoUM-I' I l.-Kt pit*« ]? ! n,iaren?t I I boKim I I ! TO ' 3CH4 ««b«NTletuj* MnrtMLUlH IU MSOVUIH TtoTVur/ Bolj učinkoviti pri samozaščiti IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllll Izhajajoč iz ustavnih načel družbenopolitičnih stališč je samozaščita najširša podlaga za organiziranje in uresničevanje varnosti naše samoupravne družbe. Nosilci družbene samozaščite so delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbeno-pohtične organizacije in drugi organi. Ti morajo v okviru svojih pravic in dolžnosti organizirati in uresničevati idejnopolitične, socialne, vzgojne in izobraževalne, normativne, kontrolne in druge aktivnosti, da izpopolnijo in dosežejo učinkovitejše delovanje varstva, z ustavo določenega reda, neodvisnosti itd., kakor tudi, da odstranijo vzroke kriminalnih in drugih, družbi nevarnih pojavov ter njihove posledice. Zbor gasilcev V soboto, 5. aprila, so se zbrali na občnem zboru člani industrijskega gasilskega društva, ki so kritično pregledali delo v preteklem letu in si zadali naloge za v bodoče. Prisotni so ugotovili, da zanimanje za gasilstvo v naši tovarni ni tako, kot bi bilo želeti. V vrste gasilcev bi bilo potrebno pritegniti čimveč mladih, ki bi bili pripravljeni ob vsakem času priskočiti na pomoč, če bi bilo to potrebno. V bodoče bi morali posvečati več pozornosti tovrstnim dejavnostim. Kot neposredni graditelji socialističnih družbenih odnosov smo delovni ljudje in občani dolžni dajati pobudo in sodelovati pri reševanju problemov varstva družbenih vrednot. Opozarjati moramo na smeri in oblike preventivnega delovanja. Vsi moramo varovati interese organizacij združenega dela in interesnih skupnosti. Vsi moramo čuvati družbeno premoženje, s katerim upravljamo, in vsi moramo odstranjevati vzroke ali pojave obnašanja posameznih, socializmu tujih oseb. Vsi se moramo tudi zavzemati za zakonitost. Z razvijanjem družbene samozaščite v podjetju in v TOZD hkrati varujemo materialno osnovo naše družbe in naše samoupravne odnose pred raznovrstnim sovražnim delovanjem in drugimi protisocialističnimi pojavi. Čuvati in negovati pa moramo tudi bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Varovanje moramo organizirati pred morebitnimi zunanjimi in notranjimi sovražnimi delovanji vseh vrst in oblik. Morda ne gre vselej za delo tujih obveščevalnih služb, kriminalcev ali drugih, naši družbi neprilagojenih ljudi. Vedeti moramo, da skušajo nekateri na kakršenkoli način izpodkopavati naš samoupravni sistem in družbeni red. Osnova družbene samozaščite je gradnja varnostne kulture pri vsakem človeku, da ta spoznava, kaj je nevarno za našo družbo. Družbena samozaščita postaja temelj vsega varnostnega sistema, zato mora varnostna kultura postati lastnost vsakega občana. Vsak izmed nas mora zavestno ravnati, če bi opazil, da kdorkoli s sovražnim delovanjem proti naši družbeni ureditvi ogroža varnost države, kolektiva ali posameznika. Družbena samozaščita se razlikuje od splošnega ljudskega odpora v tem, da deluje v mirnem času in varuje samoupravni socializem pred vsemi negativnimi pojavi, medtem ko SLO deluje pretežno v vojnem času ali v času vojne nevarnosti in se bori proti zunanjim agresorjem in notranjim razdiralcem. Zato nikakor ni prav, če kdo misli, Gasilstvo in gasilci so koristen člen naše družbe. Delajo prostovoljno. Rešujejo iz ognja to, kar smo s trudom ustvarili. Posamezniki porabijo veliko prostega časa za udinjanje gasilstvu. V občini so prejšnji mesec organizirali seminar za vodje društev in desetin. Udeležilo se ga je štiriintrideset deklet in fantov, od tega sedem iz Beti. Naše podjetje je pridobilo tako usposobljene gasilce, ki bodo kos vsakemu morebitnemu požaru. Vsi udeleženci so uspešno da sta splošni ljudski odpor in družbena samozaščita ista stvar. Bolj redno in konkretno obveščanje delovnih ljudi o stanju in vlogi družbene samozaščite na posameznih delovnih mestih bi pripomoglo, da bi se naši delovni ljudje bolj učinkovito in zavzeto postavili v boj zoper vse oblike protisamoupravnih in naši družbi tujih delovanj ali obnašanj. Naj bo ta prispevek spodbuda za učinkovitejše delo družbene samozaščite v naši delovni organizaciji in pričetek aktivnosti v boju zoper vse, ki jim je socializem tuj ali pa jim je družbena last najmanjša skrb. D. Ž. opravili precej težak izpit iz devetih predmetov prakse in teorije. Dosegli so poprečno oceno prav dobro. 29. marca je bila v tovarniški sejni sobi svečana podelitev diplom, na katero so prišli tudi predstavniki družbeno-politi-čnih organizacij in podjetja. Odlične uspehe so dosegli: Stanko Brodarič, Milan Kreme-sec in Jože Nemanič. Gasilci se zahvaljujejo TOZD izobraževalni center, predstavnikom podjetja in kuharicam v menzi za prispevek ob seminarju. Naši so prav dobri Tečaj za gasilce je lepo uspel - tu pa je še gasilska slika za spomin (Foto: P. Riznič) Ešt£2t Spet se bodo začele tekme in spet bo na Pungertu slišati navijanje in zavijanje. Marsikomu je tudi gledanje tekem in navijačev dobra zabava. Skupščina SR Slovenije je v začetku letošnjega leta začela izdajati poročevalca" kot uradno glasilo za obveščanje delegacij in delegatov temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij. Njegova naloga je na zgoščen način in pravočasno posredovati skupnostim in delegacijam skupščinsko gradivo, o katerem delegati odločajo v zborih, in zagotoviti še druge pomembne informacije iz dela skupščine, njenega izvršnega sveta in upravnih organov. Poleg tega bo Poročevalec" po dogovoru med Skupščino SFRJ in skupščinami republik in pokrajin prinašal na enak način obdelano tudi njeno gra divo, saj izhajata obe skupščini iz enotne delegatske osnove. Poročevalec" bo izhajal dvakrat na mesec, po potrebi tudi v posebnih številkah. Zahvala Ob težki izgubi drage mame Marije Kovačič se najlepše zahvaljujem kolektivu „Beti“ za podarjeni venec in izrečeno sožalje. Marija Zajc Mirna peč, 26. 3. 1975 Gre potemtakem za glasilo, ki pomeni v celotnem sistemu informiranja delovnih ljudi in občanov in njihovih skupnosti in delegacij enega izmed osnovnih pogojev za njihovo delo tako v delegacijah kot v konferencah delegacij, v občinskih skupščinah, v republiški skupščini in Skupščini SFRJ. Z njim si bodo delegacije pomagale pri opravljanju dolžnosti, ki jim jih nalagajo delovni ljudje in občani, in pri uresničevanju njihove pravice, da so obveščeni o vsem, kar je predmet razpravljanja in odločanja v skupščinah. Upoštevajoč dosedanje izkazane potrebe in izkušnje, stališča družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa ustavno določilo o tem, da so temeljne skupnosti dolžne zagotavljati pogoje za uspešno delo — in obveščenost sodi med take bistvene pogoje, sodimo, da smo s skupnimi močmi Skupščina SR Slovenije, Skupščina SFRJ in temeljne skupnosti dolžni zagotoviti, da se ti pogoji uresničijo tudi na ta način, da bo ..Poročevalec" redno na voljo vsem, ki ga potrebujejo. Zato pozivamo delavske svete temeljnih organizacij združenega dela, svete krajevnih skupnosti, vodstva sa- V________________________________ Radi se pritožujemo, da je premalo napisanega o tem in onem društvu, o tej in oni organizaciji. Vir informacij je v društvu oziroma v organizaciji. Prav bi bilo, če bi posamezni člani obveščali vse zaposlene o svojih akcijah, o svoji dejavnosti. Za začetek ne bi bilo odveč, če bi dobivalo naše uredništvo vsaj zapisnike s sestankov, sej, občnih zborov itd. Lahko pa bi imela posamezna društva oziroma organizacije svoje referente za obveščanje. Le-ti bi skrbeli, da bi delo — velikokrat jc dosti narejenega! - prišlo iz brezimnosti v javnost. moupravnih interesnih skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in druge interesente, da se nanj naročijo, in sicer da naročijo toliko izvodov, kolikor je po njihovem potrebno za zadostno informiranost njihovih skupnosti in delegacij. ..Poročevalca" naročite na naslov: Skupščina SR Slovenije, Šubičeva 4, 61000 Ljubljana. Začasna letna naročnina znaša din 80. ..Poročevalec" bo na voljo tudi v prodaji po 3 din za redno številko. Prosimo za natančne naslove skupnih in posamičnih naročnikov. PREDSEDSTVO SKUPŠČINE SR SLOVENIJE IZVRŠNI ODBOR REPUBLIŠKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE IZVRŠNI ODBOR PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Urnik tekem 1. a MOŠKE LIGE, 1. DEL 1. kolo: 19. 4. TRIGLAV : BETI 2. kolo: 26. 4. BETI : ILIRIJA 3. kolo: 7. 5. RUDAR : BETI 4. kolo: 14.5. BETI : JEŽICA 5. kolo: 17. 5. PRULE : BETI 6. kolo: 24. 5. BETI : NOVOTEKS 7. kolo: 31.5 KOVINOTEHNA : BETI 8. kolo: 7. 6. FRUCTAL : BETI 9. kolo: 14. 6. BETI : VRHNIKA 10. kolo: 21. 6. TRNOVO : BETI 11. kolo: 25. 6. BETI : BRANIK STEVICA MEDEK Kronika Kadrovske spremembe v Metliki. V kolektiv so prišli: Zorica Vučič in Anton Strucelj, Mira Savič, Branko Petrina, Dragutin Podrebarac. Odšla sta Marko Švent in Mijo Graša. TOZD Črnomelj je dobila novega člana Jožeta Šorlija, odšli pa so: Stanislav Šimec, Anica Adlešič, Nevenka Grabrijan in Danica Milič. TOZD Mirna peč: na novo sta se zaposlila Pepca Bingo in Ana Vovko, odšla pa sta Marija Ravnikar in Janez Somrak. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Bassina ne skrbi Pred kratkim je bila odigrana v Karlovcu prijateljska tekma med domačim Željezničarom -članom II. zvezne lige, in metliško ekipo Beti. Čeprav so domačini prepričljivo zmagali, lahko rečemo, da rezultat ni realen, ker so igrali gostje drugi polčas v pomlajeni sestavi. Končni izid 86:76 ne skrbi trenerja Bassina. Nasprotno: z igro je bil zadovoljen. Najučinkovitejša pri Karlovčanih sta bila Djukič 17 in Galovič 17, pri Beti pa Medek 19 in Lalič 13. Pošiljati zapisnike!