LIST  SLOVENSKIH  ŠTUDENTOV
LETO XIII.
UUBLJANA, SREDA, 9. X. 1963
ŠTEV. 17
Spet smo postali študentje... Odpirali so se začela fakultetna vrata, ponekod težko \n lesena, iz pretekle ali polpretekle dobe, drugod, kot na primer na naši fotograflji, steklena, svetla, sodobntf. Skozi njih polnijo hodnike in predavalnice dekleta in fanije, ki dajejo življenje univerzi. Univerzi, ki je vse: spogledovanje po hodnikih, nervoza pred izpitnimi  roki,  begonje za knjigami, skriptami in skrb za štipendijo... po še marsikoj drugego,
03 praznovanju dvajsete obletni-ce kočevskega zbom, pruega sloven skega Ijudskega parlamenta, se kot vsi slovenski delovni Ijudje, tudi študentje z vsem srcem pridrušuje-mo splošnemu Ijudskemu slavju. Te dni se v še večji meri zavedamo, da je naša revclucionarna dolžnost ohraniti v živem in hvaležnem spo-minu vse tiste borce narodnoosvobo-dilnega boja, ki so žrijovali svoja življenja za našo boljšo sedanjost in bodočnost. še posebej mi, mlada generacija, smo dolžni posnemati svoje velike vzornike in se od njih učiti, kako se je treba boriti za svoj narod in pridobitve revolucije. Zato Kočevski zbor za nas ni samo zgo-dovina, pomeni nam predvsem tudi del naše sedanjosti in prihodnosti.
Pozitivnost   pomembnega   dogodka   V razvoju   nekega   življenja,   gibanja ali prizadevanja, ocenjujemo po lcm, če je  dogodek napreden  oziroma, če po« meni kvalitetno višjo stopnjo v tem razvo« ju. še posebej  kritično  presojamo  do?o» dek, ki smo  ga  sami sprožili, dali -/aml-sel in jo uresničili s prepričanjem, da bo uspešno delo opravičilo našo odlofitev.
Pred vami, dragi bralci, je po vcdrHi počitniških dneh; prva številka Tribune, 8 katero začenja slovenski študentovski tisk novo obdobje.
List Zveze študentov Ijubljanske univcrw ze in Katedra, glasilo mariboskih študcn« tov, bosta namreč poslej izhajala skupaj kot enoten list slovenskih študentov.
Katedra, ki so jo ustanovili v Mariboru pred tremi leti, je uspešno izpolnjevala svojo nalogo med mariborskimi študcnti, razeri tega pa velja omeniti, da si je prl« dobila širok krog bralcev tudi med tiied^ nješolsko mladino.
Združftev dveh študentovskih listov je nedvomno pomembna za nadaljno r;ist slovenskega študentovskega tiska in že s>> ma posebi poraja željo, da o njej s pou. darkom spregovorimo našim bralcem 9 uvodniku.
Predvsem je važno poudariti, da je se« daj odprta pot za tesnejše zbližanje štn-dentov dveh slovenskih visokošolskih cen« trov in je s tem omogočeno podrobnejše spoznavanje medsebojnega dela in izkušen^ pogojenih v specifičnih razmerah viso!vo» šolskega študija v Ljubljani in v Marino." ru. Tako naj bi Tribuna doprinesla h kre« pitvi enotnosti slovenskih študentov v nji« hovem prizadevanju za čim uspešnejše ure> janje visokošolskih družbenih problernov, pomagala naj bi ustvarjati in oblikovatl javno mnenje študentov in prispevala k ustvarjanju enotnega profila slovehskega študenta, sodobtiega in svobodnega inte« lektualca-človeka.
V tem smislu namerava kolektiv Ti':bu« ne še nadalje kritično spremljati aktual« na vprašanja reformiranega študija ia družbenega samoupravljanja v visokem šolstvu probleme študentovskih domov, politiko štipendiranja in kreditiranja, if!cj« no izobraževanje študentov in ostala vpra« šanja, ki so za študente bistvenega po* mena.
Afirmacija Tribune pa ni odvisna samo od njenega kolektiva. Da bi odgovorne na-loge, ki si jih je zadala, najbolje uresniči-la, je potrebno sodelovanje tudi vas, bral> cev, ki bi ne smeli biti pasivni, temveč bl si morali tudi vi prizadevati, da bi posta-la Tribuna odraz dejanskih razmer viso« košolstva. Zategadelj so nam dobrodošli vaši prispevki in pobude za obravnavanje določenih problemov iz vaše sredine, prav tako pa želi kolektiv Tribune, da kritično ocenjujete lastno glasilo in dajete predlo« ge za njegovo izboljšanje. Rezultat tesne^ šega stika z vami se bo pokazal v pestrej« ši vsebini lista in kvalitetnejšem obravna* vanju študentovske porblematike.
D. MIROŠIO
od česar je naša kamera ujela lebežen trenutek.
Foto: P. KOLAVČIČ
združitvi

BOLJE NE UCITI -KOT SLABO UČITI
Brez ,,incidenta"
Na ekonomiji je počilo. Zelo odločno. Cirkularno pismo anonintnega študenta tretjega letnika je vzburkalo duhove tu-di izven meja Ekonomske fakultete. Štu-dijska situacija je bila kritična že lani. Problemi so se morali le še bolj po-tencirati, da bi spornost vseh razmer končno   dosegla   vnetišče.
Predno se ozramo na vsebino tega »po-litičnega problema« kot nekateri (redki!) obsojajoče naslavljajo revoltno, zato pa odkrito razpoloženje študentov ekonomi-etov do raznth nezdravih pojavov in raz-mer v svoji fakuletni hiši, razmišljajmo fte o nečem. Predsednik FO je v referatu omenjal, da je študentovska organiza-cdja čutila že lani vse te probleme, ki co jih šele sedaj javno obravnavali. 2e lani so bile skupščine, ki so kritizdrale in sprejemale podobne sklepe, pa je vse ob-ležalo v mapah. Sklepom, ki naj bi izbolj-fiali staftje, niso nikoli sledili kaki kon-kretni ukrepi. Sele, ko je nekamu upra-vičeno zavrela kri, so se na fakulteti Odločili, da bo le treba nekaj ukreniti. Zlasti še, ker je pogumni anonimnež pri-tegnil na svojo stran vse študentsko Javno mnenje in je bil deležen podpore (če ne javne, pa vsaj tihe) mnogih. pro-fesorjev.
Nekaj iahko takoj povemo. Podipiramo akcijo in vretje med ekonomisti. Ne za-to, ker naj študent podpre študente, temveč predvsem zato, ker kaže, da so njihove  zahteve  upravičene.
Ne zaletavo, ampak resno argumen-tirano so študenije na zboru razpravljali 0 vseh problemih, ki jih tarejo.
Žarišče vse polemike je bilo v študiju, V pretirano napetem študijskem režimu, v na več koncih šepajočem študijskem programu ipd.; kritika je razkrila pro-bleme, ki se jih do tedaj nihče ni (upal!)   dotikal.
Stopenjski študij in specializacije, kakr-tna sta sedaj, ne moreta žeti zadovolj-Stva med študenti. To dokazujejo rezul-tati. Prva stopnja se je sprevrgla v ne-kakšno višjo ekonomsko šolo, ki vzgaja nekvaliteten kader ozko specializiranih Višjih ekonomskih tehnikov.
Prvi stopnji je bilo naloženo dvoje na-log. Prvič, vzgaja naj kader višjih eko nomsikih tehnikov za razna ozko spe-cializirana področja. Drugič, služi naj '"tudi kot osnova za študij na drugi stop-Hji. Obeh nalog pa, taka kot je, ne mo-xe zadoVodjivo reševati. Druga stopnja je bila resno deformirana v svoji vse-bini na račun prve stopnje. Absolvent prve stopnje, z znanjem, s kakrš-nim ga sedaj fakulteta po prvi stopnji pošilja v prakso, ne more biti strokov-njak s kompleksaim znanjem, ampak kvečjemu torzo ekonomista, invaliden spe-cializant, ki bo kionil pod težo zanj nerešljivih  nalog.
Zbor ni iihel namena zgolj kritizirati, podirati, v razpravi je bilo izraženih tu-<%. več konkreitndh predlogov in rešitev, ki bi jih kazalo upoštevati. (Po tem Be loči od mnogih naših. skupščin!) Bila je analitična in pogumna. Zadela je v živo  tako . študente  kot profesorje.
Neposredni povod, da so na ekonomiji izredno zborovali, pa je bila usoda veči-ne študentov, ki jih je do konca navit mehanizem selekcije potisnil v nevzdržen položaj. Naj zadostuje samo podatek: na drugi stopnji samuje samo 39 štu-dentov, ki jim je v rednem roku uspelo opraviti pogoje za vpis v tretji oziroma četrti letnik. Vsi ostali, 263 študentov, to je 87<yo celotnega števila, ki bi teo-retično lahko bili na drugi stopnji, pa so bili izločeni. — Sprašujerno se, če je to res še selekcija, ki naj loči zmo od plev. Ali taka selekcija res lahko zagotovi, da pridejo v višji letnlk res vsi in res samo najboljši, najkvalitet-nejši  ljudje?
Na zboru su oiie včasih- tudi ostro soočena razna mnenja. Pchvale vredna značilnost študentcr/ prj zavzemanju za rešitev kcčljive situacije, pa je'bila nji-hova resna pripravljenost branvti zah-tevnost študija, vendar painetno p'>stav-ljeno zahtevnost, ki bi upo"tevala, da t:sta 87>/0 ve"'na le ni vsa nekvalitefcna 'štuion^ka  ^lindra.
Ostre oesede sn biie izvečene tudi na račun nskaterih predmetov, id po vsej s'lj vedrijo pod falnil^^rio stroho, ne da bi   opravič^vali   svoj .o'~'.t->\   Prcd^-etnik
bo     f'">>n      ~-)r.o.«T!nr'"<~:       ^n      bj     dobill     VBČ
TRiaUi^A STilAM 2
zraka   vsaj   res   potrebni   in   kvalitetno podajani predmeti.
»Bolje ne učiti — kot slabo učiti« je bilo mnenje študemtov, ki so kritično ocenili kvaliteto nekaterih predavanj. »če naj študij zahteva celega človeka, imamo pravico zahtevati, da je tudi predavatelj cel človek, ves posvečen svojemu pokli-cu in stroki, v kateri dela. Dovolj nam je  polovičarstva  in  diletantizma«.
Tudi študemje iinamo svoje zahteve. Med drugimi je važna tudi taf da naj vsak predavatelj prej aJi slej za svoj predmet izda kvaliteten učbenik, da štu-dentu ne bo treba loviti sleherne njihove besede. študij, ki visi izključno na zapi-skih, je vse prej kot kvaliteten študij, je vse prej  kot — študij.
Diskusija, kateri so prispevali tehten prispevek tudi profesorji (ne vsd, ker niso nekateri »prišli do besede«), je stali-šča avtorja anonimnega pisma in stali-šča referentov v večini krepko podprla. če so se kresala mnenja, je to samo prepričljiv znak, da res ni vse tako, da bi bili lahko vsi enakih misli in sta-lišč.
Dve altemativi sta se izoblikovali na ziboru. Predsednikov referat ju je takole orisal: »Ote je cilj študija samo ta, da študent naredi izpite in dobi diplomo ter se mu s tem omogočd boljša ma-terialna eksistenca, je dosedanji način študija opravičljiv. če pa je cilj fakul-tete; da vzgoji strokovnjaka, marksistične-ga ekonomista, kot je napisano na spo-minski plošči pokojnega Kidriča, tedaj bo treba krepko zavihati rokave in oči-stiti fakulteto vsega tistega, kar vuJga-rizira   študij   ekonomije«.
Če povzamemo uspeh skupščine, po-tem se je ta strnil v vrsto konkretniih,
Strelci v Naših razgledih so zgrešili (št. 19, str. 385)
oprijemljivih in pravilno interpretiranih sklepov. Od študentov in od profesor-skega zbora je sedaj odvisno, kako bodo sklepe uresničili.
Ekonomiisti tako doživljajo neke vrste študijsko katarzo. Lahko rečeono, da prvi na naši univerzi, odkar teče reformni proces. Ekspdozija nezadovoljstva na eko-nomski fakulteti pomeini, da ideja refor-me študija sama po sebi še ne pomeni in še ne zagotavlja tudi že dobre kon-kretne realizacije. Strinjaino pa sez mne-njem, da je treba koncept reforme pre-izkusiti.  Slabo,  neživljenjisiko  naj  se  pri
tem  umakne  dobremu,  od  prakse  p<otr-jenemu.
Na ekonomiji polemika še teče. Korist-no bi bilo, da bd prisluhiule tudi druge fakultete. Kaj je mogoče, da je »gnilo le v deželi ekonomski?« Morda pa se na nekaterih drugih fakultetah, kjer bi tudi bilo potrebno očločno zaorati naprej, ne na)de nekdo, ki bi domače probleme pogumno postavil pod lečo odkrite in konstruktivne kritike?! Vsaj tako po-gumno in ostro, kot so to storiii eko-nomisti...
MARJAN   TAVCAR
Izredni zbor volilcev
Nabito polna velika dvorana ekonom-ske faikultete in napeta atmosfera pred pričetkom zbora je dala slutlti, da imajo študentje ekonomije na dnennem redu iz-rednega zbora tokrat res aktualna vpraša-nja. Kasnejši potek zbora, ki je trajal več kot štiri ure, je pokazal, da gre predvsem za dve zadevi: za kritiko strogih prestop-nih pogojev iz letnika v letnik in za na-
UMRL JE DR. JOŽE POTRČ
Izgubo velikega človeka bomo še dolgo občutili tudi mi mladi. Starejši študenije se še spominjajo njegovih predavanj na medicinski fa-kulteti. Koliko plemenite za-vzetosti je bilo v njegovih vzgojnih prlzadevanjih, da bi postaii predvsem mi mladi nosilci socialisfične etike! Ko je govoril o nas mladih, je iz njcgovih besed izžarevol noj-globji humanizem ter zaupa-nje v našega mladega človs-ka. Bil nam je vzoren vzgoji-te!j. Njegove ideje in njegovo de!o bodo živele še naprej v naših  ideiah, v našem  dalu.
večina na počitniških praksah in drugod izven Ljubljane. Posledica je, da se na drugo stopnjo verjetno ne bo vpisalo več kot štirideset študentov.
Nekateri profesori so v diskusiji pouda-rili, da pogojni vtis pomeni podaljšanje študtija za eno leto. Ta trditev je precej problematična in jo je zbor valivcev in ie zfforaj omenfenih razlogov zavrgel ter spre-jel kot svoje sklepe, ki jih je predložil fakultetrti upravi v pretres, naslednje kon-kretne predloge:
1.  V tretfi semester prve stopnje naj bi se lahko vpisal vsakdo, ki mu manjka naj-več po en izpit, vendar ga mora opraviti še v tem semestru.
2.   Iz prve v drugo stopnjo naj bi se lahko vpisal vsak študent, M je diplomiral na prvi stopnji, diferencialne izpite pa bi moral  opraviti  do  konca  prvega  letnika druge stopnje.
3.  Za vpis v drugi lettiik druge stopnje naj bi ne bilo pogojev. To pa zaio, ker se je število študentov  te  generadje zaradi p^ezahtevnih pogojev že toliko zmanjšalo, da  lahko uprainčeno pričakujemo, da so med njimi le redki, ki bi študija ne mogli kmalu uspešno končati.
Kljub lemu, da so bila mnertja o po-gojnem vpisu deljena, so študentje in še zlasti nekateri profesorji, razpravljali ra-zumno in stvarno. študenisl- razprava o študijski reformi na ekonomski fakulteti je prispevala nekaj kritičnih misli o pred-metnikih m kvaliteti predavateljev tn na-kazala obrise študija, kot si ga zamišljaio študentje e^onomije.
Vsi prisotni so 2 zanimanjem spremlja-U ves potek zbora. čeprav so kcmkretni sklepi zbora o študijskih pogcfih, izpitnih rokih, študijski reformi, kvaliteti preda-vanj, učbenikih, o elastičnosti izpitnih ro-kov, sodelovanju študentov s fakultetnimi organi, o kriterijih ocenjevania itd., izzve-nell morda kot specifično študentske za-misli, se rm zdi, da je tudi večina profe-sorjev razumela težnje študentov. Upamo, da bo ta »isredni« zbor volivcev pastal zgleden primer za vse ostale podobne se-stanke in razgovore o vsebini dela na fa-kultetah. To pa predvsem zaradi pogloblje-nosti in argumentiranosti razpravljanja in zaradi iskrenosti in poguma pri oblikova-nju mneni.
STANKO KOŽELJ
VSAKO LETO SE NOVINARSKI KOLEKTIV TR8BUNE OSVEŽI Z N0V9MI lAdCMi, Kl SE ŽELIJO VKLJUČITl V RAZGIBANO ŽIV-LJENJE ŠTUDEMTA ¦ NOVINARJA. VSAKO LETO PA ISKRENO STI-SNEMO RGKO V SLOVO MARSIKATEREMU IZMED NAŠiH STARIH ZNAf^CEV, Kl SMO JIH SREČAVALI PO STRAHEH TRIBUNE.
sprotujoča si mnenja o i&ajanju reforriie
univsrziteinega štndija ekonomije.
Predstavniki Zveze šludenlou ek:ynomi-ja so podali analizo že opravljenih izphtov po letnikih, ki fe poka:ala, da ni realno postavVen pogoj za prestop iz prve v dru-go slopno, ker mora slu'-i,t?lj opr:fljzti poleg dipllme prve stopnie še dva diferei-clalna izpita, če teli nadalienati š'ulii.Pch s?."'':ci tega je, da bn le zcJn m ¦ h-/> šffl-\illo štuientov ?r}~,<;nhnih vmsrjf}. ?-> -1 na-
Z'nr 7>.i'i;- f?o *e oslro o')SO';> oglas v D^v, s /crr''"">rz 1> dzk^vrtt ~ obvt^i1 Mu-d'^fr rfa ie zo ^""top r vrn leinih treha opruviii vse izpile ravno teclaj, ko je bila
Poslavljamo se tudi od našega kultur-nega urednika PETRA BREŠCAKA. Pri našem listu se je uveljavil s svojimi širo-kimi pogledi na splošno kultumo življe-nje, katerega ni mogel ločiti od študent-skega. Njegovo ime, upamo, da boste na straneh našega lista še zasledili.
ŠUŠMELJ JOŽE se je lani s Tribuno spoprijel kot n.jen odgovorni urednik. Reči moramo, da s prizadevanjcm, da postane Trihnna vsebinsko bogateiši list, čez vse leto ni skoparil. Poleg tega je novo, bolj odkritosrPno Tribuno uspošno krmarH mimo vsch tožbenih čeri. — Sam pravi, da se sedaj želi ves posvctiti študiju, ki ga
tnisli že čez eno leto kronati z dlplomo nft sociologiji.
MICO VAVPETIČ je prevzel funkcijo glavnega urednika Tribune v njenem kri-ticnem obdobju, takrat, ko je naš študen-tovski list začel izhajati tcdensko. Treba je bilo na novo organizirati delo v uredni-štvu in mu dati novo obliko. Te naloge je Mičo z svojim znanim posluhom za ure-janje odnosov med Ijudmi, z izrazitim on^mizacijskini taleritdm in specifično no-vinarsko dinamičnostjo in energijo zelo uspešno reševal. Kolegi so tnu za vloženi tr"ii iskreno zahvalinjemn m mu želšmo obilo sreče in uspehor na njegovi nadalj-Dji poti.
Čez Tromostovje, mimo »dišeče« Ribarnice, preko kiepefave Tržnice, in že se boš znašel v malce starinski uiici. Poljanska cesta. Univerziietni odbor Zveze šludentov že dolga leta domuje v hiši s številko 6. Ne boj se potrkati na ta vrata. Študeni te bo sprejef kot šludenia — prijafeljsko. Imel boš prošnjo, morda boš v sliski, rrorda se boš žele! nod čim pritožiti. Kiša na Poljanski 6 bc rada prisluhniia tvoji skrbi. Sveiovala ti bo ali pa takoj pomagala.
če ste zato, se sprehodimo malo po na-šem študentskem Olimpu. Pokukajmo sem, poglejmo tja, da vidimo, kaj delajo. Recimo raje: kaj delamo, zakaj to je na-ša študentska organizacija
Študij in še enkrat šfudij
študentovska organizacija je bila ena izmed najaktivnejših, ki je skrbela, da bi študijska reforma zlezla na zeleno vejo. Reformni proces je prinašal s sabo niz po-manjkljivosti in šibkih mest, ki jih je bi-lo treba (in jih bo še treba) analizirati in potem učinkovito izboljšati. Stopenjski študij, usmeritve, spremenjeni študijski programi — vse to niso več nove zadeve. Dosti je bilo že ostvarjenega. Mnogo pa je tudi še omrtvičenega, senilnega v našem sicer silno   zategnjenem   študijskera   reži-
so si s pridnostjo in delom priborile ugled, kvaliteto in — obisk. Druge spet so še ne-koliko zapečkarske, toge, nezanimive. Te-me predavanj so ponavadi nekatera zanl-miva vprašanja fakultetne stroke.
Šotlovci — aktivni. ŠOLT, Zveza študen-tovskih organizacij ljudske tehnike, je mla-da, a delovna. če te veseli sodobni čudež napredka — tehnika, tedaj potrkaj na nji-hova vrata.
In kultura? SKUD Akaderaik skrbi zanjo. Študentovsko kulturno umetniško društvo Akademik je kar številna družina. Zaljubljeni v pesem in petje se študentje zbirajo v vrstah treh pevskih zborov. Aka-demski pevski zbor »Tone Tomšič«- je žel aplavze tisočev. — Korošci se zbirajo pri Koroškem akademskem oktetu, Primorci pa goje svojo pesem v že priznanem Pri-
morskem akademskem zboru »Vinko Vo-dopivec«. Pri »Francetu Maroltu« se ukvar-jajo s folklornim plesanjem; če si vešč v jazz muziciranju, si pa zapomni, da de-luje tudi študentovski jazz ansambel, štu-denski zabavni zbor pa uspešno goji zbo-rovsko zabavno glasbo.
Skratka: izbire dovolj.
In drugi? Ni še konca. V študentovski hiši gnezdi tudi »Tribuna«. Bolj ali manj uspešno izvali vsak teden po eno navo številko. Letos se bo potrudila, da bo čim manj »klopotcev«.
Na Poljtnski 6 so se utaboriii  tudi ta-
borniki. Omeniti je vsekaacor treba še fe-rijalce in planince ter študentovske šport-nike in njihovo Olimpijo.
Komisija za mednarodno dejavnost? Med-narodni stiki, izmenjava strokovnih praks, sodelovanje s tujimi študenti, mednarodni študentski turizem in še kaj — so njeno vsakoletno delo.
S tem je študentovska družina v hiši 6 na Poljanski cesti nekako predstavlje-na. Vam pa preostaja, da se še sami po-drobneje spoznate z njo. Končno je ona tam zaradi študentov in ne narobe.
MARJAN TAVČAR
Nalog je precej, še zmeraj ponekod manjka kvalitetne literature. študij se oklepa starinskih, katedrskih oblik. še zmeraj so nekje vajeti preveč zategnjene, drugod pa premlahave. še zmeraj gredo milijoni v nič.zaradi zdesetkanih vrst no-vincev, ki ne prebolijo začetniške epidemi-je. Manjka nam podrobne, solidno izdela-ne analize, ki bi nam povedala »kdo je kriv«, da skoraj vsak tretji novinec podle-že.             /
Honorarji, posojiSa, subvencije...
študent se po navadi preživlja s šti-pendijo in blagoslovi od doma. če ni ne te-ga ne onega, tedaj se prelevi v honorar-ca. Povsod ga lahko srečaš; dolgočasi se v kaki pisarni, • izgublja živce pri inštruira-nju, se gre arheologa, mlekarja ali redar-ja. Ni važno.kaj je. Glavno je, dla »nese«.
Sociakio-ekonomska komisija je zapo-slena čez glavo. Zlasta v tehdneh ne usah-ne dolga vrsta študentov, ki čakajo na na-klonjenost študentovske samopomoči. Le-ta ima več oblik.
Samopomoč. če se boš znašel v nena-dni finančni stiski (seve, upravičeni), napi-ši prošnjo in jo oddaj socialno-ekonomski komisiji na fakulteti.. in upaj! — Sa-mopomoč je izredna pomoč, ki zntša od-1000 do 4000 dinarjev.
Posojila — so brezobrestna. Dolg moraš vračati šele eno leto zatem, ko se redno zaposliš. Ne bo ti treba niti vsega odšteti; to je odvisno od tega, kakšni študijski uspehi so zabeleženi na zadnjih straneh indeksa.
Subvencija je dobrodošla vsakomur, ki rad dobro je. To je redna mesečna pod-pora za hrano, ki znaša od 1000 do 5000 dinarjev. Ce ugotoviš, da gospodinjski proračun šepa, se v prošnji potoži svoji socialno-ekonomski komisiji.
Torej, ne odlašaj, če si v skrbeh za svo-je materialno blagostanje. Zaivij na Po-ijansko 6 in se čimprej pozanimaj. Fanfje na UO bodo povedali, kaj bi se dalo sto-riti za lzboljšanje tvojega preždvljanja.
Horuk — brigade. Štab komisije za bri-gade je ziasti živahen proti kancu leta. Vendar je trud nazadnje le kronan z dve-ma ali tremi študentskimi brigadami, ki se vsako leto z velikim uspehom spopri-mejo s stotinami kubdkov pomoravske ali ankaranske zemlje in kamenja.
Ne pozabimo: idepiost! Ideološko poli-tično delo Je na naših šolah neredko v položaju pastorka. Ce velja tako tudi za nas študente, ne bi mogli trdibi.Res pa je, da tudi na tetn področju stvari še vedno niso popolnoma urejene.
Center za marksistično vzgojo študen-tov, ki so mu potrebe botrovale pred tre-mi leti, se vsako leto izkaže z organizaci-jo nekako desetih predavanj, na katerih naši vidni javni in družbeno politični de-lavci kvalitetno podajo prikaz tega ali one-ga aktualnega vprašanja našega družbenega življenja.
Po fakultetah sestavljajo vsako leto svo-je programe Svobodne katedre. Nekatere
Z NOVINCI POD ROKO SKOZl UNIVERZO
Današnjo številko posvečamo ob Tednu novincev vsem tistim, ki so se letos prvič vpisali na Ijubljan-sko univerzo. Nismo jih mogli še prešte-ti, ker tudi statistični listi, ki jih je vsak-do izpolnil, niso še obdelani. Bomo že po-čakali še mesec ali dva in pač takrat po-vedali, koliko se jih je nasulo v naročje našt Alma m ater. Ta izraz latinske-ga izvora označuje tisto, Čemur pravimo tudi  Univerza.
Preprosti Ijudje, a tudi študentje ne lo-čijo — vsaj nekaj časa — osnovnih poj-mov. Tako,večkrat slišimo stavek:
»Na kateri univerzi študiraš?«, pri čemer hoče vpraševalec vprašati kaj študiraš.
Običajno se takih vprašani, ki bi lahko spravila v smeh bližnjo okolico, izognemo z odgovorom:
»Studiram   na  Uubljanski   univerzi toda na tej in tej  fakulteti...«
Nihče pa ne bo zameril, če ga o teh dveh pojmih tudi poučimo, saj bo poslej goto-vo eden manj. ki zamenjuje ta dva pojma. Mimogrede mu lahko povemo, da je v Ljubljani več f akult e t, nižjih š ol, vis okih šo l in akademij. Hkrati je priporočljivo omeniti tudi razlike med posameznimi šolami in nalogami, ki jih vsaka vrsta šole opravlja. Nam prostor ne dopušča, da bi to razložili.
W\        #0                              •
Ko smo kornaj na začetku naše poti od univerze do fakultete, si moramo ogleda-ti še nekaj:
Najvišja upravna osebnost in predslav-nik celotne univerze je rektor. Sede-žu rektorja in drugih usluzbencem pravi-mo rektorat. Pri nas v Ljubljani je rektorat na Trgu revolucije, tam, kjer so mnogi novinci kupili potrebne dokumente za vpis in nove, še neomadeševane indek-se. Univerza ima tudi generalnega tajnika in še druge specializirane or-gane in kornisije. Ima pa tudi samouprav-ne organe, ki so pravzaprav glava vsemu unlverzltetnemu telesu, Mimogrede naj še povevio, da ima univerza svojo zakonoda-jo, po kateri kot majhna država izvršuje svojo oblast. Kadar mislimo univerzo v tem, upravnem smislu, .pravimo tudi uni-v er zitetna  oblast.
Svoje odločitve in želje prenaša univer-za na fakultete, kjer je najvišji pred-stojnik dekan. V Ljubljani imamo ta-ko devcl de kanov, ker je tudi devet fakultet. Dekani so tako kot rektor izvo-Ijeni iz vrst profesorjev. Za rektorje pa velja še nepisano pravilo, da morajo ime-ti bogate izkušnje na univerzi in da so bili že prej dekani.
Spotoma bomo zdaj pogledali še po fakultetah, toda v malo drugačnejši luči. Oglejmo si na primer filozofsko fakulteto.
Ta fakulteta ima ogromno o ddelkov. Tak oddelek je npr. oddelek za slavistiko. Studij slavistike pa vključuje vse slovan-ske jezike, zato bi marsikomu počila gla-va, če bi ga prisilili, da se v štirih letih nauči vse slovanske jezike. Tako se odde-lek deli še npr. v katedro za južno-slovanske jezike itd.
V ieh dneh nosite profesorjem v pod-pis indek s e, ki jim je prepovedano iztrgati kakšen list, če se vam je naj ne-hote polllo črnilo ali pa nimate pri roki nobenega drugega papirja, da bi zavili klo-baso vanj. V to zeleno knjižico vam bo profesor dal inskripcijo, ob koncu s eme stra pa še f r e k v e n c o. To sta sicer dva pojma, ki ju ni težko razlikova-ti,. Ce ti profesor ob polletju reče, da pod nobenim pogojem ne boš dobil frekven-ce, ker te praktično ne pozna, ker te še nikoli nl videl pri predavanju, pa si bese-do frekvenca še toliko laže zapomni-mo.
Podpisujejo pa se ne samo profesorji, ampak tudi drugi mojstri, ki niTnajo nič manj v glavi kot oni. To so docen t i, ki jim le malo manjka do profesorja. Na-vadno ti možje in bolj redko žene napravi-jo prej doktorat. Najmlajši učni kader so
asistenti. To so diplomirani študentfo (za fante po želji odslužen vojaški rok), ki so že v času študija pokazali zanima' nje za neko področje ali za nek pred-met. Pa še ena značilnost je zanje po membna: večina asistentov je idealistov, Da bo zadnji stavek bolj razumljiv mo-ramo povedati, da se asistenti prijavijo za službo na fakulteti z zaupanjem in vero v znanost, kajti če bi od te službe priča-kovali obogatitve, bi morali živeti 200 let, da bi si lahko kupili »fička«.
In še nekaj statističnih podatkov o na-šem visokošolskem študiju. V Jugoslavijl je bilo v šolskem letu 1938/39 dvajset fa-kultet, 4 umetniške akademije, 1 visoka šola in 2 višji šoli. Skupno torej 26 viso-košolskih inštitucij. Po vojni pa se je šol-stvo močno razmaknilo in tako smo imeli v šolskem letu 1961-62 že 88 fakultet, 11 akademij, 14 visokih šol in 131 višjih šot, skupno torej 244 visokošolskih zavodov. Razmerje med številom prebivalcev in šte-vilom študentov pa kaže, da je prišlo na vsakih 10.000 prebivalcev v letu 1951-52 v Sloveniji 42 študentov, v šolskem letit 1961-62 pa že kar 85 študentov na isto^ šte~ vilo prebivalcev. Največji porast v tem ob-segu pa je v jugoslovanskem merilu dose-gel stotico fprej 62).
Po lanskih podatkih je bil lani vsofc 114. Jugoslovan — študent, Ta številka nas spravlja pod vrh rang liste najboljšega svetovnega povprečja.
Zanimivi pa so še drugi statistični po-datki. Tako lahko izvemo, da je leta 1939 (mišljeno je leto 1938/39), diplomiralo 2594 Mudentov. leta 1948 samo 2211. V na-slednjih letih pa ie porast takšen:
Od ¦ leta 1930 do leta 1939 je diplomiralo v Jugoslaviji 19.383 študentov. Od' letct 1952 do jeseni 1961 pa je v naši domovini diplomiralo kar 100.299 študentov.
Vsi ti suhi podatki naj bodo vsem no-vincem v kratko pojasnilo in premislek. Veselilo nas bo, če smo vsaj malo razjas-nili zgrešene, ali pa še nikdar sprejete pojme.                           TADEJ MUNIH
TRIBUNA STRAN 3


VISOKl GOSTJE OBISKALIVIŠJO KOMERCIALNO ŠOLO V MARIBORU
Stavbo Višje komercialne šole v Mariboru smo si ogledali z velikim zadovoljstvom,« je irekel Edvard Kardelj, predsednik zvezne Ijudske skupščine, ko je 16. avgusta s soprogo Pepco in s sekretarjem CK ZKS Miho Marin-kom zasebno obiskal Maribor. V spremstvu sekretarja okrajnega ko-miteja ZKS Toneta Kropuška in predsednika okrajne skupščine Ma-ribor Mirka Kržišnika si je ogledal predavalnice, knjižnico in upravne prostore šole.
Razgovor
ob
dveh
StaJ je pred oglasno desko v avli Višje tehnične šole in si v povsem novo beležko marljivo zapisoval urnik predavanj in vaj tekstilnega oddelka. 2e na prvi pogled smo opazill, da je bruc, saj stara bajta ne M tako lepo prepisovala urnika, če pa bi ga že, bi si ga gotovo na dgaretno škatlo. Ker smo za naš razgovor potrebovali prav bruca, smb ga zmotili pri njegovem oprav-ku in mu zastavili nekaj vprašanj.
»Kako to, da si se vpisal na tek-stilni oddelek?«
»Priznati moratn, da je moje nag-njenje Ao tekstilstva novejšega da-tuma. Zanj sem se namreč odločil šele konec julija, vse dotlej pa sem bil v dilemi. V gimnaziji mi je si-cer najbolj »ležala« slovenščina (na-slov moje maturitetne naloge je »Novele Antona Ingoliča«), vendar v Ljubljano nisem mogel, saj je v Mariboru že dovolj velilka izbira šol. Odločil sem se za tekstilni od-delek tehnične višje šole, saj so druge tehnične stroke zame precej »abstraktne«, poleg tega pa je Maribor dokaj razvit tekstilni center.«
»Kako pa kaj financc?«
Zaprosil sem sicer za štipendijo, vendar sem kasneje zvedel, da MTT ne podeljuje štipendij. Neka-ko bo že šlo, saj imam oskrbo za-gotovljeno pri starših, verjetno pa se bom še zaposli) preko študcnt-sice zadruge«
»Kljub temu, da boš gotovu mar-ljivt) študiral, ti bo vendar ostalo nekaj prostega časa. Kaj natnera-vaš % njim?«
Ce V ne bi že ukvrjal s košarko, res ne vem, kaj bi počel v »mrtvem« Mariboru. Kino in gle-dališče šc ne smeta biti vse. Po mojem mnenju bi Maribor nujno potreboval študentski klub. Tako bom ' lreniial pri članskcm mo-štvu KK Branik, veasih pa bom se sodil, saj sem tudi košarkarski sodnik.
PETRU BRUMNU, novopečenemu študentu VTŠ, smo se zahvalili ta odgovore in kc poslovili, on pa je nadaljeval s prepisovanjem urnika.
bm
V spominsko knjigo VEKŠ je zapisal: »Močan vtis naredi že njena izredno uspeš-na, lepa in funkcionalna arhitektonska re-žitev. Predvsem pa je razveseljivo, da je šola te vrste — ki nam je danes izredno dragocena — tako hitro dosegla takšen zgleden nivo v svoji organizaciji in kapaci-teti. 2elel bi, da bi imeli takšnih šol — za različna področja našega gospodarstva in družbenega življenja — precej več, kot jih imamo. Iskreno čestitam organizatorjem in ravnatelju šole ter arhitektu za dose-žene uspehe, a študentom želim mnogo uspeha pri študiju in čim boljšo afirma-cijo v praksi.« V spominsko knjigo sta se podpisala tudi Pepca Kardelj in Miha Marinko.
V razgovoru z ravnateljem šole, Tinetom Lahom, sb se gostje zanimali, koliko red-
Ugledno
Edvard Kardelj si ogleduje predavalnico za tuje jezike.
pnznanje
nlh in izrednih Studentov obiskuje šolo, kakšen je učni uspeh v posameznih od-delkih in kakšni so študijski problemi na tej Soli. Z zanimanjem so si ogledali uč-benike in skripta ter sodobno pr6davalni-co za tuje jezike. Ob koncu je E. Kardelj še enkrat poudaril pomen višjih šol za Maribor in za vse naše gospodarstvo: »Na-Še gospodarstvo potrebuje danes vse več diplomantov  prve   stopnje,  ki   bodo   lah-
ko   z   uspehom   delovali   v   gospodarskih organizacijah in s  tem še bolj  afirmirali .,. obstoj višjih šol.«
Dr. Marijan Brecelj iz Ljubljane, ki je obiskal VEKŠ, je bil pra-v tako izredno navdušen nad arhitektoniko stavbe in nad organizacijo študija v tej ustanovi. Tu-di on je poudaril velik pomen višjih Sol, iz katerih dobivamo strokovnjake, ki v vse večji meri zasedajo svoja mesta v na-
ših gospodarskih organizacijah. Nadalje je govoril še o izrednem pomenu delitve študija na stopnje, saj borao s tem lahko pridobili širši krog strokovnjakov za mi-kro in makro ekonomijo.
šolo so obiskale še tudi delegacije iz nekaterih drugih držav: iz Grčije, švedske iai Pakistana. S pozornostjo so si ogleda-li predavalnice in skripta ter se pozani-mali za organizacijo študija na šoli, ka-kor tudi za sam potek predavanj. »Zelo sem vesel, da sem lahko obiskal vašo šo-lo,« je zapisal v spominsko knjigo VEKŠ član delegacije iz Pakistana, »in želim ji, da bd še nadalje uresničevala vse lepe načrte, kl si jih je zastavila.«
N.S.
ZA VSAKEGA NEKAJ
TRIBUNA STRAN 4
Slovensko narodno gledališče v Maribo-ru ima pred pričetkom nove gledališke sezone velike težave; ko so končno dobili posojilo za popravilo že zdavnaj zastare-lega vrvvkča, so se dela tako zavlekla, da je vprašanje, če bodo sploh lahko začeli s predstavami. Kljub dvakratnemu razpisu za izpopolnitev delovnih mest dramaturga m režiserja m gledališko vodstvo dobilo niti ene prijave. TaJco bo mariborska dra-ma letošnjo gledališko sezono prebila z ne-zasedemma delovninia mestoma, ki sta za izbiro repertoarja in njegovo realizacijo brez dvoma odločilnega pomena.
Posledice so se pokazale ze pri sestav-Ijanju programa, ki je pretrpel večkratn^ spremembe. Vendar upamo, da se bo stvar končno uredila v dobro umetniškega vodstva drame in mariborskega gledališke-ga obtinstva.
Tudi sicer so imeli pri sestavljanju re-pertoarja velike tezave, saj so morali pod eno streho z&ruziti dela, ki se sicer v me-stih z več gledatiškimi hišami (d>ramo, opero, mladinskim gledališčem, eksperi-mentalno sceno in komornim odrom) ne bi mogla najti tako skupaj. Vendar so to vprašanje rešili še kar zadovoljivo, saj re-pertoar v svoji dokončni obliki zajcma vse zvrsti sodobnega in klasičnega dramskega ustvarjanja. Z zeljo, da bi dali mesto so-dobnim odrskim tekstom, so umaknili z repertoarja sicer odličnega Shaivovega Hu-dtčevega učenca.                            4
Mariborska drama je nameravala v le-tošnji sezani pripraviti tudi svetovno krstno izvedbo Honoldove drame In jutri ves svet, vendar ji je Jugoslovanska avtor-ska agencija v poslednjem trenutku sporo-čila, da morajo z izvedbo počakati do oktobra prihodnjega leta. Delo bi naj nam-reč pred tem uprizorilo neko berlinsko gledališče, ki ga doslej ni smelo. Domne-vajo, da se za tem skriva političen vzrok (drarna obravnava primer iz dobe naci-zma), saf Honold, ki se je med počitnica-mi zadrževal v Ljubljani, ni ničesar vedel o kakršnrkoli prepovedi uprisoritve v Ma-riboru. Povedal je tudi, da ničesar ne ve 0 možnosti krstne uprizoritve v Berlinu.
Sprememb pa ni utrpel samo repertoar, temoeč tudi tgralski ansa,mbel. Iz dram-skega ansambla sta odšli Mira Bedenkova (v Ijubljansko Mestno gledališče) in Mija Mencejeva fv SLG v Celju). Prav tako sta odšla v Celje dosedanja režiserja Miran Hercog in dramaturg Ferdo Delak. vendar si je uprava gledaMča že uspela zagotoviti njuno gostovanje.   »Režisersko vprašanje«
bodo skušali rešiti z gostovariji Ljubljan-čanov Zarka Petana in Francija Križaja ter verjetno še s tem, da bodo omogočiU režisersJd debut kateremu izmed starejših domačih igralcev. Na delovno mesto umet-niškega vodje drame so igralci sami izvo-lili Danila Gonnška, ki je sestavil sledeči program:
Otvoritvena predstava v okviru Mari-borske kulturne revije bodo Kreftovi Krajnski komedijanti v reM>ji°Mirka Mah-niča; Miran Hercog bo pripravil jugoslo-vansko praizvedbo Sudrakove indijske Ijudske igre v Brucknerjevi dramatizaciji — Glimsti voziček, 35-letnico odrskega udejstovanja bo v Pirandellijevem Henriku IV. proslavil Franjo Blai. Ob 400-letnici Shakespearjevega rojstva bodo uprizorili Sen kresne noči, Franci Križaj bo po vsej verjetnosU režiral Afero Primoža Kozaka, s katero je požel obilo uspeha že v Ljub-Ijani; sledi komedija Ranka Martnkoviča Glorija in sodobno delo Duška Roksandiča Andrea, ki jo bo po vsej verjetnosti režiral mladi režiser HNK iz Zagreba Petar šur-čevič. Za mladino bodo uprizorili igro Lju-biše Bokiča Poprček, ki je dosegla velik
uspeh že v izvedbi mladinskega gledališča »Boško Buha« iz Beograda. Ponovili bodo Prezih-Mikelnove Samorastnike, Frischevo Andorro in Nušičevega DR.
Operni repertoar ni dozivel nabenih sprememb. V prihodnji sezoni bomo torej lahko videli ponovitve Seviljskega brivca, Stirih grobijanov, Rigoletta, Trubadurja, Evgenija Onfegina, Madam Butterfly in Era z cmega sveta ter nomtete:- Gounodo-vega Fausta (otvoritvena predstava opere v okviru kulturne revije) v režiji Franja Potočnika. Fallovo Kratko življenje, Mar-tinujevo Komedijo na mostu, švarovo Ve-roniko Deseniško, Nicolaieoe Vesele zene Windsorske, Wagnerjevega Večnega mor-narja m še mladinsko opero Bruna Bje-linskega čebelica Maja.
»Operetno pravdo«, ki je tako vzburila kidturne duhov* v Mariborn bodo zaklju-čiti z uprizoritmjo Tijardovičevega musi-cala Katarina Velika. Operna dela bodo dtrigirali Jakov Cipci, Vladimir Kobler vn Marko žigon, diplomsko predstavo pa bo imel mladi dirigent Boris Švara, ki je bil do seda) korepetitor.
B. MOVIC
MARIBOR ŽE PETIČ SPREJEMA ŠTUDENTE — NOVINCE
VKLJUČISE, NOVINEC!
Želeti študentu — novincu uspešno in razgibano študšjsko leto in ga istočasno ne opozoriti in ne vpeljati v študentovsko delo in življenje z bru-covskimi prireditvami ali kako drugače, pomeni zamuditi najugodncjšo priložnost seznaniti novega kolcga in prijatelja o vsem potrebnem; za novinca pa pomeni daljši čas vključevanja v novo delo in okolje.
Starši in vsa družba pričakujejo od novinca zavzet in resen štutlij, poglobljcno in temcljito pripravo na njegovo bodoče delovno mcsto in še posebej ob dejstvu, da morala ta študij in pri-prava biti opravljena v pičlih dveh letih. To zahteva mnogo ve6 resnosti in čim hitrejšega vključevanja.
Mariborske višje šole obstojajo že štiri leta in so se v tem času tako uveljavile, da je število novih rednib in izrednih študentov vsako leto večje, to pa po drugi strani nalaga nove dolž-nosti šolskim upravam in Zvezi študenlov. Ma-ribor je za sedaj še brez študentskih prostorov, niti nima študentskih stanovanj, ne kluba in ne prireditev. To pomeni pravzaprav razbitje 6<u-dentskega življenja v splošnem pomenu besede, pomeni pa tudi bolj intenzivno vključevanje v ze obstoječe oblike aktivnosti. Nobeden ne pričakujo prevelike aktivnosti v izvenštudijskih dejavnostih,
saj bi vsaka takšna zavzetost pomenila ob inien-zivni udeležbi zanemarjanje osno\ne obveznosti — študija. Zanemarjanje študija, pa čeprav v ko. rist družbene aktivnosti, nima nikoli ugodnih po-sledic. če pa so aktivni vsi ali skoraj vsi, pa ni nujno, da bi imeli kakršnokoli hojazen.
Pravijo, da novinec postane atudent šele po prvem izpitu. Nekaj resnice je » te-m. saj so prvi meseci večinoma iskanje: od virov za študij, pre-davulnic. stanovanja. pa do družb« in tovarišev. Ko opravi prve izpite, šele lahko oceni svoje sposobnosti in kar najbolj realno planira svejo de.javnost v dveh letih študija.
Šole vsako leto bolj skrbijo za to. da štu-dentom na najboljši način omogočijo štndij, da se lahko ti po najhitrejši poti vključijo v pro-izvodnjo ali pa nadaljujejo študij na drugi stop-nji. Tako je skoraj v vseh mariborskih šolah v celoti preskrbljeno za učbenike, šolska vodstva so ob upoštevanju dosedanjih izkušenj pregle. dala učne programe in jih kar najbolj prilago-dila potrebam  gospodarstva  in  javnib  služb.
Vsa prizadevanja družbe, vsa pripravljenost šol In vse želje staršev pa se bodo uresničile samo, oziroma bo ta uresničitev odvisna samo od tega, kako se bodo študentje vključili t študij ter kako in kdaj g» bodo opravili.                 V. G.
MEDNARODNA ŠTUDENTSKA POLITIKA
POMEMBNO SRECANJE
Preden bi označil IX. mednarodno študentovsko srečanje v Ljubljani, se bi ustavil pri nekaterih osnovnih na-čeUh študentske politike, katere izraz so mednarodne študentske manifesto-cije v Jugoslarfiji: mednarodni profesor-sko študentovski seminar v Dubrovni-ku Univerza danes, mednarodno štU' dentovsko srečanje v Ljubljani z urad-rdm naslovovK šiudent v^edobni^Lm^-bi ter mednarodni festival študentov-skih gledališč v Zagrebu.
Mednarodno sodelovanje študentov templji na podlagi resolucije, ki jo je sprejel V. kongres Zveze študentov ,u-goslavije. Resolucija pravi, da mla-di Ijudje in njihove organizacije, med drugim tudi Zveza študentov, predstav-Ijajo važen faktor v zbliževanju med narodi. Tako je l. 1962 Zveza študen-tov skušala najti čim več oblik sode~ lovanja.
Nenehen razvoj znanosti in tehnike že sam zahteva tesnejše mednarodno sodelovanje, obenem pa Zveza študen-tov kot politična organizacija tudi na področju mednarodnih stikov uveljav-Ija splošna načela naše zunanje politi-ke.
Evolucija mednarodnih odnosov ter velik ugled ZŠJ v mednarodni areni je povzročil, da se je aktivnost ZšJ izredno povečala, to pa je tudl pripo-
moglo k ustvarjanju neke širše med-narodne študentovske osnove, na kateri bi lahko gradili trdno prijateljstvo Poleg teh vidikov je pomembno tudi to, da se jugoslovanska študentovska organizacija plodno zavzema in poma-ga mladim generacijam kolonialnih de-žeZ pri njihovem boju za osvoboditcv.
Mednarodno sodelovanje ne pomeni za nas samo izmenjavo pozitivnih na-čel, temveč tudi praktično meduniverzi-tetno sodelovanje, ki dobiva vse več-ji pomen. Jugoslavija prireja tri tradi-cionalne mednarodne študentske se-stanke. Največji in po svojstvtt edin-stven na svetu je mednarodni seminar
Vsako leto priredi sprejem za predstavnike tujih in domačih delegatov medna-
rodnega srečanja rektor Jjubljanske univerze dr. Makso šnuderl. Njegova zain-
teresiranost za vsa študentsika vprašanja je presenetila prav vse delegate.
v Dubrovniku, kjer profesorji in štu-dentfe sedijo za skupnimi mizami ter diskutirajo o vseh važnejših problemih univerzitetnih v svetu. Druga.rmnifes-tacija je Ijubljansko mednarodno sre-čanje študentov, ki je letos proslavilo že svojo deveto obletnico obstoja ter v primerjavi s prejšnjimi pokazalo precejšen korak naprej. Tretja študen-tovska mednarodna manifestacija je srečanej študentskih teatrov v Zagrebu. Mednarodno študentsko srečanje v Ljubljani je glavna in največja akcija Odbora za mednarodno dejavnost pri UO-ju ZŠJ Ijubljanske univerze. Sama organizacija terja izredno veliko dela, ki pa si ga študent ob današnjem štu-dijskem režimu tezko privošči. Kljub temu pa je btt tehnični seminar bres' hibno izveden, tako da je vseh 65 domačih in tujih delegatov nadvse za-dovoljno zapuščalo Ijubljansko sreča-nje. Vsebinsko je bilo srečanje izključ-no informativnega zniačaja in je db-segaUr v prvem delu v grobem infoima-ctjo o naši družbeni ureditvi, narodnč osvobodilnem boju in o visokošolskem sistemu (univ. prof. dr. Metod Mikuž »Specifično ozadje revolucije jugoslo-vanskega naroda«, univ. prof. dr. Lado Vavpetič »Nekaj pogledov v novo usta-vo SFR Jugoslavije« in prorektor Ljub-ijanske univerze dr. Dolfe Vogelnik »Visokošolski sistem in formiranje mla-dega so&dt.stičnea intelektualct^, v drugem delu pa konferate in diskusije tujih in domačih predstavnikov o naj-različnejših študentskih vprašanjih. Ra-zen informativne važnosti srečanja, pa je pomembna tudi navezava stikov med evropskimi univerzami, saj se ma-lokdaj in malokje sestane tako veliko število delegatov v tako prisrčnem oko-Iju.                                Ivo ŠTRAKL
Doživetja v Marburgu
Že nekaj let daje Nemška akademska služba občasne štipendije tudi jugoslo-vanskim študentom. V glavnem jih izko-riščajo germanisti, ker so štipendije po-gosto vezane na to stroko. Največ šti-pendij je za tako imenovane mednarodne seminarje nemškega jezika in književ* nosti, ki jih prirejajo skoraj vse ugled-nejše univerze. štipendijo za tak semi-nar na univerzi v Marburgu sem po iz-boru, ki ga baje izvaja nemški konzulat v Zagrebu, dobil tudi jaz.
Lfberolni Marburg
Marburg je takorekoč izddjučno univer-zitetno mesto. Univerza ima častitljivo preteklost, saj obstaja že od leta 1527. Z njo je povezanih mnogo veldikih imen nemške kulture, danes pa ji dajejo naj-več veljave zaradi protestantske teologi-je, elektro fakultete in medicinske fa-kultete. Mesto samo živi od univerze in za univerzo. študentje so na splošno dokaj liberatoio usmerjeni, gotovo pa mnogo bolj kot n. pr. v Miinchnu ali Bonnu, v čemer se odraža dejstvo, da spada mesto pod SPD (Nemška socialistična stranka) deželne vlade. Marburg je na-mreč v zvezna deželi Hessen, ki ima so-cialistično vlado. To se na univerzi pozna tudi v tem, da študemitom ni treba pla-čevati drugod sicer visoke šolnine. Vpi-šejo^se ob malo višjiih stroških kot mi v Ljubljani.
Letošnjega seminarja se je udeležilo približno sto gostov iz 16 držav, poleg Jugoslovanov še udeleženci iz 15 zahod-noevropsicih držav, ZDA in Afrika. Urad-no je seminar otvoril rektor univerze in pozdravnem govom poudaril pomen takšne mednarodne ud,eležbe. Književ-nostni del seminarja je obsegal preda-vanja o Friedrichu Purrenmattu, Tho-masu Mannu, potem o tragilki v pesmi o Hildebrandu, zlasti obširno pa o de-lu Franza Kafke. Ta pozornost je bila brez dvoma v zveai s fc^m, da je Kafka danes eden izmed pisateljev, o katerem se največ piše, spada pa tudi k najbolj branim pisateljem. Interpretacije njego-vih del so bile res odlične, pomisleke bi lahko izraail samo zaradl tega, ker se je predavatelj s svojimi razlagami sko-raj prevečkrat zatekel v mistdko, ki mu je pomagala pri marsikaterem težjem mestu.
Za jezikovne tečaje je organizator raz-delil udeležence v tri stopnje in v več skupin, pač v skladu z znanjem jezika. fa del seminarja je bil precej slabši od literarnega predvsem zaradi tega, ker
so bili vodje posameznih skupin prema-lo izkušeni in mnogokrat premalo pri-pravljeni za tako delo. Tu smo opazili tudi edine poskuse propagandi&tičtiega obravnavanja snovi na račun Demokratič-ne republike Nemčije in socdalističniih dr-žav sploh, tako da smo Jugoslovani celo rnorali zagroziti z bojkotom. Vendar je treba poudariti, da je do tega prišlo samo v dveh skupdmah in to brez ved-nosti organizatorja, torej na odgovornost vodaj skupin, ki sta med drugim očitno pozabila tudi to, kdo je začel II. sve-tovno vojno.
Otrganizacija seminarja — odlično
Orgaruzatorja sploh ne bi mogel opi-sati drugače kot z besedo odličen. Uni-verza v Marburgu se je dejansko potru-dila, da bi nam nudila čim več, pri tem pa vedno stremela za tem, da poveže prijetno s koristnim. Kljub lepirn štu-dentskim domovom smo vsi udeleženci stanovali pri družinah in sicer večinoma po dva študenta različne narodnosti pri eni druždni, vse v težnji, da bi bilo možnosti za konverzacijo v nemščini dovolj. Hranili smo se skupno v novi študentski menzi m to s hrano kvalitete, ki je nezdružljiva z našimi običajnimi pojmi o skromnosti nemških želodcev. Nova menza, zgrajena 1962. leta, je tako čudovita zgradba, da zasluži poseben opis. V njej je več jedilnic, kavarna, družabni prostori, čitaLnica in študijska soba ter avtomatično kegljišče. Vstop je dovoljen samo študentom, ker so cene v kavarni tn točilnici tudi do 5O«/o nižje kot v mestnih gostdnskih obratih. Ste-klenica piva je tako za deset dinarjev cenejša kot pri nas v Naselju, ne sme-mo pa pozabiti na sicer precejšnje razlike med našimi in neimškimi cenami sploh. Z drugimi besedami, po istih kriterijih bd morala steklenica piva v naši kavami stati kakdh 60 din. V menzi v Marburgu se lahko naenkrat zadržuje 2000 ljudi, študente iz vse Nemčije pa baje tako privlači, da je že pretesna.
Prireditelj seminarja je poskrbel za vr_ sto izletov in prireditev, ki so osveže-vale resno študijsko vzdušje. Med izleti je bil gotovo najprijetnejši prvi, ko smo si ogledali zgodovinsko Fuldo, gosposko zdravilišče Bad WHdungen in skromnejše Bad Hersfeld. Seveda ni&tno smeli zamu-diti prilike, da si ogledamo »Zonengren-ze«, kot Nemci, za katere je NDR še vedno samo cona, pravijo mea-i med obe-
ma nemškima republikama. P^o^vsem vl-dezu- smo gostitelja tu nekoliko razoča-rali, ker je pričakovano ^ražanje izo-stalo. Dramatičnih prizorov ni bilo, pa tudi meja sama je tu mnogo manj dra-matična kot zid v Berlinu. Navadna žična pregraja bi lahko pred&tavljala kakršnokoli mejo med dvema posetniko ma, če ne bi tik za njo stala veJika tabla z nekoliko paradoksalnim napisom — paradoksalnim v takšnih okoliščinah — »SOZIALISMUS SIEGT«. Vprašanje, za-kaj pregrade, če socializem zmaguje, se vsiljuje z isto močjo kot parola. čisto drugače smo sprejeli uprizoritev Diirren-mattove moderne komedije Angeil pride v Babilon, ki je bila pod milim nebom, pravzaprav v razvalinah velike baro^ne cerkve v Hersfeldu. Gledalcev je bilo kljub  izvrstni izvedbi  bolj  malo.
Med ostalimi prireditvamd moram ome-niti še števUne koncerte, za katere je organizator velikodušno poskrbel vstopni-ce. V glavnem smo se odločali za koncer-te na  orglah.
Za zaključek bi rad napisal^ še n©kaj ugotovitev v zvezi z našdmi udeležeinci tega seminarja. Upam, da bo kakšen član predsedstva UO ZSJ tx> posredoval tudl CO   SSJ.   Gre   za  kiiterije,   po   katerih
ni potrebno teh dejstev dokončno kon-kretizirati. V Marburgu nas je bilo 6, iz Ljubljane samo jaz. Stirje — čepraV študentje nemščine kot gla\Tiega pred-meta in iz višjih letnikov sploh- niso mogii aktivno sodelovati na seminarju zaradi pomanjlkJoivega znanja jezlika. Dva st si takoj našla delo pri gradbenem podjetju in eden je pričel delati ia pred zaključkom seminarja, kjer je so' deloval samo še toliko, da je s semi-naristi jedel. Organizator je bil nad tem močno zaprepaščeih V političnih debac tah niso znali braniti našega sistema, podlegali so najprepj?ostejšim nasprotni" kom. Dogajalo se je, da j« tuji disikutanl več vedel o naši- novi ustavi kot predr stavnik jugoslovanske inteligeince. Na> hujšo moralno sramoto pa smo dožlvell, ko je bilo treba dati kri za Skopje. Kljub prijavi sva dala kri samo dva, toda eden od teh dveh je bil študenit medicine iz Maribora, ki je bil v Marbur-gu na strokovni praksi. Ta medioinec j« oddajo krvi, točneje, prodajo krvi, (za 4 dcl sva dobila 30 mark, ki »va Jih poslala v Skopje; krvi namreč ni bilo mogoče poslati) tehnično omogočil, slabo luč nanjo pa so vrgli ostali naši ud«> leženci seminarja, ker se jiin Je zazddlo škoda njihove krvi in t-n v ?asu, ko )•
Stara univerza v Marburgu
bi naj študentska organizacija svojim čla-nom omogočila študijski bivanje oziroma prakso v tujini.
Znano je, da so ti kriteriji na ljub-Ijanski univerzi izdelani in dovolj strogi, letos pa sem se ponovno prepričal, da to za druge univerze ne velja. Utrdil se mi je vtis, da študentska organizacija na ostalih naših univerzah teh kriterijev sploh nima, ali pa se jih ne drži, če jih že ima. To trditev moram podkrepiti a dejstvi, mislim pa, da na tem mestu
ves  tisk na veliko  obijavljal  pretresljiva poročila iz Skopja.
Vemo, da Jugoslavija povsod v svetu uživa velik ugled. Vendar si niikaikor n« moremo dovolitl, da bi nas v tujlni zasto-pali študenje, ki tega ugleda nteo spo sobni nadalje utrj«vati.
FRAN   LASBAHER
TRIBUNA STRAN 5
Jt an Moreau kot Catherina in Oskar VVerner kot Jules v naj-novejšem tilmu znanega fran-coskega novovalovskega reži-serja Frangoisa Truffauta Ju-les in Jim. Film je bil nagra-jen z mnogimi mednarodnimi nagradami.
Sedem podob enega tedna
Ostali so vtisi, sedem različnih vtisov Od sedmlh večerov, katerih vsak ima v spaminu svojo barvo. Koterih vsak je bll •jrečanje z novo kinemotografijo in je pri-Itesel novo podobo. Samarastniki, če pride maCek, Salvatore Gluliano, Ali so še angel-Ckl, Vojimbo, Jules in Jim in Razkošje v Iravl so že z imeni svojih ustvarjalcev in prejetimi prlznanji privlačevali pozornost. Večer za večerom smo sledili njihovim prl-povedlm, dokler se niso poslednjlč prlžgale luči v dvorani. Teden Vesninih filmav je nrtnil. Barve in podohe pa so ostale v nas.
Velika mračna veia, v katero le redko posije tončni iarek, mogočne Karnice, ki sta jim Ijube-$en in toplina tuji, in nepremagljiva Ijubezen Ožbeja tn Mete — Prežihovi Samorastniki so pod taktirko težiserja Igorja Pretnarja in v predelavi scenarija Vojka Duletiča doživeli svojo filmsko upodobitev. In vnovič se odpira staro in ze mnogokrat prere-$etano vprašanje literature in jilma in razmerja tned njima, Gotovo je, da ima literatura svoja in film svoja izrazna sredstva in da so primerjave med titerarno predlogo in jilmom tvegano početje. če ocenjujemo film kot samostojno stvaritev, potem nas posamezne sprcmembe literarne predloge (npr. prenos dogajanja v 18. stoietje, dvig Kamičnikov Od kmetov skoraj na raven graščakov ipd.) v filmu ne motijo. Po drugi strani pa ni jnogoče pričako-vati, da bo gledalec v izredno hitro pripovedova-tiem filmu komaj z nekaj kratkimi prizori nakaza-ni Ijubezni med Meto in Ožbejem tudi v resnici verjel. Resničnega čustva v filmu ni čutiti. Prav zalo pa je tudi Metino trpljenje izgnbilo tisto tragično noto, ki jo občutimo ob branju Prežihovega teksta, tako da se zdi v razmerju do celote mnogo preveč poudarjeno. Ostal je občutek, da so ustvarjalci v dilemi — ostati pri literarni predlogi ali pa na njeni podlagi ustvariti novo delo — obtičali sredi poti.
S primerne višine, ne prenizke ne prevtsoke, je režiser Vojtech Jasny v filmu če pride maček pogle-dal skozi lečo svet krog sebe. Z iskrivostjo in do-miselnostjo film v začetku mnogo obeta, kasnej/e pa prvotni zagon lahkotne satire slabijo dolgi utru-jajoči prizori in ponavljanja že uporabljenih do-tnislic. Osnovna domislica z barvami razkriti zna-čaje Ijudi je zaradi prečeste uporabe izgnbila svojo svežino in učinkovitost. Za sproščen in zdravilen smeh je kot ka&e potrebna pestrejša paleta.        ,v
Pogumen dokument o nemirnem obdobju povoj-ne Sicilije, nečednih spletkah v njenem političnem in družbenem iivlfenju, je v filmu Salvatore Giulia-no prikazal napredni italijanski režiser Francesco Rossi. Film, ki je spretno zmontiran iz avtentičnih dokumentov, ne riše le z veliko objektivnostjo ozadja še ne povsem pojasnjene usode sicilskega bandita in motnih političnih dogodkov, ampak je hkrati tudi ostra obtožba človeka in umetnika, opo-zorilo družbi, ki nima več moči, da bi se odkrito spopadla z zlom. Prav zaradi svoje doknmentar-nosti je film marsikdaj pretresel.
Plovemo v nebo, letimo k oblačkom: Ali so še angelčki? — še so, še, se nam nasmehne režiser Lars Magnus Lingren, na zemlji so. In razplete nam čudovito zgodbo o mladi Ijubezni, naplete štreno neverjetnih podvigov, da zmajujemo z gla-vo, le kje je to mogoče, pa se konec koncu avtorje-vemu vedremu in dobrodušnemu: seveda je mogoče! ne moremo več upreti. Film nima pretenzij biti velika umet?iina, ne, samo zabavati hoče in je sim-patičen in ga prežarja mladost in neugnanost in je v njem še nekaj... Morda misel, da je lepo ži-veti. Smejemo se, od srca, kakor se lahko le ob spominu na lastne nerodnosti, ki smo jih nekdaj zagrešili, smejemo se, kakor da znova doživljamo vse to, smejemo se in kaj bi hoteli še več?
Japonski režiser Akira Kurošava je s filmom Yojimbo (Telesna straža) posegel v čas tam okoli U60. leta, v obdobje, ko je v njegovi domovini vla-dalo brezvladje, nasilje in zločin. In naslikal je po-dobo podivjmosti, nizkotnosli in smrti, podobo Ijudi, M niso več Ijudje, in mesteca, ki je postalo bojišče. Nasproti tej podobi je po stavil Uk plemenitega samuraja in ob njem izpo-vedal svoj umetniški credo: Dobro zmagaiiad Zlim, v opustošenem in požganevi mestecu bo vstalo novo tivljenje, očiščeno zla. Zadnji sunek meča preseka vrvi, odpre pot do svobode in miru, samotni sa-muraj pa se odpravi naprej. Mar ni samuraj, ta popotnik brez doma, prispodoba umetniku samemu?
Srečala sva se, in sva se razšla vsak na svoj ko-nec v vrtinec življenja in spet sva se srečala in spet se razšla... Cudna so pota Ijudi, usoda jih zbliža in spet loči, kam vodijo, nihče ne ve. čudne so niti, ki vežejo Ijudi, prijateljstvo, Ijubezen, mu-hasto spremenljive so, kdaj se porode in kdaj za-mro, nihče ne ve.^Zivljenje Ijudi je nenavadno in prav tako nenavaden je tudi film francoskega reži-serja iri filmskega kritika Franqoisa Truffauta. Film Jules in Jim nam pripoveduje o prijateljstvu med Francozom in Avstrijcem in njuni Ijubezni do Catherine, izredne ženske, globoko in elementarno čuteče, ki sta ji laž in konvencionalnost tuja. Ob tem nevsakdanjem trikotniku je režiser zaigral ob-čutljivo melodijo nepredvidljivo se spreminjajočih in med seboj čudno povezanih čustev, melodijo, v kateri je spočetka Catherina neznatna, v kateri pa Čedalje boij raste njena moč, dokler je naposled ne dobi popolnoma v svojo oblast. Ta nenavadna
ženska, ki gre v ~sem do kraja, ki zna navezati nase in ne trpl porazov, usodno zaključi film. še poslednjič je zmagala v življenju. Jules je ostal sam, zakaj on je tisti, ki naj ohrani spomin za prijateljem in Catherino in ga izroči naprej. Cathe-rina je hotela, da bi po smrti raztresli njen pepel v naravi. Vendar to ni mogoče, ker to ni dovoljeno.
Ceprav nič ne povrne ure razkošja v travi, sijaja v cvetici, ne bomo ialovali, temveč bomo našli moč v tem, kar ostane... Razkošje v travi znanega ame-riškega ustvarjalca Elie Kazana je pripoved in spo-min na mladostno zagnanost in brezskrbnost, pred-vsem pa subtilno izpeta pesnitev mladi Ijubezni, ki je ostala neuresničena. Spomin, a tudi opozorilo. In vendar, čeprav nič ne povrne ure razkošja v tra-vi, sijaja v cvetici, ne bomo žalovali, temveč bomo našli-moč v tem, kar ostane... čeprav se mladostni ideali zrušijo v življenju, ne smemo kloniti, na-sprotno, ob spominu nanje bomo premagali poraze, ostali trdni v življenju. Prav v tem mottu je dobil /ilm svojo široko, občečloveško dimemijo.
Ingo Paš
OB NOVEM SLOVENSKEM FILMU
Samorastniki so bili zasnovani z zelo visokimi ambicijami, s težnjc, da se ustvari enkratno monu-mentalno filmsko delo. Zasnovali so ga filmski de-lavci, ki jim ne moremo odrekati filmskega znanja. Zdaj je film tu. Gledam ga in imam oTJčtitek, da ta filmska stvaritev od mene nečesa pričakuje: pre-vzetosti, prizadetosti, angažiranosti, osveščenosti itd. Da pričakuje še več: neomejenega priznanja in ob-čutka enkratnega pretresliivega doživetja. Zakaj to-rej učinkuje film s taiko raziičnimi efekti: od za-drege do dolgočasja, od občudovanja posameznih prizorov in igralskih likov do mučnosti, od resnič-ne prizadetosti do večerniške sentimentalnosti?
Pilm bo, brez dvoma, precejšnjemu delu publike všeč. Filmi o trpljenju in ljubezni so publiki pona-vadi všeč. In ker ta film ni komercialen, ampak je film z ustvarjalnimi ambicijami, bo na videz vse v redu in prav.
Ustvarjalcem filma ne očitam umetniške nepošte-nosti, čeprav je film vendarle umetniško nepošten. Samorastniki so tipičen primer občutka negotovosti in nesamostojnosti, ki je značilen za velik del slo-venske kinematografije. Slovenci še vedno nimamo svojega filmskega izraza, še vedno ga iščemo. In iz iskanja enkratnega, lastnega izraza, ki bi zajel tako naša nacionalna kot socialna in psihofizična tla, se rojevajo nihanja v vse možne skrajnosti. Umetniška inventivnost in kreativnost podlegata svoji lastni prezaletavi ambiciji. Pa naj bodo ta nihanja v sme-ri novega vala ali pa Eisensteina.
Ustvarjalci so si zamislili Samorastnike kot idej-
Srečanje
študentskih
gledallsč
Cb tretjem mednorodnem festivalu študentskih odrov v Zagrebu
Prisostvovati predstavadi trinajstih študentskih gledaliških skupin iz devetih dežel je pomenilo v določenem smislu seznaniti se z raznolikostjo gle-dališkega življemja sodobne Evrope. Mozaik nacio-nalnih kultur, jsvobode ojrskega ustvarjanja, živih opojnih besed iin veselja iladih generacij, se je zlil v kompleks vsega tistega, kar nam danes pomeni življenje na evrcopski sce.nl, Ne oziraje se na diletant-stvo in amateriizem večine nastopajočih skupin, je bilo doživetje brezkompranisne, mladostne, vitalne in angažirane interpretacije aktualnih problemov so-dobnosti izredmo dragoceno. Skupni imenovalec za-grebškega festiwala je bito razigrano, nekonformi-stično, borbeno  vzdušje miactih.
študentsko elksperimenfclno gledališče iz Zagre-ba je v otvoritveni predstJvi festivala dalo svoj pri-spevek k petdeseti obletnici književnega ustvarjanja Miroslava Krleže. Dahes jfopolnoma sterilno, nekoč prosvetljensko im utilitaristično delo ni v ničemer pri-spevalo h Krležovi veličini. Michelangelo Buonar-roti je ostal vsiebinsko tngičen, scensko in režijsko izredno zanimrv eksperiment.                      ->
Vnadaljevanjiu festivalskih prireditev je holandska skupina LUTA izvedla preprosto in zanimivo dram-sko kempozicijco »Plešec posluša«, delo mladega ho-landskega violimista in <[ramatika Lodewijka de Boera. Simfoniična dramsfca zgradba, ki temelji na nenadnih menjavah fortisima, piana in crescenda, je zapustila vtiis iskrene^i, če že ne posrečenega avantgardnega fpksperimeste.
D"ve zahodnonemški unirerzitetni skupini iz Bon-na in Frankfuirta na Mahi sta presenetili z večeri Brechtovih sociialnih razmišljanj v kabaretnem sti-lu. Publtki, a me tudi kritiki, je verjetno tempira-na izbira ugajalla. Ugajal je pogum nemških študen-tov in njihova prizadetost, v gled.ališkem smislu pa smo takih in piodobnih protivojnih, umetniško neiz-delanih in (neprepričljivih manifestacij že zdavnaj naveličani.
Prvo udarno in življenjsko, žlahtno in dragoceno predstavo smo videli z nastopom slovaških študen-tov iz Bratislavve, ki so nastopili z modernizacijo in aktualizacijo> Držičevega teksta Dundo Maroje. Mladostna svež;ina izvedbe, duhovita režija in sati-ra na sodobne politične razmere so do konca osvo-jili občinstvo, ki se je v tončnem glasovanju za naj-
boljšo predstavo festivala odločilo za goste iz Bra-tislave. Slovaški študentje so očarali z virtuozno akrobatiko, plastično, radostno igro in velikim smi-slom za ritem. Predstava je prerasla v neke vrste mu-sical, igro s petjem, smehom in plesom. Režija je bila polna sijajnih detajlov in je s pomočjo homo-genega ansambla, iz katerega ni posebno izstopala nobena igralska kreacija, ustvarila za občinstvo iz-reden gledališki večer.
Angleški študentje iz Manchestra so z dramo Umetnija, delom mlade angleške avtorice Ann Jel-licoe dobili najmanj glasov v končnem glasovanju občinstva. Kljub temu je predstava s strani kriti-ke požela nekaj pomembnih priznanj. To avatgard-no delo se giblje v območju pubertetnih seksualnih problemov, ki so postavljeni v etično moralne okvi-re. Neopazno stilizacijo sicer popolnoma ralističnih prijemov je režiserka izpeljala s prepričljivo dosied-nostjo. Scena in kostumi so pripomogli, da občas-no neupoštevanje osnovnih giledaliških zakonov ni delovalo povsem negativno. Velda Jones je za vlo-go Nancy prejela posebno pohvalo žirije »študent-skega lista«.
Naj omenim zanimiv nastop grškega študentske-ga odra iz Aten, ki" je postavil na sceno sodobno dramo čas rriiru pisatelja Alekosa Galanosa. Čas dogajanja je obdobje neposredno po drugi svetov-ni vojni. Kraj — vojna bolnišnica za rekonvalescen-te. Izmaličeni in pohabljeni junaki vojne se v miru borijo za vse tisto, kar jim je vojna vzela. Psiholo-ške dileme, ki spremljajo brezupne napore, da bi se trgali strahotam telesnih muk in' dosegli prepro-sto človeško srečo, nihajo med poezijo in grozlji-vo stvarnostjo. Predstava v režiji avtorja samega ni izkoristila prostora za to, da bi ga z dinamiko raz-bila, temveč za to, da ga je natrpala s pohišfcvom 4n Ijudmi v nekakšnih simetričnih vrstah en face občinstvu, ki je utrujeno in s popolnim nerazume-vanjem jezika le težko sledilo mučnim shizofrenič. nim konfliktom razrvanih značajev.
O beograjskih skupinah DADOV in Branko Krsma-novic ne bi mogel reči karkoli pohvalnega. DADOV se je mučil z idejno, scensko in igralsko nezanimi-vimi enodejankami sodobnih avtorjev, Branko Krs-manovic pa je kompromitiral svoj okus in ugled s slabo izbiro in še slabšo izvedbo treh do kraja praznih Nušičevih skečev. Skrajna nesmotrnost pri izbiri repertoarja za festival, ki je prizorišče vse-binskih in oblikovanih iskanj v tokovih sodobnega gledališ^a, se ne da z nidemer opravičiti. Vsaka na-cionalna skupina na tem festivalu se je odlikovala s tipičnim nacionalnim in kulturnim obeležjem, ki je z vso resnostjo in prizadetostjo predstavljalo so-dobnost dežele. Specifidnost naših skupin je žal ka-zala samo v neurejenosti razmer v našem študent-skem gledališču, ki je akademsko, brez svežine in novih idej. Sproščenost in mladost, strast in vese-lje do žive besede in dinamične akcije izumirajo na scenah jugoslovanskih študentskih odrov, na Slo-venskem pa so taki odri celo prava redkost. Sar-latanst\ro in rutinerstvo, zabaivnjakarski krožki in podobne druščine so borno nadomestllo za tisto, karNso nam prišli pokazat kolegi od drugod. Fran-coskd študentje iz Sorbonne, Angleži iz Bristola, Ita-lijani iz Peruggine in drugi so nudili izredna doživetja s toliko resnične sle,. originalnosti in prizadetosti, da bodo služili za vzor tistim, k jim je kaj do štu-dentskega gledališča.
DUŠAN JOVANOVIČ
Dramski repertoar
SAMORASTNIKI
ni film z ostro poudarjeno socialno poanto. Do tu je vse v redu in pr&v. Njihova tragična zmota se prične tedaj, k<o so hoteli izluščiti idejo čisto, idejo samo po sebi. V ta namen so oklestili z Vorančeve zgodbe vse eleimente, iz katerih ideja raste, vse ži-vo, ^trastno, člloveško meso dogajanja in ambienta. Ostale so idejne kosti. Ostalo je sporočilo, da so pro-letarci v krivičmi družbeni ureditvi trpeli, da pa so se upirali in dla bo nekoč lepše. To že vemo. Tako iz zgodovine kcot iz socioloških učbenikov. Tudi Vo-ranc je to vede:2, zato pa aam v svoji noveli ne kon--struira le socicaloške sheme zatiralcev in zatirancev, ki bi jo sicer racionalno razumeli, človeško pa bi nas pustila hlaidne, ampak' grebe po vzrokih in po-sledicah, po spletu križajočih se človeških strasti, apav in zmot, tako po tistem, kar so ljudje kot oni sami, kakor o tistem, kar so kot produkt ambienta, časa, usode. Vcorančevi Samorastniki niso ideološka matematika, arnpak spopad realnih ljudi in od tod raste ideja samia po sebi.
Avtorji filmsikih Samorastnikov so te realne lju-di reducirali vse do njihovih ideoloških prvin. Ker postanejo tako) stilizirani nujno bledi in preprič-ljivi, je nepredivideno proctrl v ospredje povsem drug element: patos in sentimentalnost trpljenja in po nedolžnem preganjane ljubezni. In, namesto da bi imeli Samorasttniki toliko dimenzij, kolikor jih ima v navzkrižju diružbenih dogajanj boreča se človeška eksistenca, imiajo samo dve izrazito neadekvatni dimenziji: bledo socialno idejno in bohotno mu-čeniško erotičmo. Kadar hoie prva dimenzija po vsej sili  stopiti   v   ospredje, postane  mučna:   poslednji
prizor filma učinkuje kot moralni pouk iz politdč-ne agitke.
Ta razcep v konceptu ima za posledico neenot-nost, neubranost in do simbolov pritirano igral-Skost igralskih kreacij, od katerih je sicer vsaka (sama po sebi) izrazita in izvirna. Majda Potokarje-va variira — odvisno od predznaka prizora, ki ga odigrava, — od resnično pretresljive upornice (pri-zor z vozičkom) do erotične findesieclovske Mado ne (prizor na cerkvenih stopnicah). Vladimir Skr-binšek kot Karničnik ostaja v svoji neizprosni grun-tarski trdoti občudovanja vreden, vendar nekako enostranski liik: zakaj, nam takoj razjasni Prežih, kajti pri njem se zna ta oholi gruntar tudi jokati nad usodo svojega rodu — zanj lastna trdota ni zlo-ba, ampak neizprosna tragična nujnost, nujnost grunta, ki ima korenine do pekla. Skrbinšek v fil-mu ni imel priložnosti, da bi svoj lik dopolnil s to drugo dimenzijo. Prav v tako, do idejne konice pri-tirano igro, je prisiljen Lojze R.ozman. Prav gotovo nepredvideno nas v tej mračni atmosferi zaostre-nih likov preseneti komičen element: Stane Sever s svojo sicer odlično kreacijo župnika in Župan s prav nič slabšo kreacijo stotnika ličinkujeta s svo-jima komičnima ldkoma izrazito neenotno in še bolj dajeta slutiti razpdko v idejnem konceptu dela, Edi-na hka, ki jima je film dopustil več ali manj adek-vatno oblikovani vlogi, sta Sava Severjeva kot Kar-ničnica in Rudi Kosmač kot Ožbej.
Po vsem tem je spor avtorjev o bolj ali manj idej-ni montaži brezpredmeten.            LADO KRALJ
za leto 1963-64
Že lani je naše osrednje dramsko gledališče Drama v LjubSjani poleg standardnih del nekaterih gledaliških klasikov, ki sodijo v železni repertoar sleherne gledališke hišef uvedlo v svoj program pretežno moderna odrska dela, med kateirimi so mnoga tako zarodi aktualne tematike kakor tudi zarodi kreativno uspešne uprizoritve požela velik uspeh (na primer Behanov Talec, Durrenmattovi Fiziki, Frischeva Andorra).
Letos je aktualizacija programa izvedena še bolj dosledno in, kot se da sklepati po nekaterih pri-znanih sodobnih avtorjih in uspehih njihove dra-matike v svetu, je bila izbira repertoarja deležna treznega preudarka, za katerim se zaznava tudi ze-lo uspešen delovni koncept tega našega gledališča. Repertoar bo po umetniški in vsebinski pomembno-sti in tematiki razdeljen na Veliki oder, na Komor-ni oder in na oder Komedija.
Uprizoritev Kralja Leara, ki brez dvoma sodi med kreativno in tehnično najzahtevnejša Shakespearova dela, bo vsekakor najbolj dostojno proslavila šti-ristoletnico pesnikovega rojstva. Kralja Leara smo v režiji pokojnega Branka, Gavelle na istem odru lahko videli v sezoni 1949/50, torej pred več kot desetimi leti, zato je njegova ponovna s postavitev na oder več kot dobrodošla, posebno še, ker ga navadno uprizarjajo le velika gledališča in še ta V precejšnjih časovnih presledkih. Kralj Lear, ki ga bo uprizoril Veliki oder, bo na tem odru edino de-lo starejše klasike. Kot kaže, so se ostali avtorji, med njimi tudi antični, morali umakniti, da so na-redili prostor sodobnim. Tu bi hotel opozoriti na neko pomanjkljivost, ki jo opa&amo že vsa leta sem, namreč, da naša gledališča ne koordinirajo svoje-ga dela, s čimer bi lahko uspešno dopolnjevala druga drugo. Tu mislim predvsem na Mestno gle-dališče, kjer bi lahko bilo to pot tešišče na klasič-nih gledaliških avtorjih, namesto da uprizarja zve-čine drugorazredna gledališka dela, kot se je to dogajalo lani.
Med sodobnimi avtorji bosta končno na deskah Drame doživeli svoj krst tudi Sartre, ki so ga prl nas na ostalih odrih že precej igrali (Hudič in Iju-bi bogj in Camus s svojo prvo dramo Caligulo, toi jo je zasnoval leta 1938, prvič pa so jo upri* zorili šele po vojni. V njej Camus razkriva svojo filozofijo absurckt, in zla, katerega izvrševalec je Caligula, ki se kot ¦ človeško bitje zaveda svojega mračnega poslanstva, Na natezalnici med Caligulo-vo zavestjo in dejanjem, ki deluje proti njemu, se razkriva njegova; tragika in veličina. Zato ga to nujno privede v katastrofo in smrt.
¦ če ne upoštevamo čepice s kraguljčki, s katero je lani gostovalo v Ljubljani tršaško gledališče, bo-mo letos lahko v Drami prvič gledali Henriiča IV. inanega italijanskega dramatika L. Pirandella, eno njegovih najboljših dramskih del. Videli bomo tu~ di dramatizacijo Krleževe odlič?ie povesti Povratek Filipa Latinowizca in dramo na zahodu dokaj zna-nega dramatika Arthura Adamova Pomlad 71.
Komorni oder prinaša delo Ivana Potrča z naslo-vom Drama, ki je edina domača noviteta v letošnji sezoni. Srečali se bomo še z deli L. Kruczkoivskega Smrt guvernerja, A. Weskerja Korenine, G, Shiha-deja Zgodba o Vascu, ki je pred nekaj leti v Parizu požela velik uspeh. Po Nosorogih bomo na deskah Drame znova srečhli E. Ionesca z igro Kralj umira.
Majda Potokarjeva kot Hudabivška Meta v najno-
vejšem   slovcnskem   filmu   Samorastniki,   režiserja
Igorja Pretnarja. Pri torturi.
E. Albee, ki se nam je na tem odru predstavil že lani z uspelim Ameriškim snom, v Eksperimental-nem gledališču pa še prej z živalskim vrtom, na-stopa letos s svojim najnovejšim delom Kdo se bo ji Virginije Woolf?, ki so ji v prejšnji gledališki se-zoni kot najboljši ameriški noviteti podelili nagrado kritikov, za katero se je med drugimi potegoval tu-di T. Williams.
Oder Komedija letos predstavlja Arhangele in av-tomate sodobnega italijanskega dramalika Darla Foja. S to komedijo je v lanski sezoni gostovalo i) Ljubljani SNG Trst. Igra je tipična za italijanske razmere, ker v njej Fo z x>stro in živahno satiro zba-da italijansko družbo tja, kjer je najbolj občutljiva. Mnogi ga primerjajo z Ionescom. Vendar je Fojev vsebinski obseg širši, ker je v fabnli in ideji pre-prostejši in dostopnejši v širšem krogu gledalcev kot Ionesco. Hkrati pa je njegova komedija očiten dokaz, koliko pobud lahko nudi renesančna kome-dija sodobnemu avtorju. Na televizijskih ekranih smo se že lani srečali z de Rojasovo burko Tragi" commedia del Calisto y Melibea znano pod imenom Celestina. To ;e najpomembnejše odrsko delo špan-ske renesanse. Plastika likov v tej igri je popolna in tip zvodnice, ki jo na koneu pokonča pohlep po denarju, je sčasoma postal evropska last! Letos bom lahko videli v Drami njeno gledališko postavitev. Primorske zdrahe Carla Goldonija v priredbi Mirka Rupla so v t našem gledališču izvajali že v sezoni 1944/45, pred leti pa so imele velik uspeh tudi v uprizoritvi tržaškega gledališča. Letošnja izvedba v Drami nam bo tako znova približala to zabavno de-lo največjega italijanskega komediografa. Tretji ita-lijanski avtor komedij, $ katerim nas seznanja oder Komedija, je S. Ambrogi s svojimi Birokrati. Na tem odru bomo videli še P. Vstinova Foto-finiš, J. Kesselringa Arzen in stare čipke in slovito Stenico V. Majakovskega, ki jo pri nas poznamo še iz ra-dijske izvedbe. Za dijaške abonmaje in izven abon-maja bo Drama SNG skupno z Mestnim gledališčem uprizarjala dramo M. Bora Raztrganci. Iz prejšnje sezone pa bo ponavljala dela: B. Behan Talec, M. Krleža V agoniji, F. Marceau Jajce, V. Zupan če denar pade na skalo.
Letošnji repertoar torej na vsej črti predstavlja sprostitev v smeri sodobnega gledališkega ustvar-janja, saj so vsega tri dela, ki imajo za sabo daljšo giedališko tradicijo, ostale stvaritve pa je rodilo na-še stoletje. Vznemirljiv je le šibek pritok domačih novitet, s katerimi je zadnji čas oskrboval Dramo Oder 57, letos pa se je kot kaie tudi tu zataknilo. Nič niso predstavljeni tudi sodobni jugoslovanski gledališki avtorji, pri katerih omogoča smotrno iz-biro Sterijino pozorje. V celoti smo z dratnskim re-pertoarjem lahko zadovoljni, saj bo, če bo uspešno realiziran, lahko bistveno pripomogel k spozna-vanju sodobne gledališke uslmrjalnosti v svetu.
N. Grafenauer .
Dober začetek. In nadaljevanje?
Letos je Maribor v oktobrskih dneh, v času ko se začenja študij na višjih šolah, že sedmič prizori-šče prireditev Mariborske kulturne revije. Za razli-ko od preteldih revij so prireditelji v letošnji spo-red vnesli tudi gostovanja po vseh večjih krajih ma-riborskega okraja, med drugim v Ptuju, Slovenj Gradcu, Slovenski Bistrici in Ljutomeru.                \
Spored revije ima že več let ustanovljen okvir in zagotavlja sodelovanje vseh kulturnih ustanov v okraju, kot so: Društvo književnikov, Društvo li-kovnih umetnikov, Društvo likovnih umetnikov upo-rabne umetnosti, Pokrajinski muzej, Študijska knjiž-nica, Državni arhiv, Muzej NOB, Zveza kulturnih delavcev SNG.
Prireditelji so si zagotovili tudi sodelovanje umet-nikov iz Novega Sada in Zagreba.
Ta oktobrska prireditev je zelo uspešen uvod v sezono. Revija pa ima vse preveč splošen videz in je samo revija, se pravi: prikaz kulturnega življe-nja, kakršno bi moralo biti, in ne pregled celolet-nega razgibanega kulturnega ustvarjanja. Preko dvaj-set prireditev v prav tolikih dneh je gotovo lep uspeh, vendar je kulturno živijenje v mesecih po reviji (do sedaj je bilo tako) do naslednje priredit-ve nerazgibano. Videti je, kakor da se mariborski kulturniki skozi vse leto pripravljajo samo na re-vijo.
Zelo dobro bi bilo, če bi kulturna dejavnost v Mariboru ohranila pospešeni revijski tempo vse do konca sezone.
PETER BALOH
y^y tudentovskega  kulturno-
Ib^    umetniškega      društva
^% Akademik ne bomo po-
K*r   sebej piredstavljali, saj
smo o  tem  fe  dovolj
pisali  v  preteklih  letih.  Letos  bi
radi  že  takoj  v  začetku  zgrabili
stvar  globlje  in  probleme,  ki  se
nad društvo zgrinjajo,  razkrili  še
pred začetkom intenzivnejšega de-
lovanja društva in jih tako morda
vsaj deloma ublažili. Treba je prl
tem tudi pripomniti, da ti problemi
večinoma niso novi, ampak se v
raznih oblikah ponavljajo že vsa
zadnja leta.
Prva stvar, ki je inorda bolj zamotana, kakor je videti v začetku, je sprejemanje novih članov. Odziv na Akademikova va-bila je kljub mikavnim pogojem dela vsa-ko leto manjši. Razlaga za to je pri dru-štvu samem kaj enostavna: študijska re-fbrma. Vendar pa:   ali   je   res   samo   ta
Akademski pevski zbor »Tone Tomšič«
Želja JKADEMIKA": živahnejše delo
vzrok za vedno manjše zanimanje štu-dentov za kulturno umetniško udejstvova-nje? Reforma se je, lahko rečemo, utrdi-la, študij, čeprav na prvem mestu, pa še vedno ni edino področje dela študentov. Komisija za honorame zaposlitve posre-duje nič koliko stalnih ali občasnih služb študentom, kader statistov Filmservisa se-stavljajo poleg upokojencev največ štu-dentje, različna športna društva imajo v svojih vrstah kopioo študentov, naše, študentovsko kultumo umetni&ko društvo pa komaj obdrži pri sebi vsako leto nekaj novih članov. Pri Akademiku ni redek očitek — nemnožičnost. Vendar, kako mi-mo tega? Pevski zbor, na primer, bi lah-ko sprejel skoraj neomejeno število čla-nov, vendar obisk že nekaj  let stagnira.
Drug nič manjši problem so umetniški kadri, predvsem dirigenti, za katere se mo-ra društvo skoraj vsako leto boriti. Tudi to ne sme biti vedno samo interna zade-va Akademika.
Tretji in največji pa je problem Akade-
miikove dramske skupine. 2e nekajkrat so v preteklih letih pri društvu poskušali iz-vesti to nalogo, vendar jim zaradi ne-zanimanja in zaradi odvisnosti od samih sebe do zdaj to še ni uspelo. Tako se zdaj upravičeno sprašujemo ali je to res naltf-ga Akademika ali bi moral bitd za to od-govoren kdo drug. Skoraj vse ostale ju-goslovanske študentovske dramske skupl-ne so samonikle. Zrasle so na pobudo kulturnih komisij na posameznih fakul-tetah, na pobudo študentov igralstva ali pa celo na pobudo posameznikov. Potem ko so si same izbrale primerne, večino-ma avantgardne tekste, so bolj ali manj uspevale vse in nekatere so si pridobile že lepo tradicijo (primer: študentska ekspe rimentalna scena iz Zagreba). Pri nas pa vsega tega ni. Ni pobude s strani igral-
ske akademije, ne s strani fakultetnih kul-turnih komisij, nibi kulturne komisije uni-verzitetnega odbora, in Akademik je s svojo idejo ostal osamljen. Nejasno in naj-bolj pereče je še zmeraj nesodelovanje Akademije za gledališče, radio, film in te-levizijo. Do zdaj so menda še vsi dogovo-ri o stalnem sodelovanju propadli. Tu-dd to vprašanje bo še treba razložiti.
Povsem razumljivo je, da univerzitetni odbor ZSJ mora imeti tudi svojo kulturno komisijo in da mora imeti tudi ta komi-sija svoj proračun. Kaj je naloga te ko-misije, je najbrž tudi jasno. Jasno ni le, kaj ta komisdja naredi, da opraviči svoj proračun. Lani ji je tako komaj (in še ob pomoči našega uredništva) uspelo z orga-nizacijo prireditve jam session, ki je pro-
ti pričakovanju na srečo odlično uspela. Druge akcije te komisije nl bilo opaziti. Prepričani smo, da bi ob možnostih, fci so ji dane, lahko naredlla mnogo več, predvsem s sodelovanjem čim širšega kro-ga študentov in fakultetnih kulturnih ko-misij. Ob tem nam bi se tudd razjasnila podoba Akademika, ki ne more biti ved no vse, kar se od njega zahteva. Ni Aka-demikova naloga prirejanje čajank in ple-sov, niti ne vseh raznovrstnih proslav in podobnih prireditev. Kulturne prograine z nastopi svojih skupin upravičeno lahko zahtevamo od njega, organizacije festivala že skoraj ne.
Novincem pa: če imate veselje do petja, postanite član enega od obeh znanih aka-demskih pevskih zborov »Tone Tomšič« in »Vinko Vodopivec« ali pa se pridružite akademskl folklorni skupini »France Ma-rolt«. Vabi vas tuda študentski zabavni zbor. Prijavite se, z veseljem boste spre-jeti!
J. P.
SREDNJEŠOLCI SREDNJEŠOLCI SREDNJEŠOLCI SREDNJEŠOLCI SREDNJEŠOLCI SREDNJEŠOLCI SREDNJEŠOLCI SREDNJEŠOLCI SREDNJEŠOLCI
NJIHOVI PRVI KORAKI
Letos je naša študentska Tribuna bolj naklonjena srednješolski rubriki. La-ni smo se stiskali na enem samem stolpcu.  Letos  pa   smo   se   na   Tribuni opogumili in odmerili va§emu kotičku kar pol strani.
Kaj lahko pričakujete letos od vaše ru> brike? Namenjena bo vsem slovenskim srednješolcem, zlasti tistim, ki jim velja naš pozdrav: na svidenje prihodnjo jesen — na univerzi.
Običajno srednješolec ne razglablja pre-več o tem, kako bo, ko se bo moral iz sred-nješolske brezskrbnosti preleviti v študent-skega začetnika. »Biti bruc ni lahko«! je vzdihljaj marsikaterega novinca, ki je mo-ral nekajkrat po kostanj v žerjavico za-radl svoje brucovske neizkušenosti.
Tribuna naj bo torej tretješolcu in če-trtošolcu kompas, da si bo lahko že v srednješolski klopi ustvaril dovolj jasno filiko o fakultetni predavalnici. Koliko jih je, ki pridejo na univerzo, se vpišejo »ne-kam« in kupijo macka v žaklju. Šele med letom se osveščajo. Začno se loviti, sedla-jo iz ene v drugo smer, »preizkusijo« to in ono fakulteto, rezultat pa je neredko zapravljeno leto.
Univerzitetne statistike nemo pričajo o množicah novincev, ki so po prvem letu obležali na študijskih poljih. Vzroki tega pokola niso zgolj objektivne narave. Tudi nepoučenost, netrezna navdušenost mno-gih novincev često botruje tcmu, da je osip zlasti v prvih letnikih skoraj zaskrb-ljujoč. — Naivna zaletavost ga vrže na ta-kulteto. »Aklimatizacija« traja nič več kot dva semestra. Potem, ko je leto že šlo po zlu, se šele zave, da se je v več stvareh uštel. študijski režim, nagnjenost do pa-noge,   sposobnosti   (finančne   in   umskc)
in še kaj, so akterji v tej nič kaj razvese-ljivi igri.
Srednješolski rubriki smo ravno zatega-delj zaupali to pomembno dolžnost, da vas v glavnih črtah seznanja z našo univerzo,
TRIBUNA STRAN 8
i vsemi   fakultetami in  študijskiml  pano gami, ki jih je moč študirati na njih.
Proti koncu leta bomo rekli kakšno tudi o »sitnostih« v zvezi z vpisom na fakulte-to; o tem, kaj vse potrebuje in česa ne potrebuje novinec, ko se »tistega dne« po-di po Ljubljani, išče fakulteto, ureja do-kumente, prešteva kolke, se navdušuje za zaprašene arhive skript starih bajt in re-šuje, kakor ve in zna, problem številka 1 — stanovanje.
Rubrika bo letos aktivno posegla na sred-nje šole. Poskušala bo dobiti stik z vatnl.
Stik pa bo pristen le, če boste v njej so-delovali s prispevki tudi vi. Življenje na srednji šoli itna polno zanimivih strani in dogodkov. Zanimali bi jo tudi vaši pro-blemi in načrti. Tudi vsak vaš nasvet, o čem bi bilo dobro pisati, bo dobrodošel.
Se to: vsem tretješolcem in četrtošol-cem v Sloveniji bomo poslali za poskuš-njo prvi dve letošnji številki Tribune. Oglej-te si ju, ustvarite si sodbo, potem pa se uvrstite v desettisočglavo študentsko pu-bliko, kl jo bere.
Letošnji uvod bi končali s čim manj po-božno in čim bolj realno željo, da bi iz Tribune sploh in iz naše rubrike posebej načrpali čim več koristnega, ki se vam utegne obrestovati, ko boste jemali slovo od srednješolskih klopi in boste potrkali na univerzitetna  vrata.
Uprizoril sean majhem lov po halah in sobah v študentskem naselju. Njihova pr-va pribežališča so bila še polna pozablje-nih nogavic, popisanega papirja in nepre-zračenega zadaha po študentih, ki so med počitnicami reševali svojo študijsiko barko.
Iskal sem bruce (no, govori že spodob-no!), pardon: novince!
V hali v IV. bloku sem našel kar dva. Eden si je v lagodnem dolgočasju strigel nohte, drugi pa ni vedel kaj početi. Kri-žaril je po sobi kot opeharjen lev v klebki.
Da sta prišla s srednje gradbene, sta mi kar pogumno odgovorila.
JOŽE IZ ŽIROV: »Moja želja, da grein med gradbenike, je stara že štiri leta. Mal-ce sem podedoval po očetu, malce pa po svojem nagnjenju do gradbeništva. Že od nekdaj rad lazim po zidovih.«
PETER IZ VRTOJBE: »Moja odločitev, da se vpišem med gradbenike, je še mlada. Dozorela mi je šele v zadnjem letniku srednje šole. Zakaj sem se odločil? — Pri-govarjanje bratov in prijateljev — in ve-selje imam. že za mlada sem rad gradil hišice!« se je zasmejal.
Oba sta zatrjevala, da imata že neko grobo predstavo o svoji fakultetd, da pa
je to zgolj njuna zasluga. Na srednji šoli so baje trdovratno molčali o tein, kaj in kako je na univerzi. Vseeno pa sta pri vpisu imela podobne občutke kot tedaj, ko sta se selila iz osemletke na srednjo šolo.
LADO IZ BOVCA, novopečeni strojnik, se je tudi šele v zadnjem razredu idrijslce gimnazije opredelil za tehniko.
»V razredu smo bili fantje navdušeni samo za tehniko. Pa je povleklo še mene. No, oče kot mehanik tudi ni iinel nič pro-ti,«
Malce zadržano, a resno je pripovedo-val, da so se na idrijski gimniaziji potru-dili, da jih seznanijo s fakultetnim študi-jem. ObisfeaM so jih tudi bivši dijaki, se-daj študentje in jim predgtavili značaj po-sameznih fakultet. Treba bi bilo organi-zirati še več podobnih stikov.
»Brald smo radi tudi vašo, torej... na-šo Tribuno,« je v moje veliko zadoščenje končal.
MATILDA IZ LJUBLJANE je pogumno klepetala. Prišla je s srednje vzgojiteljske Šole in se je vpisala med geografe in zgo-dovinarje. »Zanima me svet. Rada bi ga spoznala. Potovanja so moja velika ljube-zen. Kot geografinji se mi lahko obeta mnogo ekskurzij. Na šoli so nas ovirali, da bi šle naprej študirat. Vseeno sem se pretolkla do (pičle) štipendije. Sama se vzdržujem. — Vtis imam, da se bo tre-ba veliko učiti; pa me ni strah.«
Ko sem odhajal, sem po čvrstem stisku njene roke verjel, da dekle misli resno s svojim pogumom.
CELJANKI OLGI je štipendija prepreči-la, da bi se vpisala na arhitekturo, zato se je »zaobljubila« ekonomiji.
»Kako sem se kot gimnazijka seznanja-la z univerzo? Celjski klub študentov nam je priskočil na pomoč. In Tribuna z ru-briko Srednješolcem nam je prav prišla. — Kakšne vtise imam z vpisa na univer-zo? — Zdi se mi, da se mi na nosu vidi, da sem brucka,« je odkritosrčno priznala.
Krst so že dali skozi. Kmalu se bodo spoprijeli vsak s svojim študijem. Z obraza jim bo začela izginjati začetniška negotovost. Patina izkušenih, prekaljenih študentov jim bo legia v besede in poteze.
VABILO NOVINCEM: AKADEMIK JE VAŠE DRUŠTVO
PRIDRUŽITE SE!
Jutro je prebudilo in ugasnilo na sto-tine življenje. Jutro, ko se je čas ustavil ob petih in sedemnajst minut... Para-doks življenja in umiranja. Po teleprinter-ju je glas poletel po vsem svetu in ljudje vseh ras in blokov so anemeli: mesto ob Vardarju, ponos Makedonije, se je zrušilo in pokopalo pod seboj največje dragoce-nosti. Vsi smo rekli: »To je drugi Aga-dir.,.«
Toda mesto, ki ga je prekril oblak pra-hu in žalosti, ni ostalo samo. Z njim je sočustvovala vsa naša domovina, saj se je v najbolj trdih in neobčutljivih srcih .zganilo 6ustvo žalosti in obžalovanja ob skopski nesreči.
" Danes in jutri gradimo novo Skopje. V tej sivi jeseni, nad nekdaj belim mesitom, danes pa nad mravljiščem pridnih rok, že visijo oblaki, ki napovedujejo deževje ln po njetn blago zimo. Toda tudi v blagi zimi je težko, če nimaš strehe nad gla-vo.. . Ce nimaš doma in Ijubljenih ljudi, ki so s tabo delili prostor pri mizi, če ni več tiste sreče, ki je bila nekoč, pa čeprav si si pridobil rflr tisoče prijateljev in lju-di, ki so sami od sebe ponudili najbolj-še in odrezali najdebelejšo rezino kruha. Toda življenje teče po svojem zakonitem tiru in Makedonci se teh preprostih be-sed bolj kot kdajkoli zavedajo. Nič več ob-jokovanja in zavijanja v črnino; na skop-skih ruievinah grade ljudje vsega sveta — študentje iz Afrike, ki so pohiteld na pomoč svojim kolegom, postavnj šved, ki je odložil potovanje v Atene, mladi fran-coski inženir, ki vozi buldožer in trakitor prav tako dobro kot svoj Citroen.
Kmaiu po katastrofi so ponudili pomoč ljudje vsega sveta. Dnevni časopisi niso mogli sproti zabeležiti vseh tistih, ki so poslali denar, ..obleko, zidake, cement in apno, zdravila in odeje. Bolečina Skopja je postala skrb vsega človeštva. Zrasle so barake in šotori, mnogi v tujini in doma so ponudili, da sprejmejo preživele iz Skopja. Mesto je postalo sinonim žalo-sti, besede, ki so jo izrekali Ijudje ob vsa-kem srečanju. Skopje in pomoč. Poina-gati, samo pomagati in ne vprašati kako. V prvih dneh katastrofe pa so se naša srca vsakokrat za hip razveselila, ko so reševalci sporočili, da so izpod kamenja, prahu in cementnih blokov odkopali še eno življenje.
šolska vrota so se odprla
Univerzitetni organi v Skopju so ob ru-ševinah fakultet in drugih visokošolskih institucij pomislili na možnost študija v jeseni. škoda iia stavbah in instrumentih je bila tolikšna, da so vsi osupnili. Samo za golo obnovo poškodovanih fakultet bi morali investirati preko sedem milijard in pol. Toda ta podatek ni tako presenetljiv ob misli, da bi več kot 7000 študentov ne moglo obiskovati predavanj, če ne bi uni-verzitetni organa ukrenili vse, da se tem &tudentom omogoči kolikor toliko redno in normalno šolanje.
Pri tej zavzetosti je sodelovala vsa ju-goslovanska visokošolska skupnost. Vse univerze so se ponudile, da sprejmejo skopske študente. V Skopju zdaj računa-jo, da bodo ostale jugoslavanske univerze sprejele okrog 1500 skopskih študentov. Desetina teh deklet in fantov pride tudi v LjubJjano.
Ljubljana sprejema Skopjance
Zveza študentov ljubljanske univerze je takoj začela z akcijo za makedonske Studente. Že' dolgo časa vemo iz dnevne-ga časopisja, da je Univerzitetni odbor 50-skrbel, da je v študentskih domovih 150 postelj na razpolago skopskih kolegom; tem so tudi univeraitetne oblasti dovoli-le manjše olajšave. Tako se morejo vpl-sati v naslednji letnik vsi tisti, ki imajo testiran indeks nižjega letnika, ne oziraje se na to, koliko izpitov so že uspešno opra-vili na skopskih fakultetah.
Zveza študentov pa je tudi zaprosila Ijubljanska podjetja za pomoč v oblikl štipendij. Teh štipendij — kot srao izve-deli iz krajšega razgovora na Univerzitet-nem odboru — je kar lepo število: 103. štipendistom niso postavljeni nikakšni po-goji, ki bi jih vezali na dajalca štipendije. Po končanem študiju &i bodo poiskali za-poslitev v Makedoniji... Tako velik odziv gospodarskih organizacij pa kaže tudi na to, kako velika je skrb, ne samo akadem-skih državljanav, temveč vsega sloven-skega ljudstva, za nesrečno metropoilo Ma-kedonije. študenije iz Skopja bodo mora-
li imeti potrdilo rektorja univerze, s ka-terim jim dovoljuje vpis na ljubljansko univerzo. štipendije, ki so jdh dale na vo-ljo gospodarske organizacije, pa bodo prav takšne, kakor jih imajo naši študentje. Pomembno je tudi, da je akoijo za štipen-dije vodil okrajni komite Zveze mladine Iz Ljubljane.
Hkrati s pomočjo iindverzitetnih oblasti iz študentske organizacije pa v četrtem bloku v študentskem naselju vplačujejo študenti naše univerze Ijtidsko posojilo za izgraditev Skopja. Posojilo študeratov ima še poseben znajčaj, ker bodo zbrana sredstva poslali na skupni tekoči raftun za novo univerzo v Skopju pri Narodnl banki v Beogradu.
Univerzo v barakoh
Po podatkih redakcije lista »Studentski ebor«, glasila skopskih študentov, je po-skrbljeno, da se bo v Skopju odvijal po-ufc v normalnih pogojih vsaj za 3000 štu-dentov. Studenti, ki imajo obvezna pre-davanja in vaje, bodo pri tem imeli prio-ritete, prav tako tudi pri dodelitvi postelj v že obstoječih, ald v novih, montašno zgrajenih domovih. Pouk za študente druž-benih fakultete bo zaradi stanovanjske stiske okrnjen v tem smislu, da bo vsaj za nekaj časa odpadla obveznost obiska predavanj. To pa ne pomeni, da bodo Studenitje prepnščeni samim sebi, saj se bo pouk odvijal na vseh fakultetah ln oddelkdh in v vseh letnikih ...
Druga pJat problema pa tudi ni tako preprosto rešljiva, kot bi db (delni) re-šitvi za študente pričakovali. To je vpra-šanje stanovanj za vse učno osebje in pi-sarnriške delavce. Po že navedenem viru nam sporočajo, da bo mogoče samo triinšti-ridesetim profesorjem — od 227-tih popra-viti stanovanja. 286 stalnih s<?delavcev tudi nima strehe nad glavo, razen 53 srečnežev, ki jim potres nl porušil do temeljev stano-vanj in hiš. 623 pisarniških delavcev se srečuje s podobnim problemom: samo 301 bo imel normalne pogoje, ostali pa si bodo morali poiskati posteljo v barakah, ki jih gradbinci pospešeno postavljajo za ostale prebivalce razrušenega mesta.
Porušene visokošolske zgradbe, uničeni instrumenti in ostali učni pripomočki pa zahtevajo tudi svojo obnovitev. Obstojijo že skromni načrti, ki naj bi se uresnkSili čez pet let. Toda za gradnjo nove uni-verze, univerzitetnega središča bi potre-bovali že po današnjih ocenah 13.471,500 tisoč dinarjev. Ta milijardna investicija pa bo lahko uresničena le ob nesebičnl pomoči in podpari vseh jugoslovanskih narodov. V Skopju je fonniran tudi po-seben odbor, ki ima nalogo, da pripravl elaborate za bodoče delo pri obnovi uni-verze. V okviru tega odbora deluje še teh-nična komisija, ki skupno z mestnimi in republiškimi organi skrW za čimboljše in čimprejšnje normalizdranje življenja na univerzi.
Pri vsem tem naštevanju zainteresiranih činiteljev, ki delajo pri obnavljanju univer-ze v Skopju, pa spet ne moremo mimo Skupnosti jugoslovanskih univerz, ki bo v kratkem pripravila posebne brošure o si-tuaciji, ki je nastala po kaitastrofalnem potresu. Na enem od pogostih sestankov, ki jih je v skrbi za Skopje imela Skup-nost, je bilo tudi odločeno, da bodo po-slana posebna pisma raznim voditeljem mednarodnih organizacij, v katerih bo prikazano Skopje kot univerzitetni c©nter, ki ga je prizadela stihija. Apel tu-jini za pomoč razrušenemu Skopju je po-slalo tudi združenje univerzitetnih preda-vateljev in znanstvenih sodelavcev.
Pesem na ulicah
Zadnje dni preteklega meseca so se v Beograd vrnile brigade, ki so delale prl odstranjevanju ruševin in obnavljanju raz-rušenega mesta. Nadvse svečano so jih sprejeli na beograjsiki železniški postaji, saj , brigade, ki jih je sestavljalo preko 400 mladincev (največ študentov) in ki so že prej delale dva meseca na avtocesti, ni-so bile običajne brigade: bili so prosto-voljci, ki so po dveh mesecih prenašanja vročine kot prvi brigadirji pohiteli na po-mo6 mestu ob Vardarju.
Kot nam poročajo, so za brigadirje, ki so delali v Skopju, na sedežu Skupnosti Jugoslovanskih. univerz določild izrednl iz-pitni rok. Cas opravljanja izpitov sicer le ni točno določen, ker Je fakultetnim upravam dano na voljo, da v vsakem po-sameznem primeru določijo izpitne roke.
Skopski potres je do tal izr^vnal nekatere mogočne stavbe. Stihija ni izbirala med fakul-tetnimi zgradbami in domovi študentov. Mnogi so ostali brez strehe nad glavo...
Foto: Drago Kralj
Iz Skopja pa je prLšla še vest, da so fcudi pokrajinski klubi skopske univerze ponudili svojo udeležbo v brigadah. Kot ije znano iz drugih virov, so v Zagre^ bu izvedli podobne akcije. Pripravili so že vse potrebno za sprejem skopskih študen-, tov. Podobna sporočila prihajajo tudi iz Sarajeva, Beograda, Zadra, Niša in osta-lih univerzitetnih centrov pri nas.
Pomoč Skopju je postala vsesplošna 6I0-veška in jugoslovanska akoija. Prizadeva-nje za obnovo skopskih predavalnic in Ja-boratorijev ter pomoč študentom pa je skrb študentovske organizaoije in z njo slehernega našega študenta.
Z beležnico med Makedonci v Ljubljani
Posamično ali v skupinah po dva, tri, prihajajo skopski študentje v Ljubljano. Spoznaš jih na uldcah po obleki in po juž-njaškem obrazu, ki je potemnel od sonca. 2e s površnim pogledom jim bereš iz oči žalost, ki je hkrati strah in začudenje. Prišli so v Ljubljano študirat. Niso vsi iz Skopja, toda videli so svoje mesto in de-lali so na njegovih ruševdnaih. Neradi go-vorijo .0 njem, ker jih veže nanj vse pre-več spominov. 2al jim je sorodnikov, ki jih niso več srečali, žal jim je vsakega Makedonca, ki ga je smrt iztrgala enomili-Jonskeinu narodu, objokujejo vsako člo-ve&ko življenje. Mladi so in prvič so resno spoznali, kaj je žlvljenje in kako kruta je smrt.
Srečal sem prvega in ga pozdravil. Pred-stavil se je kot študent prvega letnika: »EFNUŠEV ALEKSANDER . ..« »Kje si bil, ko je bil potres v Skopju?« »Dan prej sem z dvema kolegoma pri-šel v Ljubljano. Tisto jutro, v petek, sem odšel na občinski urad, da bi mi prepisa-ld spričevalo. Vstopil sem v pisarno in, ko sem povedal kaj želim in od kje sem do-ma, sem opazil, da me dekle za mizo čudno gleda. Nisem si znal razlagati zakaj, pa sem vprašal. Povedala mi je 0 skopski nesreči in nisem ji mogel verjeti. Toda vseeno sem bil razburjen... Vrnil sem se h ko-legom, ki so že vedeli za nesrečo. Takoj smo se odpravili s prvim vlakom v Skopje in čim bolj smo se bližali mestu, tembolj smo spoznavali resničnost. Z vlaka smo videli na cestah polno avtomobilov, tovor-njakov in vojaščine. Deset kilometrov pred Skopjem se je naš vlak ustavil in morali smo peš v mesto. Tekli smo vso pot in ni nam bilo mar za vročino. Kmalu smo zagledali našo šolo. Bila je skoraj do te-meljev porušena, le nekaj zidov je še sta-
10  in zdelo se mi je, kot da je to simbol prošnje vsega mesta. Videl sem preplaše-ne ljudi, ki so bežali iz mesta in odnaša-
11  s seboj vse, kaT so mogli izkopati izpod ruševin..
Na poti k sorodnikoin in staršein sem vMel prizor, kl se ml še danes prikazuje pred očmi: videl sem neko žensko, stis-njeno med dva bloka. Videl sem njen smrtni krč na obrazu, njene razprte ustni-ce in roke, bele od prahu...           ...
•Trije moji sorodniki so našli smrt v ru-ševinah, med njimi dva otroka.«
Obmolknil je in me pogledal. Videl sem dvajsetletnega fanta s solznimi očmi...
CIPUSEV DIMITAR je bil tisto jutro v Strumici. Pripovedoval mi je svoje vtise in 0 organizaciji pomoči v Stmmici za me-š^ane Skopja. Nekaj dni po potresu je od-šel v Skopje in tam spoznal vso bole^o resnico.
GBAMATIKOV STOJAN pa je bil v <5a-su potresa v Ljubljand.
»Ko sem zjutraj vstal, sem zagledal na neki velifci stavbi črno zastavo. Mislil sem, da je umrl član kakšnega kolektiva. Kasne-je sem vse zvedel... Moja prva misel je bila: takoj v Skopje... Prvi vtis v pred-mestju niti ni bil tako slab, toda čimbolj smo se bližali središču, tem večje je bilo razdejanje. Pri nas doma ni bilo nikogar. Starši so že odpotovali v Gevgelijo. Le bratranec mi je povedal, da je bila moja sestra zasuta in da so jo težko ranjeno odpeljali v bolnišnico v Knmanovo. Mo-jega svaka pa so reševalci potegnili iz-pod ruševin šele četrti dan. To sem izve-del šele pozneje, kajti niso mi dovolili, da bi pomagal pri reševanju. Svaka, ki Je inženir v rudniku, so odkopali njegovi ru-darji...
Na cestah sem sliSal vedno ista vpraša-nja. Ljudje so spraševali drug drugega po preživelih...«
POPOVSKI MILE je lani študlral na gradbeni fakulteti v Skopju. Doživel je potres... Ne spominja se več, kako je prišel iz postelje na plano. Takoj po po tresu je delal v brigadi.
»Pobres je zasul našo babico, mamo pa so še živo izvlekli iz podrtije. Ko se je za-6ela zemlje premikati, sem najprej pomi-slil, da se je kakšen tovomjak zaletel v našo bišo. Potem sem pomislil na atom-sko vojno ...
V brigadi sem - reševal ždve in mrtve. Spominjam se, da smo pri neki akoijl re-ševali mater in otroka. Mater smo sreč-no izvlekli in povedala nain je, da je otrok še živ. Slišala ga je... Ko so naši reševalci odkopali še otraka in ko ga 'je mati vzela v naročje, da ga izroči zdrav-niku, je otrok izdihnil. Dolgo smo tam sta-li brez besed ... NISMO MOGLI VEC JO-KATI...«
»Kje pa boš stanoval med šolskim le-torn?«
»V Kolegiju. Tam je tudl pet mojih ro-jakov. Večina jih bo letos prvič presto-pila prag univerze.«
Razveselil se je, ko sem mu povedal, da so za skopske študente pripravljene 103 štipendije.
»Nekako bo že šlo,« je rekel.
»O Skopju pa ne govorim rad,« je do-dal, ko sva si stisnila roki in ko'sem mu zaželel, da bi se prijetno počutil med na-mi. »Skopje je moja bolečina ...«
TADEJ MUNIH
TRIBUNA STRAN 9
NISMO MOGLI
VEC JOKATI
PRED VAMI JE PRVA ŠTEVIL-KA TRIBUNE V LETOŠNJEM ŠOLSKEM LETU; Z NJO VRED PA NA ŠPORTNI STRANI ZNOVA »INDEKS IN...«, KI PREHAJA TAKO V DRUGO LETO SVOJEGA OBSTOJA IN PRAV NIC NE KA-ŽE, DA BI GA BILO TREBA KMALU UKINITI, KAJTI ŠTE-VILO ŠTUDENTK IN ŠTUDEN-TOV ŠPORTNIKOV NA NAŠIH FAKULTETAH IZ DNEVA V DAN RASTE. V. PRETEKLEM ŠOLSKEM LETU VAM JE TRIBUNA PRED-STAVILA 26 ŠTUDENOV IN ŠTU-DENTK ŠPORTNIKOV, DANES PA JE NA VRSTI KOT PRVA LETOš-NJA»ŽRTEV« POD ŠT.  27...
INDEKS
IN...
ALPIIMIZEM
.. . Peter š č e t i n i n , absolvent metalurgije na Naravoslovnoitehno loški faikulteti, oddelku za montani-sbiko v Ljubljani. še mesec ali dva in Peter se bo poslovil od študen-tovskih let, kajti diplomiral bo, kot sam pravi, v novembru, že v de-cembru pa ga čaka vojaška suknja.
Na vprašanje, ali ima poleg ple-zanja še kak drug komjiček, je Peter Odgovoril negativno. In tako sva takoj prešda na razgovor o alpiniz-mu. Povsem sveži so bili še vtisi iz Sovjet&ke zveze, kajti Peter je bil član slovenske alpinistične odprave na Kavkazu avgusta letos. Skupaj z pstaiimi tx>varlši se je povzpel na najviSji sovjetski vrh Elbrus (5630 metrov), premagal pa je tudi &tevil-ne drugre težavne vzpone na sovjet-6ke gore.
Svoj največji uspeh je dosegel lani avgusta v Dolomitih v Italiji, ko sta skupaj z Barbko Lipovškovo (danes se Barbka piše že ščetinin) preplezala slovito Direttissimo v Veliki Cini, ki je označena z šesto težavnostno stopnjo, kar je po med-narodnih kriterijih najtežji razred v alpinistiki.
Peter je mnenja, da alpinizem ni Sport, kajti tu ne gre za neke rezul-tate izražene s časom, ne tekmuješ na čas, plezat greš sam zase in preizkusiš vzdržljivost in zmožnosti samega sebe. Zato je seveda potre-bem trening in Petra kakor tudi Barbko je moč poleti skoro vsak dan videti zjutraj na Gradu, kjer si na šancah utrjujeta prste. Tudi na fcrmadi — Turncu sta stalna gosta
Kot zsanimivost je še dodal, da ga )• pri v25xhvu na Elbrus bolela gla-va in sicer zato, ker je v višini nad 4000 m zrak že tako redek, da one-mogoča normadno dihanje. Zaradi tega rabiS aa vzpon na Blbrus, ki drugače za alpinista ni težaven, mj-manj dva dni, da *• lahko vsaj del-no aklimatiariraš.
»No, sedaj s piezanjem leto dni ne bo niC, kajti kot sem že omenil m« čakajo vojaki, toda ko se mem, bom aopet plezal, kajti živ-Ijemja si kar ne morem predstav-IJati brez t«ga »Športa«, kot neka-teri imenujejo aipinizem.«
»Namesto zadnjega vprašanja na-Se najboljše želje za uspešno oprav-Ijeno diplomo prihodnji mesec in fco se vmes od vojakov, še obilo težavnih vaponov v naših lepih gorah.K
T. Z.

Pred dnevi, točneje v soboto, je Mi-ro Cerar v družbi z bolgarskim telo-vadcem Prodanovim ter Italijanom Car-minuccijem preko Frankfurta, Kopenha-gena in Severnega tečaja odletel v deže-lo, ki bo čcz leto dni gostiteljica naj-boljših športnikov sveta na 18. olimpij-skih igrah — v Japonsko.
Miro se bo udeležil mednarodnega pr-venstva v telovadbi v Tokiu in tudi ne-katerih propagandnih predolimpijskih tekmovanj v drugih mestih Japonske. Poleg Cerarja, Prodanova in Carminuc-cija iz Evrope in domačinov Japoncev, bodo na teh tekmovanjih sodelovali tudi sovjetski telovadci.
Zato lahko mirno trdhno, da bodo na teh tekmovanjih v deželi vzbajajočega sonca — Japonski — sodelovali prav vsi  najboljši telovadci sveta.
Pred odhodom iz Ljubljane v Frank-furt, kjer se bo pridružil ostalima tek-movalcema, je Miro Cerar za »Tribuno« povedal še nekaj zanimivosti o svojem pravkar minulem nastopu na Mediteran-skih igrah v Neaplju, svoje mnenje o tem, kako misli o tekniovanjih na Ja-ponskem ter na koncu, kakšni so njegovi
tekmovanje odvijalo v obveznih vajah, za katere se v zadnjem času nisem te-meljiteje pripravljal, in da tudi nisem bil zdrav (Miro je drugi dan tekmova-nja zbolel za angino), mislim, da moj nastop ni bil neuspeh zame. Pomembno vlogo so imeli seveda italijan&ki sodniki, ki so povsem odkrito navijali za svoje tekmovalce. Neitalijanski sodniki so bili iz držav (Libanon, Maroko, itd.), kjer telovadba dale<5 zaostaja za povprečnim evropskim nivojem in zato niso bili kos realnemu ocenjevanju. Žal smo Jugoslo-vani poslali na to tekmovanje le enega sodnika, čepra^ je bil gostitelj priprav-ljen  plačatd  stroške  za  dva.
Tudi v našem vodstvu je sem in tja zaškripalo. Z oziram na to, da takoj po Mediteranskih igrah potujem na Japonsko, je moj trener, ki je bil v Neaplju obenem tudi vodnik naše vrste, Boris Gregorka, zahteval od vodstva, naj mi omogoči ob povratku spalnik, da ne bom utrujen pripotoval domov. Sprva ni o tem nihče hotel ničesar slišati in šele ko so ostali moji tavariži izjavili, da bodo sami zbrali denar in mi pla-~ čali vozaio karto za spalni voz do Ljub-Ijane,   je   bil   denar   kar   naenkrat   tu.
TRIBUNA STRAN 10
načrti po vrnitvi g te skoraj enomesečne turneje.
»V Neaplju je bil važen predvsem uspeh naše telovadne vrste, kajti zaradi njene do-bre uvrstitve (v general. plasmaju je naša moška vrsta zasedla 2. mesto za Italijo) ni še gotovo, ali bo Jugoslavija poslala v Tokio lc posamesaiike, ald celo vrsto. Za Italijani smo zaostali le 4 bočke, k tej razliki pa so »pripomogli« feudi pri-stranski sodniki. Sicer bo naša vrst« imela še l«po priložnost, da na dvoboju z Bolgari novembra meseca v Ljubljani pokaže vs« svoje sposobnostd in prepri-ča JOSFK (Jugosl. olimpijski savez za fizičku kulturu o svoji sposobnosti za udeležbo  v Tokiu.
V Neaplju organizacija Meddteranskih iger še zdaleč ni bila tako dobra kot tista pred 3 leti v Rimu na zadnji olim-piadi. Tekmovalci smo morali po uro in več čakati na avtatous oz. jeep, s katerim smo   se   vozili   od   hotela   do   stadiona.
Z mojim nastopom nisem preveč za-Uovoljen, toda-z oairom na to, da se jo
Neapelj sam mi je ostal v spominu kot lepo mesto, žal 1« v samem sredi-šču mesta. Cim sem zašel malo izven centra, sem se že znašel v ulicah, iz katerih je vela umazandija M r&vščina. Omembe vreden je bil še ogled svetovno znaniih  Pompejev  in vulkana Vezuva.
Vse to pa je nekako hitro minilo in moje misli so se preusmerile na poto vanje   na   daljno   Japonsko.
Gimnastična zveza, Japonske me je že pred čascm povabila na mednarodno pr-venstvo Japonske v telovadbi, ki bo od 12. do 16. oktobra v Tokiu? poteg tega pa še na nekaj predolimpijskih tekmo-¦vanj v drugih mestih Japonsike. Poleg mene bodo na teh tekmovanjih nastopiJi še ruski telovadci, Bolgar Prodanov in Italijan Carminucci. Misldm, da bodo prvo violino igrali izvrstni japonski te-lovadci, saj bodo tekmovali pred doma-čim občinstvom. Tekmovali bomo v po-polnem olimpijskem programu, to je v 6 obveznih. in 6 poljubniih vajah V poljub-nih vajah  s«  čutim  dobro pripravljene-
ga, žal pa sem v obveznih vajah nekoli-- ko slabše  pripravljen,  ker  mi  je  nastop v   Neaplju   preprečal   temeljitejšo   pripra-vo.
Zdi se mi zelo pomembno, da si bom že leto dni pred olimpijskimi igrami lah-ko ogledal prizorišče mojega morebit-nega nastopa (Cerarjeva vrlina je pafi vedno bila in je še — skromnost), se privadil na klimatske pogoje, ki vladajo na Japonskem, na pogoje tekmovanja in še na mnogo ostalih malenkosti, ki so lahko za nas tekmovalce pomembne. Tu naj pripomnim, da so tekmovalci ve-čine vzhodnih držav že imeli priliko gostova-ti na Daljnem vzhodu — Kitajskem in Ja-ponskem in tako dobro spoznati razmere. Žal mi je, da ne bo mogel z menj od-potovati moj trener, tovariš Boris Gre-gorka; tako bom na teh odgovornih tek-movanjdh nekako prepuščen sam sebi, sam sebi bom svetovalec in trener. Toda japonska telovadna zveza je povabila le tekmovalce in ne tudi njihove trenerje!
Moje gostovanje na Japonskem bo tra-jalo skoraj mesec dni s potovanjem vred in po vrnitvi me čaka 24. in 25. novem-bra na Gospodarskem razstavišču v Ljub-ljani dvoboj z močno bolgarsko državno telovadno vrsto. Doslej smo z Bolgari v medsebojnih dvobojih vedno iagnblli, toda na svetovnih prvenstvih in olimpi-dah smo se uvrstili v skupni razvrstiUri pred njih. Po mojem mnenju bo to ena-kovreden dvoboj, ki bo potekal po po-polnem    olimpijskem   programu.
Po tem tekmovajiju si bom privoSčil »dopust«. Z ozirom na to, da bom dalj časa odsoten zaradi gostovanja na Japon-sk&m, ne bom mogel še letos opraviti zadnje tri izpitc in diplomirati pred no-vim letom, toda potem bonvftrdno zagrabiJ in enkrat do spomladi, upam, bom di-plomiral.« (Na njegovo izjavo se lahko za-nesemo in ni dvoma, da bo pravna fa-kulteta že v spomladanskih mesecih irne-la   enega   diplomanta   več.).
»Po diplomi bo sledil vse do olimpij-skih iger trd trening, kajti vloga favorita je, kot je znano, zelo nehvaležna, poseb-no šs na tekmovanju kot so olimpijska igre,« je zaključil pogovor najboljši ju-goslovanski športnik.
TOMA2 ZAJC
Morda še ne veste da ...
...postaja nogomet v ZDA vse bolj popu-laren. Nogometne tekme igrajo že v 24 zveznih ameriških državah, od skupno 51. Največje zasluge za prpularizacijo nogoine-ta v ZDA ima verjetno vsakoletni medna-rodni nogometni turnir v New Vorku, ka-terega se vedno udeležuje tudi po eno ju-goslovansko moštvo (leios zagrebški Di-namo).
Na tekmah ameriških moštev med se-boj velja pravilo, da se igralci lahko me-njavajo med vso igro va tudi to, da žioga, ki jo igralec brcne izven igrišža, to je na tribune, postane last tistega gledalca, ki jo ujame. Tako se večkrat zgodi. da med tekmo zamenjajo tudi po tri žoge. Vseka-kor lep spomin za tistega srečnega gle> dalca. ki mu uspe ujeti žogo.
...se japonski olimpijskl komite zaninia za Elanovo telovadno orodje, in je zelo verjetno, da bo Japonska za prihodnje olimpijskc igre naročila telovadno orodje prav od priznane sdovenske tovarne šport-nih rekvi«tov Elan. To vest je potrdia tu-di podpredsednik mednarodne gimnastič» ne zveze (FIG) g. Gamber, ko si je v Be-gunjah ogledal orodje. na katerem so tek-movali tudi najboljši evropski telovadci na  V. evropskesm  prvenstvu   v   Beogradu.
... so si sevcrnokorejski namiznoteniški igralci izmislili novo metodo treniranja — nekak supertrening, s katerim hočejo doseči svetovni kvalitetnl nivo svojih so-sedov Kitajcev in Japonccv. Severni Korej-ci namreč trenirajo famenoma na kopnem in na ladji, ki plove po nemir-nem morju. Prepričani so, da bodo ob teh težavnih pogojih za trening dosegli popolno sigurnost. Bomo videli?!
NOVO NA KRATKO...
Vroč poleten dan je bil, v katerem ~ vnaprej že veš — se ne more zgoditi kaj posebnega. Tudd čakal nisem nič več, ka-toor je bllo moje povprečje. Vzel me je fičtoo, siv, LJ ..., skoraj nov, brez poseb-nih znamenj. Voznik je bil prijazen, okro-glih, že malce nabufolih rdečih lic. Šed je ravno v mesto, v katerega sem bdl najne-njen nidi jaz.
Dodgo sva molčala. Nimain navade za-čenjati pogovorov v avtomobiilu. To stvar prepustdm vedno vozniku. Tako je bdlo tudi to pot:
»študdrate?«
»Da. šfcudiram nekaj...« sem se na-muzndl.
»Kaj pa ...?«
»Jugoslovansko književnost.«
»O, ooo,« je zategnil voznik in se rahlo nasmehnil.
Potem sva spet molčala. Vozniku je menida zmanjkalo vprašanj, meni pa sprva tudi ni prišlo ndčesar na misel.
Končno se mi je zdel roodk že predolg.
»Potujtste službeno?« sem začel.
»Ne, ne. Privatno. Na obisk grem k znancem.«
Potem sva govorila o cesti, kako lepo so speljani ovinfci, o tem, kako prijetno je voziti po njej, o vremenu in o avtamo bilih. Po večletnem avtostcpanju mi je bila to tema, kd sem jo imel že v meaLncu. Današnji voznik se je v tem pogovoru še posebno razgovoril. Prednaet pa so mu bila vozila Piat 600. Razumljivo, da niisem smel o »fičkotdh«, posebno še o teh, ki so nare-
jeni v Jugoslaviji, izrazitd nobenega divo-ma. Videl serp, da bi s tem voznika globo feo užalil. Tako se mi je kar sama vsilila misel: »Kaj neki je ta človek po poklicu? Gotovo je kiak reklamni agent tovarne »Cr-vena zasfcava.«
Tako sem se opogumil in prekindil naji-no avtamobitlsko debato z vprašanjem:
»Oprastite, vas smem vprašati, kaj ste po poklicu?«
»Po poklicu? Piisatelj, pisatelj sem,« je vozanik malomarno odvrnil.
Jaz, študent jugoslovanskih kmjiževno stl, sem se, seveda, kar zdrzndl. Takoj sem se spominda knjige, ki sem j6 uporabljal v gamnaziji. In ta knjiiga je imeila fotogra-fije pisateljev, ki sem jih včasdh gledal s takiin občudovanjem. Bolj pozomo sem si ogledal tudi obraz današmjega voznika. Ta-krat se mi je razjasnalo. Saj to je ven. dar...
»Oh, saj res! Saj vi ste piisatelj... Prav veseli me, da se peljem z vamd...«
Pisatelj pa se je samo pomemljdjvo na-smehndil. Očiitno je bdil še ves zaitapljen v prejšnji pogovor.
»Veste«, mi je spet začel razlagati, »fičfco ni samo najbolj ekonamddno vozilo, saj je poraba benzina v primeri z drugimi vozalti prav malenkiastna, ampak je odličen tudi...«
Več mu že nisem mogel slediti. Govorltd je moral precej na glas, če je hotel, da sem ga razumel. Cesta je biiLa slučajno tia-kovana, v fi^ku si imel ušesa polna tru-šča, pisatelj pa je govoril, govoril o vseh fičkovih kvalitetah.
V tem času sem jaz pripravil svoje »H-terarnio« vprašanje.
»Pripravljate spet kako novo knjago, kako presenečenje?« sem zindil, ko je pisa-telj malo ponehal.
»... in cena nikakor ni pretirana.« Pi-satelj je presldšal moje vprašanje. »Ob tako ugodnih pogojih odplačevanja, kakršne zdaj nudi banka...«
Skleinil sem, da bam pioskusdl z drugim vprašanjein, ko bo pdsatelj spet utahnil.
»Ste se z vašo zadnjo knjdgo..., o ka-teri je bllio taldfeo razpravfljanj, dolgo ukvarjald?«
PisateJj pa je že nadaljeval: »Poglejte v Italijo! Ob vsej veliki izbiri je fičko še vedno ostal najbolj popularno vozilo in to upravičeno, saj...«
Najraje bi si zatisndl ušesa. Na srečo pa sva se že bldžala mestu, M je bilo otaema cdlj.
»Bral sem nekaj vaših knjig,« sem sko raj vzdihnil.
»Lepo, lepo. Hvala,« je rekel pisatelj, na uista pa mu je spet prišel tisti nasineh člaveka, ki nekaj pomeni.
Prispela sva. Povabil me je na kavo. Spdla sva še limonadi. Hotel je plačati, pa ... Denamico je imed v avtjomobilu. Po-tegniil sem tiste tri stotake, ki sem jih — zadnje — mečkal v žepu, in plafial jaz. Na-smeh ob tem ni bil priisiljen, saj sem bil vesel, d!a seni končno lahko ozustil frazo: »Najlepša hvala za prijetno vožnjo!« in se posiloviil.
JOŽE PREŠEREN
Pravijo, da bruci izgube semester, leto ali še več, preden spoanajo, za kaj gre v njilioveim novem, akademslkem življenju. Da ne bi bilo temu večno taftoo, čutimo prijetoo dolžnost, odkriti jdm čare univer-zitetnega središča. Kar za nami!
Nekdaj je bil Mgavec ena prijetaih Jjublj-amiakdh gostiloi. Ceto pesniilki in njihovi nieceni so tam posedali. Toda, to spada že v zgodovino (literarno meindB). Fi-govec Sesitdeseitih let XX. stoletja je videti pri-bližno tak:
V največjem, dotigein proisit»ru sifcoje bla-gajna, točilna miza in priimerine police za naslanjanje truidnih gositov. Tukaj je vi-deti le malo študentov. Prevladujejo usluž-benci »tramvaj komamde« in druga navadini I^ubljacičanii. Tudl teme njihovih nazgovo-rov so običajme. Npr.: kafco bod/o posve-
tili soistainovalcem, s kateramd so sprti, fea-ko bodo poOcazali šefu, kalko bodo pofeazalii svojim podirejenim in podobne iriiamje.
V asitalih treh prostorih za premnogimi vogaM se vam bo kar stemndlo pred očmi — od čraiii uisnjomh sulknjičev. Ob njih sedie pšeniičncKlatolaise, belolase in drugo-barvmoilaise mltadenke. Na mizala: kOBarci »peiteiliinčkovčka«, »mralega čaija« (1/2 dcl ru-ma + cockta), vermouth in gin, od izdel-kov tobaoae iniduistrije pa Pilliteir 65 in ljuib-Ijaaska Morava. Teima racagovoroiv: (kultur-no)-zabavne priredittve v zaprbem krogu.
Prata enajistn zvečer boste tu sreda-ld sku-prime studenitov, ki so-se zasedeli na kakem sesfcanku. Ob prigrizovanju hrenovfc in pi-va se bodo v kratkem čaisu (gostom stre-žeijo le do 23 ure) domeaili bolje in več kot prej na formalnem delu sesbannka.
SaniitiaTije se nahajajo v zadnjem delu loikala, poanavalci pa se paslužujejo bMž-njega partea, kjer so tudi špoptind tereni, kadar je treba kaikšnemu trdoglavcu dolo-čene stvari doipovedati, ozdroma vbiti v glavo.
Onistran ceste je kavarna Evropa (Nefea-teri trdijo, da je to zvečer najboij obiskana gositilna v Ljubljainl. In prav iinajo!).
Na levi stramd sede ob zrcailiih bolj ali rnanj mdčina de&leta. Za njimi oziraiti se ni priporočljivo. Možafei v njiihovi družbi bi vam, kljub majavim nogam, vseeno uspeš-no pc^siveitiLM.
če se zanimaite za sHovenako kulturo in žum&listiko, potem si dobro ogilejte ljudS,
kd običajino sede >Hia ovinku«. Malo naprej boste srečali neprijazne in še nepriznane kulbuinne osebno&ti, ki pa so v svojiilh izja-vah in ocenah precej gasfx)besedini. Reper-toar: pivo s konjaikom, pelinlkovec (več-ferat ni kaj prida), buiteljčno vino, čnna ka-va, ledena kava. Od tobaka: vse vrste, celo neikaj pip.
Če pa iščete prijateilje in znance, jili bosite oajibdlj gotovo našla zavaHjene v udctone naslanjiače na skrajnaim levem kon-ou gositaikie, pardon, kavame.
Uradine ure so v tem lokalu, ki je obe-nem zelo pnimerna čakatoica za kasne tro-lejbuse in avtobuse, do pol dve zjutraj. Od tu se delajo lepe tiire v o>ba Ijublijainisika bajra in pa zahitevnejši izleti do Ria in Ko-lodvorslke restavraoije.
O tem pa drugič!
PARDON, POMOTA: Tokrat se je dogo-dila kadrovski komisiji »Sklada Borisa Kidriča«. Študentka III. stopnje kemijske tehnologije, njihova štipendistka, je za vse čase izgrubljena za pedagoško, znanstveno in raziskovalno delo. Odšla je namreč v — samostan.
V AKADEMIKU RES DILETANTJE: Pred vrati SKUD Akademik se bleši lepa tabla z napisom y več evropskih jezi* kih. Odgovome osebe so res dokazale, da so v društvu (kljub ostrim sodbam o profesionallzmu študentskih kultumlh sku-pin) res diletantje — vsaj za  prevode.
JUBILEJ: Pravkar mineva leto, odkar so se vrnile skupine Akademika z lanskih inozemskih gostovanj. Upamo, da bomo doživeli tudi prvo obletnico postavitve fo* tografij s teh uspelih turnej v propagand« no omarico v Igriški ulici.
2ALOSTNI OSTANEK: V preteklem šol« skem letu je »odklenkalo« Akademskemu plesnemu klubu. Ostala je le omarica (brez' slik!) na zidu Poljanske 6. Prosimo pogreb-ce, ki So klub zagrebli v prerani grobek, da odstranijo še ta žalostni spomin,
BRUCI SO NAM POTO2ILI: Kljub na-predku človeške družbe in čedalje večjemu uveljavljanju načel humanosti in demo-kracije smo ob vpisu še vedno popolne »nule«.
PRECEJ SELITEV V PRESTOPNEM ROKU: Mnogi študentje, ki niso zadostili zahtevam za vpis v višji letnik, so prebe-žali na drage fakuliete. Tudi med onimi, ki so že čisto na koncu s študijem, je pre-cej takih, ki so si podaljšali »mandat«. Zakaj tako? Odgovor je na dlani (in ne tako kot pri nogometaših); v oktobru je treba predložiti razne lističe za razne ugodnosti.
RAZLICNA MERILA: V časopisu je bila objava, da je treba nameravani študij pri-javiti vnaprej — na vseh fakultetah. Pone-kod je naknadiia prijava — ob prozornih razlogih — mogoča, drugod pa ne.
ENA POCITNIŠKA: Tudi študentsJd tu-rizem (inozemski) napreduje — kot vsak drug turizem pri nas. Udeleženci letošnje-ga potovanja s Počitniško zvezo na Poljsko so se že bolje znašli in so potovali preko meje mirne krvi. »Stvar« so namred ure-dili.
ZABAVNA PRIREDITEV?: V programu Tedna novincev smo opazili tudi napoved nogometne tekme med Centralnim koml" tejem ZMS in predsedstvom VO ZŠJ Ijub-Ijanske univerze. Po storitvah slednjih na tekmah s Tribuno lahko sklepamo, da bo šlo povsem za zabavno prireditev.
Čudni mungo
V dezeli kober se je nekoč rodil mungo, ki se ni hotel boriti soper kobre, niti proti komu drugemu. Razširile so se ffovorice o tem, da Mvi nek mungo, ki se noče boriti s kobrami. Njegova stvar je, če pusti druge pri miru, ampak dolžnost vsakega mwn-ga j3 ubijati kobre ali biti ubit od njih. »Zakaj?« je vprašal miroljubni mungo in spet so pričeli govoriti naokrog, da novi čudni mungo ni samo pro-kobrist in anti-mungoist, ampak tudi intelektualno nenava-den in proti idealom in tradicijam rmmgovstva.
»Nor je!« je zavpil oče mladega munga.
»Bolan je!« je rekla njegova mati.
»On je strahopetec!« je zakričal njegov brat.
»Mungoseksualec je,« so^šepetale njegove sestre.
Tujd, ki mu dotlej niso posvečali nikako pozar-nosti, so se nenadoma spomnili, da so ga videli, ka-ko se je planl po trebuhu, kako je skušal kobro preslenit* oH kako ie snoval nasilen prevrat v Mun-goviii.
»Poskušam uporabljati pamet in razum,« je dejal čjuLvA novi mungo.
»Pamet pomeni šest sedmin izdaje,« je rekel eden nfegotrih sosedov.
»Razum uporablja sovrašnik,« je dodal drugi.
Na koncu se ie razvedelo, da ima miiTuro strupen uari? kakor kr\hro fa io h?i soien ter obfoien na vrermanstno.
POTtk.  prč?  SP  svoiih, kaiti  če  se  jih ne boš.  te bodo  sami še  prej knnčali  kot tvoji nasprotnild.
JANEZ THURBER
TRI BASIMI
ZA DANAŠNJI ČAS
Lev je pravkar razlagal kravl, kozi in ovci, da pripada jelen, ki so ga. ubile, njemu, fco so se poja-vile tri lisice.                           .
»Vzela bom tretfino jelena za globo,« je rekla prva, »ker nimaš lovskega dovoljenja.«
»Jaz bom vzela drugo tretjino za tvojo vdovo,« je rekla druga. »Zakon je tak.«
»Saj i<xz nimam vdove« je dejal lev.
»Nikar ne dlakocepimo,« je povzela tretja lisica irt vzela zadnjo tretjino ja pre$ivriinsko takso. »Za leta lakole.« je pojasnila.
»Toda jaz sem kralj živali,« je zarjovel lev.
»Ah, potem pa ne boš potreboval rogovja, saj imaš že krono!« so rekle lisice in pobrale še ro-govje.
POUK: DandaneiS rai tako lahko dobiti levjega deleža kot nekdaj.
Lev in lisice
Oče in hči
Neka majhna deklica je dobila za snoj sedmi rojstni dan toliko slikanic, da je njen oče (bU je šef v svojem uradu, dom pa je upravljaia mama) menil, naj hčerka da eno aii dve slikanici malemu sosedu, dečku z imenom Robert, fei se je oglasil pri njih, bolj namenoma kot slučajno.
Vzeti knjige ali karkoli drugega majhni deklici je kot bi jemali Arabcu orožje ali otroku slaščico, toda očetova je obvelfala in Robert je dobil dve slikanici.
»Končno, osicaie ti fih še devet,« je rekel oče, ki je mislil, da je filozof in otroški psiholog in ni mogel kar tako umolkniti.
Nekaj tednov kasneje je šel oče pogledat v svojo knjižnico v Oxfordski angleški slovar besedo »fa-ther«, da bi si napasel oči na poveličevanju očetov~ stva skozi stoletja, o ni mogel najti zvezka F-G, nato pa je ugotovil, da manjkajo še trije, A-B, L-M in V-Z. Naredil je preiskavo po hiši in kmalu zvedel za usodo manjkajočih zveskov.
»Onega jutra je nek mož prišel k vratom,« je re-kla hčerkica, »ki ni vedel, kako bi prišel od tu v Torrington in iz Torringtona v Winsted. Bil je lep mož, mnogo lepši od Roberta in tako sem mu dala Uiri tvoje knjige. Končno, Ozfordski angleški be-sednjak ima trinajst zvezkov in ti jih še vedno ostane devet.«
POUK: Stara resnica je, da ni treba, da je tudi za žensko črno tisto, kar je črno za moške.
PISATEL J
ZVEZA ŠTUDENTOV JUGOSLAVDE — UNIVERZA V UUBUANl
TEDEN NOVINCEV
OD 14. X. DO 20. X. 1963
14.  X. ob 20. uri v Operi
15.  X. ob 16. uri v Tivoliju
16.  X. ob 16. uri v Študentskem naselju
17.  X. ob 16. uri v študentskem naselju
ob 20.30    v študentskem naselju
18.  X. ob 15. uri v Študentskem naselju
ob 16. uri v študentskem naselju
19.  X. ob 14. uri na igrišču Slovana
reprezentanca
SVEČANA AKADEMIJA
KOŠARKA Olimpija : Slovan
MALI   NOGOMET   Olimpija
Univerze
ODBOJKA Ljubljana : reprezentanca
Univerze
ŠKUD AKADEMIK NOVINCEM
ODPRTO STRELSKO TEKMOVANJE
NOVINCEV
ROKOMET Olimpija : reprezentanca VŠTK
NOGOMET reprezentanca UO ZŠJ : CK ZMS
Novince vabimo, da si prireditve ogledajo.
Vsako leto posvetimo prvi teden življenja na naši univerzi vsem tistim, ki prvič v živ« Ijenju prestopijo prag svojih fakultet s knjigami pod pazduho. V enem tednu se zvrstijo razne prjreditve, s katerimi starejši kolegi mlajšim predstavijo del življenja študentov na področju kulture, športa, zabave in podobnega.
UNIVERZITETNI ODBOR ZŠJ
NOVICE NA KRATKO
NA SESTANKU CO Zveze študentov Ju-goslavije, ki je-bil pretekli torek, so dolo čili datum šeste konference Zveze študen-tov Jugoslavije. Konferenea bo od 22. do 24. januarja v Beogradu, prisostvovalo pa ji bo pribldžno 350 delegatov iz vseh jugo slovanskih  unriverzitetnih  cenitrov.
AKADEMSKI KOLEGIJ POLNO ZASE-DEN: Kakor smo zvedeli od upraive Aka-flemskega kolegija, se je za stanovanje v item študentskem domu priglasilo ved štu-dentov, kakor so računali. Kapaci,teba Ko-legija je 457 postelj (odšteti so prostori za uslužbence). Na novo so sprejeli 104 štodente, 73 pa so jih začasno odklonili s pogojem, da bodo dobili prastor takoj, ko se drugi izselijo. Med te študente pri-števajo tdste, ki so, oziroma, ki bodo izgu-bili pogoje za bivanje v študentskem domu ali pa bodo že diplomdrali v jesenskih iz-pitnih rokih. štiri kandidate za posteljo v Kolegiju so odklonili do spamladi.
Da je povpraševanje v Kolegiju letos tako veliko, je najbrž posledica nekaterih higienskih izboljšav v tem domu. Meddru-gim so prebelili (po dolgih lebihj vse hod-nike in sobe.
MAKEDONCI V KOLEGIJU. V Akadem-ski kolegij je v teh dneh prišlo 35 študea-fcov iz Skopja. Posamično prihajajo še dru-gi študentje iz Skopja, ki jim je potres onemogočil študij v makedonskem glav-nem mestu. Iz študentskega naselja pa nam sporočajo, da so študernte az Skopja namestili v nekdanje učilnice diokler ne bodo izpraznjene manjše sobe. Makedon-ski študentje, ki bodo študirali na tehnič-ndh fakultetah so dobild stanovanje tudi V doniu Visoke politdčne šole.
POMOC LJUBLJANSKE ZVEZE ŠTU-DENTOV. Univerzitetni odbor Zveze šttl-dentov ima kot nujno pomoč študentom iz Skopja na razpolago 4 milijone dinar-jev. Prav tako vsoto je namenila tudi Uni-verza kot pomoč tem študentom pri štu-diju in namesbitvi v Ljubljani.
IZPIT IZ TERMODINAMIKE: V Beo-gradu je v junijskem izpitnem roku vpra-šal profesor študenta:
—  Kolega, koliko je notranja energija te mize? ...
Po daljšem razmišljanju je študent iz-javil, da ne ve.
Dobil je za odgovor negatiivno oceno, potem pa se je iskreno zanimal za notra-njo energijo mize, za katero je sedel pro fesor. Dobil pa je takle odgovor:
—   Vidite, tudi jaz tega ne veiri, toda jaz vem,  zakaj  tega ne vem,  vi pa tudi tegia ne veste ...
NOV PROGRAM PREDVOJAŠKE VZGO-JE. Zvezni sekretariat za narodno obram-bo je sprejel nov koncept pouka predvo jaške vzgoje na fakultetah, višjih in viso-kih šolah ter akademijah. Po tej odločitvi bodo predvojaško vzgojo predavali po no-vem progranru, ki obsega več poglavij iz iteorije vojne, predavanja pa bodo o pojavu • VQ]ne an bojevanja, gledanega iz štirih filozofsko-ekonomskih in etičnih glediišč. V programu predavanj so tako te nove teme: Vojna kot družbeno-zgodovinski pojav t'5 ur), Vojna v sedanjih pogojih (8 ur), Obramba domovine kot pravica vseh dr-žavljanov, kolektivov in družbemo politič-nih skupnostd (4 ure), SplOvšnoljudska voj-na (6 ur), Moč namdne obrambe SFRJ (10 ur), itd.
Program predvojaške vzgoje se razliku-je le na medioinski veterinarski in farma-oevtski fakulteti, kjer je usmerjen bolj v pridobivanje praktičnega znanja iz teh znanostd, ki so v vojnih prilikah neobhod-no patrebne.
CENE SE NE BODO BISTVENO SPREMENILE. Iz Beograda nam poroča-jo, da so na sectežu Undverzifcetnega odbora
ZŠJ v Beogradu sprejeli sklep, da letos ne bo nikakšnih sprememb v oenah štu-dentskih domov in menz. Tudi cene pre-vozov v mestnem potniškem prometu bodo zja študente ostale nespremenjene. Po tem sklepu je bil še sestanek v prositorih se-kretariata univerze, kateremu so prisostvo-vali tudi upravniki domov in menz. Dome-riild so se, da se cene v domovih ne bodo dvignile, le v menziah se bo hrana podra-žiila za 500 dinarjev, kar piomeni 5700 di-narjev na mesec. Cene prehrambenih arbi-klov, ozirama pbrokav, bodo v vseh restav-racijah in menzah enake.
Seminar za študentske novinarje
Uredništvo novosadskega študentovskega lista Index je organiziralo v Novem Sadu od 22. do 27. avgusta seminar za študente-novinarje. Udeležili so se ga predstavnikl Studenta, Studentskega lista, Tribune, Kate-dre in     Indcxa.
Na seminarju so se mladi novinarji pogo-vorili o vlogi študentovskega tiska v našem družbenem razvoju. Ugotovili so pomemben prispevek študentovskega tiska pri širjenju naprednih in demokratičnih načel na uni-verzi  in   njegov  vzgojni  značaj.
Omeniti velja, da so študentskim novinar-jem predavali in jim posredovali svoje bo-gate izkušnje iz dolgoletne novinarskc pra-kse nekateri znani jugoslovanski novinarji. Med temi je treba predvsem omeniti na-mestnika direktorja Inštituta za novinarstvo v Beogradu Nikole Kerna, ki je govoril o problemih novinarstva ter Dušana Timote-Je\-iča, ki je razpravljal o vlogi novinarja in njegovjh dolžnosti do javnosti.
-dM-
ŠOPEK ZA
Obraza sta jima sijala bolj kot nova prstana na rokah.
»Nič ne pomaga, Iva« ... sem rekla namesto pozdrava.
Naj ju predstavim: študenta Iva Lončarič in Žarko Topalovič sta si v soboto pri-služila naš prvi šopek v letošnjem letu.
»Kako, da sta si izbrala prav današnji dan.za poroko?« je bilo moje prvo vprašanje, potem ko sta pristala na razgovor. »Je morda kak jubilej?«
»Ne. Pač, skoraj. Jubilej in en dan.«
»Vama je bilo pri poročnem obredu kaj prav posebno všeč?«
Zamislila sta se. Priča, ki je imela očitno bolj jasno glavo, je pomagala. »Izme-njava prstanov je seveda najbolj svečan trenutek. Najmanj pa mi je všeč ta reklama za Modno hišo, ki kvari lep vtis slike, ki je sicer tako prijetno darilo. Kar napišite to.« Obljubila sem.
»Kako pa kaj študij?« Povedati moram, da sta Iva in Žarko, pravzaprav Žažl, absol-venta; ona agronotnije, on medicine. Marca nameravata diplomirati. »Se vama zdi, da bo s prstanom laže?«
»Seveda«, je resno pritrdil žaži, »v dvoje gre vse laže«.
»Zdaj pa lepo prosim, da mi izdata recept za srečo. Vsi neporočeni bralci Tribune vama bodo zanj gotovo zelo hvaležni. Kaj je poleg zaljubljenosii še važno, da se Ijube-zen dobro konča?«
»Treba se je najti.«
»In poklic? Pravijo, da zdravniki nimajo časa za svoje osebno življenje. Mislita, da je to res?«
»Ne, to ne drži,« je resno rekel Žaži. Iva pa se je zasmejala:
»Njegov poklic mene ne bo niotil, pač pa moj njega. Vpisujem namreč živinorejsko smer,«
Dobre volje s poroko torej ni bilo konec. Da pa bl je res ne bilo, sem jima še enkrat voščila srečo in se poslovila. Onadva pa sta v zameno zaželela bralcem Tribune, da 1ii šli čimprej po njuni poti.
M.C.
pisma uredništvu
KDAJ BO
KOIMEC
VRST
Tovariš urednik,
oprosti, da se ti oglašam že na začetku šolskega leta, vendar mislim, da je prav zdaj pravi čas, da sprožimo tako vpra-šanja, kajti v nasprotmem primeru bomo stvari reševali čez vse leto in ne bomo ni-kamor prišli. Ne vem sicer, če mi boste tole pismo objavili, toda vseeno ga pišem uredništvu Tribune s prepriCanjem, da gre za problem, ki bi ga lahko načel vsa-kdo in ki ima širši pomen.
V bistvu gre predvsem za vprašanje ku-hinje oziroma menze v študentskem nase-Iju. Cloveka kar mine tek, ko vstopi in vidi dolgo kačo ljudi, ki se vije od vrat k delilnemu pultu. Mnogi so mi povedali, pa tudi na lastni koži sem občutil: čakal sem več kot eno uro, preden sem lahko segel po pladnju in sedel k mizi.
Spominjam se nekega pogovora pred enim ali dvema letoma, ko je nekdo iz Na-selja izjavil, da bomo morali zaradi pove-čanega števila študentov, pji tudi drugih, ki se hranijo v menzi študentskega nase-lja, povečati v zelo kratkem času kapa-citete kuhinje. To se je tudi zgodilo, ven-dar študentje nismo bili nič na boljšem,
saj je povečanje kapacitet privabljalo le' vedno več ljudi, tudi neštudentov na hra-no v študentsko menzo, delitev hrane pa je ostala pri začebnem tempu. Vrste, ki so bile tudi prej, so se raztegnile in posledi-ce so bile vedno bolj glasno negodovanje študentov, ki s čakanjem zapravijo prav po nepotrebnem dragoceni čas, ki bi ga pravzaprav lahko porabili za rekreacijo, za opoldanski počitek ali za karkoli dru-gega. Vsak pa odkrito prizna, da je čaka-nje nekaj neznosnega in ubijajočega. ča-kanje v vrsti za kosilo pa ima še poseben čar.
Mene pravzaprav v imenu vseh stanoval-cev študentskega naselja in tistih, ki se zlasti opoldan hranijo v študentski menzi, samo tole zanima: ali bo uprava naselja kaj storila, da se te vrste odpravijo ali ne? Lani sem v Zagrebu videl, kako se ta problem lahko na zadovoljstvo vseh re-ši še z enim delilnim pultom. Po logiki bi se tako ljubljanska vrsta zmanjšala za polovico, kar bi bilo v sedanjih pogojih v menzi študentskega naselja kar znosno.
Torej, kaj?
Prosim uredništvo Tribune, da objavi samo začetnice mojega imena, kajti na-slov v tem zapisu ni pomemben.
Ma. V. Naselje, 4. blok
Nismp pričakovali tako hitro prvega pi-sma ob začetku šolskega leta. Zato smo sklenili, da bomo prvo pismo tudi nagra-dili s 1000 dinarji, ki jih bomo poslali po pošti.
O puliu, o katerem govori pismo, narn je upravnik študentskega naselja tovariš PORENTA sporočil, da uprava ni nikdar govorila o novem pultu v menzi, pač pa o pultu v kavarni. Uprava sama vidi, da vsakodnevne vrste kričijo  po  novem raz-
deljevalnem pultu za hrano, toda tak ob-jekt bi veljal kar 6 milijonov dinarjev. Ko smo se začudili tej številki, češ da ni real-na, je tovariš upravnik izrazil osebno isto prepričanje in vendar ugotovil, da bi izvajalci del zahtevali prav toliko, če ne še več. V Sloveniji imamo dve podjetji, ki izdelujeta pulte za delitev hrarne, eno je v Ljubljani, drugo pa v Škofji Loki.
O problemu pulta so že večkrat razprav-Ijali, vendar Kuratorij študentskih domov in menz ne more dati tako velike vsote. Ko smo tov, upravnika vprašali, kdaf lah-ko pričakujemo kakšno izboljšqmje in ugodno rešitev, je izjavil, da se boolo med šolskim letom resno lotili tega problema in hkrati tudi začeli z adaptacijo. Zaenkrat pa svetujejo študentom, da se v treh urah in pol, kolikor traja delitev kosila, bolj enakomerno porazdele, saj je polna kapaciteta kuhinje 2500 obrokov in še več, menza v študentskem naseljn pa je dosegla najvišji rekord s številko 1600 ob-rokov v cnem dnevu v lanskem letu.
SKUPNA IZDAJA LISTA: V preteklem tednu je bil na predsedstvu Central-nega odbora Zveze študentov Ju-goslavije sestanck, na katerem so se domenili za skupno izdajo sve-čanega lista ob priložnosti zaključ-nih del pri izgradnji avto ceste Bratstva in enotnosti. Pri skupni, izredni izdaji bodo sodelovale vse šfudentske redakcije, pridružili pa se jim bodo tudi novinarji nekaterih jugoslovanskih mladinskih časopi-sov.
iribuna
Tribuna — list slovenskih študentov — Izdaia Univerzitetni odbor ZSJ — Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Peter Jambrek, glavni urednik Drago Mirošič. Uredništvo in uprava Tribune, Polianska 6/II — Telefon 36-123. Tekoči račun 600-14-608-72 — Letna naročnina 400 dinariev — posarnezni izvod 20 dinariev - Rokopisov in fotografii ne vra-čamo. Tisk ČP »Delb«, Liubljana, Tomšičeva 1, tel. 23-522 Poštnina plačana v gotovini
Iva in Zassija