NARODNI COSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani „Zadružne zveze" dobivajo list brezplaćno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste- za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon šte». 216. V Ljubljani, 10. novembra 1910. Kr^oorsKe116 ^'^648 Vsebina: Varnost posojil v kmečkih hranilnicah in posojilnicah. O zadrugarstvu. Kako se pridobiva zdravo mleko? Goljenje. Vestnik Zadružne Zveze. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Književnost. Občni zbori. Bilance. Varnost posojil v kmečkih hranilnicah in posojilnicah. O previdnosti in opreznosti pri dovoljevanju posojil in o njihovi varnosti se je v našem listu že večkrat razpravljalo. Da se zopet dotaknemo tega vprašanja, k temu nas sili velika važnost te stvari in njen veliki pomen za rajfajznovke, za njihov razvoj in delovanje v obče. Ustanovnih kmečkih hranilnic in posojilnic, oče Rajfajzen, je imel ob snovanju svojih zadrug pred očmi vzajemno samopomoč in glavni namen njegovih zadrug je bil, osvoboditi kmetiško ljudstvo iz skopuhovih rok, tedaj pomagati potrebnemu, ki je bil pomoči najbolj potreben. Vendar pa Rajfajzen pri tem ni pozabil varnosti posojil, za katero skrbeti je bila dolžnost za-drugine uprave. Kakor je škodljivo vse, kar se ne giblje v pravih mejah, kar gre do skrajnosti, tako bi bili tudi kmečki hranilnici in posojilnici v škodo obe skrajnosti: tako prevelika ozkosrčnost in bojazljivost kakor tudi neprevidnost in lahkomiselnost pri dovoljevanju posojil. Ne bilo bi dobro in pravilno, ako bi se posojila dovoljevala samo takim, ki imajo znatno premoženje in ki že sami brez poroka nudijo zadostno varnost za posojilo. Pomagati rednemu, skrbnemu in poštenemu članu, to je bila vodilna misel Rajfajznova, pri čemer mora seveda biti varnost posojila po poroku dovolj zajamčena. Ta plemeniti namen se tudi v naših kmečkih hranilnicah in posojilnicah ne sme zanemarjati. Koliko imamo malih posestnikov, ki bi se ne bili mogli vzdržati na rodni grudi, ako bi jim v slučaju sile ne bila priskočila na pomoč kmečka hranilnica in posojilnica. Delo, ki so ga te posojilnice izvršile v korist kme-tiškega ljudstva, se ne da oceniti s številkami ali opisati z nekaj suhimi stavki. Prav ga ve ceniti samo tisti, ki so mu dobro znane razmere na deželi, osobito pa še tisti, ki ve, kako je bilo poprej, ko še ni bilo posojilnic in kako je sedaj. Mnogo bolj škodljiva, da, celo nevarna bi bila druga skrajnost, to je neprevidnost pri dovoljevanju posojil. Nič bi ne moglo biti bolj kvarno zdravemu razvoju naših rajtajznovk, kakor če bi se posojevalo članom lahkomiselno in brez preudarka. Pred vsem je potrebno, da so si člani uprave, ki posojila dovoljujejo, vedno in v - 356 - polni meri v svesti velikega pomena, ki ga ima neomejena zaveza, da so si vedno svesti, da dovoljujoč zadružnikom posojila razposojajo svoj lastni imetek, ker jamčijo — kakor znano — vsi člani za vse obveznosti zadruge, torej tudi za zgube, z vsem svojim premoženjem. Ni bil zadnji razlog za vpeljavo neomejene zaveze ta, da se je hotelo s tem člane zadrugine uprave prisiliti k previdnosti in preudarnosti pri dovoljevanju posojil. Zato je tudi potrebno, da se v načelstvo in nadzorstvo volijo ljudje, ki uživajo zaupanje, ki so previdni in skuseni, ki poznajo gmotne in nravne razmere članov, ljudje, ki so neodvisni in znajo samostojno misliti, ki bi se pri posvetu o dovolitvi ali odklonitvi posojila ravnali brez ozira na osebo ali na kako postransko korist in ki bi imeli pred očmi samo blagor zadruge ter popolno varnost in dobri namen posojila. Naj se ne dovoli nobeno posojilo, pri katerem bi nastal le najmanjši dvom ali pomislek glede zadostne varnosti prosnjika ali poroka! Nobeno posojilo na osebni kredit se ne sme dati brez dobrega poroka, in kjer je to potrebno, naj porokujeti dve ali več oseb. Kjer ima žena solastninsko pravico na moževem posestvu, naj se vedno tudi žena pritegne kot porokinja poleg drugih porokov, da se s tem zabrani, da bi mož delal dolgove brez ženine vednosti. Pri posojilih, ki se imajo zavarovati v zemljiški knjigi, je neobhodno potrebno, da se načelstvo prepriča, predno dovoli posojilo, o stanju zemljiške knjige, da se zna, na katerem mestu bi bila posojilnica vknji-žena in če bo ta vknjižba povsem varna. O stanju zemljiške knjige se je prepričati tako, da kak odbornik sam pregleda, kakšna bremena so že vknjižena na prošnjikovem posestvu, ali pa tako, da si da načelstvo predložiti sodnijski izpisek iz zemljiške knjige. Tak izvleček ali izpisek naj bi se potem priložil zadolžnici, da se more tudi pri re- viziji spoznati, na katerem mestu je posojilnica vknjižena. Zemljeknjižno posojilo se ne sme nikdar prej izplačati, dokler ni vknjižba izvršena. Po nekaterih krajih na (beškem in Moravskem gredo hranilnice in posojilnice še dalje in si oskrbe izvleček iz zemljiške knjige za vsakega člana, ki hoče dobiti posojilo in tudi za vsakega poroka, da bi bolj za gotovo poznale njihovo premoženjsko stanje, kar je seveda le priporočati. Ponovno in s poudarkom pa svarimo hranilnice in posojilnice, da bi dajale posojila trgovskim ali tovarniškim podjetjem. Rajt-ajznovke so ustanovljene za kmečke potrebe in niso sposobne za dajanje takih kreditov. Ako bi se kje kak neizkušen kmetovalec, ki nima zadostnega trgovskega znanja, brez pomisleka poprijel trgovine, pri kateri kaj lahko nastanejo zgube, potem ni rajf-ajznovka za to tu, da bi takemu nepremišljenemu in riskantnemu podjetju posojevala denar in s tem spravljala v nevarnost sebe in poroke. Ali ako bi se drugje ustanovil kak industrijski zavod ali tovarna, o kateri je mogoče že naprej povedati, da bo kmalu žalostno končala vsled nepripravne lege, oddaljenosti, ali vsled neizkušenosti lastnikove, potem zopet ni rajfajznovka za to tu, da bi takemu pogrešenemu podjetju posodila visoko vsoto. Posojilo bi kmalu prišlo v nevarnost in stvar bi se končala tako, da bi bili poroki znatno oškodovani ali tudi popolnoma uničeni in bi tudi hranilnico in posojilnico najbrž zadela znatna zguba, kar bi pomenilo polom za tako majhen zavod, kakor je rajfajznovka. Obrtnim in industrijskim podjetjem ali tovarnam posojati denar, to je stvar drugih denarnih zavodov in bank, ki imajo obilo skušenosti v takih zadevah in ki imajo vsled svojih velikanskih rezervnih zakladov od kod jemati, da pokrijejo morebitno zgubo. Rajtajznovke so in ostanejo po svojem bistvu in ustroju kmečki zavodi, delajo samo z majhnim dobičkom, da pomagajo kmečkemu ljudstvu, njihovi rezervni zakladi so dosedaj skromni in zato morajo poslovati z največjo previdnostjo in varnostjo. Toda ta previdnost in skrb za varnost posojila ne zadeva samo dovolitve posojila, ampak mora trajati tudi dalje za ves čas, dokler dolg ni poplačan. To velja pred vsem za posojila na osebni kredit. Da so posojila sigurna in varna, za to skrbeti je glavna in prva naloga nadzorstva, ki se ima večkrat na leto prepričati o upravi posojilnice. Ako nadzorstvo pri pregledovanju zapazi, da kakšno posojilo ni več varno, mora načelsvo opozoriti, da ga takoj izterja. To pregledovanje ali revizijo glede var nosti posojil bo nadzorstvo najlažje izvršilo na sledeči način. V seji nadzorstva naj eden član vzame v roko knjigo posojil, iz katere naj bere imena dolžnikov in višino posojila, drugi člani pa pregledajo, če ne manjka za ta dolg pravilne zadolžnice, če sta na zadolžnici podpisana dolžnik in porok, če zadolžnice niso zastarele, če je poroštvo dovolj veliko itd. Ako kaka zadolžnica ne odgovarja vsem zahtevam, ako je n. pr. umrl porok, ali je posestvo izročil sinu, tako da je treba novega poroka, potem se to zaznamuje na listič papirja in se slednjič zabeleži tudi v sejnem zapisniku nadzorstva, dočim se načelstvu naroči, da ta nedostatek odpravi. Pri prihodnji seji se nadzorstvo prepriča, če se je to zgodilo. Vendar je tudi načelstvo samo dolžno skrbeti za varnost posojil in zlasti v nujnih in neodložjlivih slučajih ne sme še le čakati, kaj bo reklo nadzorstvo. Ako načelstvo zve, da kak dolžnik slabo gospodari, naj zahteva boljše poroštvo, oziroma naj v slučaju potrebe posojilo odpove in izterja. Vsaka uprava in vsi člani uprave so dolžni skrbeti za največjo varnost posojil in terjatev pri članih. Dolžni so to storiti v interesu vseh članov, od katerih jamči vsakdo neomejeno z vsem svojim premoženjem za vsakojake obveznosti hranilnice in posojilnice, kakor tudi v lastnem interesu, ker so kot člani načelstva v prvi vrsti dolžni pokriti škodo, katero bi posojilnici povzročili v sled neizpolnjevanja svojih dolžnostij. 0 zadrugarstvu. 1’redavao Ivan Mabulja. Već prvi čovjek, kako kaže sv. pismo, radje je živio u društvu nego li sam, pošto se je veselo probudio, kad je uza sebe opazio družicu. I ako su se ljudi kasnije, kad su se razmnožali, razišli po svijetu, to nije išao svaki za sebe, već u skupinama. Tako nam povijest kazuje, da su i naši pradjedovi, stari Hrvati, došli u ove strane pred stotina godina u cijelim skupinama, a ne jedan po jedan. Čovjeku je već prirodjeno da živi u društvu ili da se udružuje; takozvani „samoživci“ veoma su retki, te ako je koji i prisiljen da u samoći živi, on će prevaliti velike daljine, samo da do društva dodje. Iz tog ljudskog udruživanja postale su općine, iz više ovih kotari, pak pokrajina, dok nije nadošla najveća zajednica, što ju danas imamo — država. Dok su se ljudi u divljačkom stanju, kao lovački i pastirski narodi, skitali od mjesta do mjesta, dotle nisu poznavali razlike izmedju „moje“ i „tvoje“, već je lovina i životinje, što su ih pasli, bilo sve zajedničko. Ali čim su se ljudi počeli baviti’ poljodjelstvom, koje ih je prisililo, da se na stalnom mjestu nastane, odmah počima smisao „moga“ i „tvoga“ t. j. svaki hoće, da ono zemljište, na kojem se on muči, bude njegovo, a ne zajedničko. 1 sve što više čovjek u kulturi napreduje, možemo reći, da ta smisao za mojim in tvojim postaje sve to veća. 1 odatle nastaju ratovi - 358 — medju narodima, jer bi jedni lićeli oteti drugima sto oni imaju i to se ponavlja sve do dana današnjega, te se može kazati, da su ratovi vazda bili, a i biti ee valjda dok bude ljudi, uz sve mirovne konference, koje se sazivlju. Narod, koji nadvlada, obično kaže potučenomu: „Ovo je sad moje, a ne tvoje“, i time postaje jedan gospodar, a drugi rob. Odatle razvilo se u starom i srednjem vijeku silno ropstvo. U prijašnjim vremenima inteligencija ili naučeniji slojevi pučanstva, imali su u svojim rukama sve imanje ili sve je bilo njihovo, dočim niži slojevi nisu imali ništa svoga, dapače ni isti život nije bio njihov, već gospodarev, te su morali ovima raditi kao živina ili robiji. Prvi, koji je počeo naučati, da su svi ljudi jednaki i da se moraju ljubiti kao braća, bio je naš Božanski Spasitelj. A1 je dugo i dugo prošlo dok je Njegova nauka došla do opće važnosti, dapače ima još i danas silnih protivnika. Istina, usljed buna i silnog prolijevanja krvi od strane ovih potlačenika, većina je današnjih država u Evropi proglasila zakon o jednakosti med svim slojevima. To se dakako učinilo jedino u pogledu lične slobode i jednakosti t. j. danas je svatko gospodar samaga sebe, a nije ničiji rob i svi su ljudi pred zakonom jednaki, al da se ljudi i imućstveno izjednače t. j. da svi budu jednako posjedovali, to se protivi zdravom razumu i do toga neće nikada doći, premda nekoji slojevi, takazvani socialdemokrati takove ideje šire. Kad se u prvi mah na to pomišlja, da naime svi ljudi jednako imaju, to bi bilo vrlo lijepo i zato ti socialdemokrati mnogoga za sobom zavedu, al ako se u stvar točnije udubimo, to ćemo i sami do toga doći, da je to neizvedivo i dok budu ljudi ljudima, do toga neće nikada doći. Samo dvojici ljudi da razdijeliš u jutro jednako imanje — recimo svakomu deset kruna -— evo moje glave, ako će oni do večera jednako posjedovati, jer dok će možda jedan k tim 10 kruna štogod privrediti, drugi će od njih štogod potrošiti. A gdje bi se pak veliko mnoštvo složilo, da budu jednaki? Stoga, dragi moji seljaci, ako vas dodje koji mutikaša nagovarati, da pristupite k tomu social-demokratizmu, đajuć vam razumjeti, kako je ta dobra ustanova, otjerajte, ga od sebe, jer on bi vas hćeo izrabiti za druge ciljeve. Pripovijeda se o nekom vodji tih social-demokrata, koji je uvijek vikao 0 nekakoj jednakosti, da je po nekom stricu baštinio sto tisuća kruna. Kad su mu njegovi drugovi došli za to čestitati, veseleč se, kako će sada te novce kao braća med sobom jednako podijeliti, on da je mirno odgovorio: „Ne budite ludi, ovo je sada samo moje, i ja od sada nisam više socialdemokrata.“ Da svaki dakle bude gospodar od svoga 1 da čovjek teži, da to svoje imanje poveća, to mu je već prirodjeno, al ono što je pri tom zlo jest, da su se neki ljudi u to povećanje svoga imanja preveć zaljubili, postali su preveć svojeljubi ili po našu „inte-resoži“, te pri tom nisu gledali na sredstva, kako da do svoga cilja dođju. Svoga su iskrnjega radi toga svakako isrcrpljivali bilo u radnji, da im skoro badavno posluje, bilo u novcu, da im na posudjene novce plaća velike kamate. I dok se kod malo takovih nagomilavalo veliko blago i bogatsvo, kod velike množine raslo je strašno siromaštvo, a osobito se ta razlika počela opažati u današnjem vijeku, kad su čovječji rod počeli zamijenjivati strojevi. To je moralo uroditi sa reakcijom, jer gladan trpi i trpi do njeke mjere, al kad se ova prevrši, onda kod njega zavlada ona naša: gladan bi sve učinio. I od toga vam se porodilo takozvano socijalno pitanje t. j. siromašniji slojevi pučanstva počeli su tražiti, da i oni živu, a da ne gladuju. Najpre je to izbilo kod onih slojeva, koji su na okttpu, te imađu prilike češće se sastajati i dogo- varati, a to su radnici kod pojedinili tvornica (fabrika), gdje ih imade kadgod na hiljade. Videc ovi, kako se njihov gospodar pomoću njihove radnje silno bogati, a njima pri tom daje tako malenu plaću, da ne mogu ni živjeti, ni umrijeti, da je dakle preveć samoljub, počeli su najpre potajno mrmljati, a ne videć od toga koristi nastupili su otvoreno, da se i njima plaća poveća. Gdje je bio gospodar duševan čovjek, išlo je to lahko i u miru, on je naime u toliko povećao plaću svojim radnicima, da mogu pristojno živjeti, al gdje je gospodar ostao tvrd, tu su se morali radnici drugih sredstava uloviti, da ga na to prisile. Oni su se naime dogovorili, da će obustaviti posao ili da će stupiti u štrajk i tako da će morati gospodar fabriku zatvoriti na svoju veliku štetu, pošto mu neće glavnica uložena u fabriku ništa nositi. Al pri tom štrajku morali su svi nastupiti kao jedan čovjek, inače nebi imao nikakva uspjeha. Da bude radnik za svoj trud pristojno nagradjen i da se njegov gospodar s njime preveć ne okorišćuje, to je sasma pravo, to i Bog hoće i krščanska vjera zapovijeda, ili kako se reče: živi i pusti živiti. I u tu svrhu sastalo se drugo društvo radnika, koji se nazvali kršćanski socialisti, temelječ svoje zahtjeve na kršćanskoj vjeri. Daleko dakle od nas prije pomenuti socil-đemokra-tizam, a živio kršćanski socializam. Seljake nisu baš takove nevolje bile kao radnike, pošto oni nisu bili toliko odvisni od gospodara, al uza sve to nastupilo je i kod njih siromaštvo. Uzrok je bio i ovdje onaj isti kao i kod radnika, naime preveliko samoljublje ili interes kod nekojih, koji su se preveć obogatili, a time poremetili ravnovesje, jer to općenito pravilo, da dok jedni bogate, drugi moraju siromašiti. Ovi samoljubi počeli su i seljake iscrpljivati, bilo sa velikim kamatama kad je imao potrebu kod njih posudjivati, bilo sa jeftinim kupovanjem njegovih proizvoda, kojih je imao u suvišku, a u skupom prodavanju onoga, što mu je falilo. Toga je svega i na otoku Krku bilo, jer nisu bili retki slučajevi, da je naš seljak takvim samo-Ijubcem ili lihvarom morao plaćati 10, 20 da i 50 po sto kamata na ponudjene novce, dok je svoje ulje, drva ili vino davao kadgod za polovicu cijene, a nasuprot kupovao kukuruz za dvostruku cijenu. Ovdje štrajkovi nebi ništa koristili, jer komu ćeš tu štrajkovati, ako ne samomu sebi. Ali se zato našlo mudrih i uvidjavnih ljudi, koji su počeli razmišljati, kako da se tomu seljaku pomogne, da posve ne propadne. I došli su do zaključka, da se i seljak mora organizirati u društva ili zadruge, koje si moraju postaviti za geslo : raditi jedan za sve, i svi za jednoga, da se tako skupno oslobode bijede i nevolje. Društva ta ne smiju se na drugoga oslanjati, već sama na se, pod lozinkom: uzdaj se u se i u svoje kljuse, ili takozvanom „samopomoči“. Prvi takav dobrotvor seljačtva bio je neki Raiffeisen, načelnik jednog njemačkog grada. Ovaj, videć kako su mnogi njegovi sugradjani zapali u kamatničke ruke, koji ih sa velikim kamatama dave, postavi se na čelo pokreta, kako bi te siromahe oslobodio iz njihovih ruku. U tu svrhu ustroji u svojoj općini g. 1849. prvu novčanu zadrugu ili posujilnicu sa svrhom, da svi oni, koji imadu štogod novca u suvišku, da ga u društvenu blagajnu ulažu, a iz ove blagajne da se posudjuje uz malene kamate onima, koji novca u svojem gospodarstvu trebaju i to bez ikakve uknjižbe, što obično mnogo košta, jedino pouzdajuć se u njihovo poštenje, dakle na osobni kredit. Glavnu dakle ulogu imalo je igrati poštenje i jedino poštenjaci mogli su bili biti primljeni u zadrugu. Tu je dakle imao pomagati seljak seljaka kroz zadrugu. 1 zadruga se ta izvrsno ponesla. Videć dobar i blagotvoran uspjeh takova poduzeća, počeli se i drugi povadjati za time i do mahi počele su se po svoj Njemačkoj ustrajati slične zadruge ili posujilniee. Ideja jedan za sve i svi za jednoga ili ideja samopomoči raširila se posvuda. Kako svaka novotarija, pa bila i najbolja, k nama kasno dolazi, tako je došla i ova o samopomoči ili zadruparstvu, a još ni danas nije žalibože čvrstog korjena uhvatila. Malo je samo godina, što smo se počeli nešto micati, a glavna zasluga u tom ide našega presvijetloga biskupa dr. Mahniča, koga se može pravom nazvati drugim Kaif-feisenom za ove strane. On je sa svojim nagovorom i sa svojim uplivom učinio, da su se več skoro u svim župama njegove biskupije zavele te novčane zadruge,* koje svuda dobro djeluju. Več danas i najveći protivnici tih posujilnica moraju priznati njihovu valjanost: poštenjaci nadju u njima vazda kredita, plaćajuć najviše 5 °/<> kamata, a lihvarstvo je u našim stranama, pokle su posujilniee, sasma propalo. Novca i to seljačkog novca imadu sve još i u suvišku, tako da se može kazati, da posojilnice otoka Krka razpolažu sa jedan i pol milijona kruna. Ali na ovom ne smijemo šuštati, zadružni duh samopomoči mora nas u svemu provijati t. j. na svim poljima moramo se ^družiti u zadruge želimo li napredovati. Temelj je tu, a to su posujilniee, iz kojih se mora črpati sredstva, da započetu kuću zadrugarstva dalje dogradjujemo. A baš tih drugih zadruga još nam dostatno manjka, pak ću ovime nastojati, da vam glasnije navedem i da vas za iste zagrijem. Uz posujilniee ustrojile se malne svuda po otoku Krku gospodarsko trgovačka društva ili takozvani konsumni magazini sa svrhom, da svojim članovima čim jeftinije dobavljaju živež i druge potrepštine, a s druge strane, da pak ono česa imadu članovi u suvišku skupno prodavaju. Svrha je dakle plemenita: braniti seljaka, da se s njime preveč ne okorišćuje kakav trgovčič zlorabeć njegovu neukost, kako se je to žalibože u prijašnja vremena dogadjalo. Nu zlo je, što još nemamo za to sposobnih ljudi, a trgovina je vrlo prevrtljiva, koja se temelji jedino na špekulaciji ili na nadmudrivanju jedan drugoga, pak pri tom ostane često i magazin nadmudren. S druge pak strane nismo još dobro organizirani, te radi većinom svaki magazin za se, a ne svi zajednički, stoga se preporuča, da se i u tomu poduzme bolja zajednička akcija. Poslovanje na vjeru ili na dug moralo bi se kad magazina posve izključiti, te onaj koji nema gotovog novca, nek se radje zaduži kod posujilniee nego kod magazina, jer magazin kad radi i gotovim novcem radi najeftinije i najbolje. Ovo poslednje postavljam na dušu svim upravljačem magazina, ako žele svomu magazinu dobra. Sa ovim dvim vrstam zadrugarstva, koje smo do sada na otoku naveli: posu-jilnice i magazini, ne smijemo se zadovoljiti, već moramo poći dalji, jer jedino zadružna organizacija ima nas izvesti iz socijalne bijede i socijalno pitanje riješiti će jedino zadrugarstvo, jer ovo ide ne samo za gospodarskim već i da ćudorednim unapre-djenjem čovječanstva. (Dalje prih.) Kako se pridobiva zdravo mleko? Zdravoslovna veda je v zadnjih letih čudovito hitro napredovala. Posebna pozornost se je pri tem posvečala stvarem, ki so v zvezi z ljudsko hrano. Med živili, ki so prišla v poštev, je bilo v prvi vrsti mleko, ki je kot nenadomestljiva hrana za otroke vzbujalo pozornost naj večjih učenjakov in praktikov, vsled česar je v teh krogih vedno bolj rastlo zanimanje za občni blagor in za zdravstvene razmere med ljudstvom. Uspehi tozadevnih raziskavanj so bili žalostni Na Nemškem, kjer se vsako leto rodi okoli 2 milijona otrok, se je dognalo, da se jih polovica v mladosti preživlja umetno s kravjim mlekom. Izmed otrok, ki so imeli tako hrano, pa jih je leto za letom umrlo okoli 150.000, ker so uživali pokvarjeno mleko. Ta strašna resnica je resen opomin, delati z vsemi močmi na to, da se zboljša kakovost mleka. Samo ob sebi umevno je, da ni zadosti pri tem upoštevati le prometne razmere, kojih uplivom je mleko izpostavljeno med prevažanjem. V prvi vrsti je treba marveč skrbeti, da se mleko ne pokaži že takoj spočetka, v hlevu. Že skraja se mora paziti, da se mleko, to važno živilo, ne spridi in ne postane škodljivo in zdravju nevarno. Kakor smo že rekli, se v novejšem času to vprašanje vedno bolj razmotriva in zahteve kupujočega občinstva po zdravem mleku so vedno glasnejše, ('im dalje bolj se množe glasovi, da je treba potom zakonodaje ali potom policijskih odredb siliti producente, da naj upoštevajo zahteve zdra-voslovne vede in prodajajo le zdravo mleko. /ato je brez dvoma umestno, da si te zahteve ogledamo nekoliko natančneje, osobito še zato, ker so v ozki zvezi z gospodarsko stranjo tega vprašanja. Do zdaj se še ni posrečilo najti popolnoma zadovoljivo in na vse strani ustrezajoče pravilo, kako naj se pridobiva mleko, ki bi v zdravstvenem oziru bilo neoporečno. V praksi je sicer prišlo do tega, da se dobiva tu in tam mleko na tak način, ki se more smatrati za dober in umesten; ali povsod opazimo, da je ta način pridobivanja mleka v ozki zvezi s tamošnjimi krajevnimi in kupčijskimi razmerami. Do tega so prišli posamezni, preudarni posestniki, ki so znali svoje mlekarsko gospodarstvo prilagoditi svojim krajevnim razmeram in svojim gospodarskim potrebam. Iz tega se pa še ne sme sklepati, da bi bilo tako ravnanje z mlekom priporočljivo in umestno za vse mlekarske producente in da naj bi splošno služilo vsem v posnemanje vreden vzgled. Kar je prav za enega, ne ugaja drugemu. Če govorimo o tem, da še niso ugotovljena pravila za pridobivanje bigijenično neoporečnega mleka, mislimo ravno, da še ni prišlo do enotnega naziranja o tozadevnih zahtevah, ki bi se mogle staviti splošno do vseh gospodarjev, ki se bavijo z mlekarstvom. Da še ni prišlo do tega, je iskati vzroke v prvi vrsti v okolnosti, da zastopniki znanosti in vede sami niso bili med seboj edini, da so bili njihovi nazori o tej stvari med seboj dostikrat popolnoma nasprotni, ali pa, da so zahtevali kaj tacega, kar bi se sicer dalo izvršiti, toda le težko in s tako velikimi stroški, ki bi ne bili v nikakem razmerju s cenami mleka. Ta nasprotstva, ki so bila nastala med znanostjo in prakso, je bilo mogoče odpraviti le po medsebojnem sporazumu. V ta namen so pred nekaj leti na Nemškem sledeče ukrenili. Ob priliki neke mlekarske razstave (za preskrbo mesta Hamburg z mlekom) se je sešla komisija, obstoječa iz več zastopnikov, katerih mnenje je moglo biti merodajno za presojo tega vprašanja. Bilo je v nji več praktičnih kmetovalcev, zdravnik in živinozdravnik. Člani te. komisije so zelo natančno in podrobno pregledali 20 hlevov z ozirom na razmere, ki pridejo v poštev pri pridobivanju mleka. Nato so primerjali svoje opazke o mlekarskem gospodarstvu dotičnih posestnikov. Tako združeni so lahko primerjali zahteve zdravoslovne vede s potrebami mlekarskih producentov. Kar je bilo stvarno utemeljenih pomislekov na eni ali drugi strani, so se vsi upoštevali. Nasprotstva med obojnimi nazori so se tako močno omilila. V nadaljnib posvetih se je našla potem podlaga za sestavo navodila, kako naj se pridobiva zdravo mleko, da bo ustrezalo zahtevam vede in potrebam mlekarskega gospodarstva. S tem pa se ni rečeno, da je to navodilo v vsakem oziru popolno. Le začetek je, nekak splošni napotek, ki zadostuje za enkrat. Nadaljna izkušnja bo odkrila njegove morebitne napake in jih polagoma odpravila. Kar zadeva stvar samo, je treba najprej pripomniti, da se mora pri sestavi navodila za pridobivanje zdravega mleka upoštevati razmere naših hlevov, kakršni so sedaj. Za enkrat se je treba torej ozirati na obstoječe razmere. Pri novih stavbah ali pri morebitnih popravilih se bo kajpada moralo gledati tudi na to, da bodo goveji hlevi ne samo praktični, ampak tudi zdravi. Da je dandanes^dobiti mnogo, premnogo hlevov, v katerih se naslednja navodila za pridobivanje neoporečnega mleka ne dado izvesti, se ne da tajiti. Vendar se dado največje napake s primeroma majhnimi stroški odpraviti. V naslednjem hočemo pokazati, kako bodi urejen hlev, da ne bo škodljiv mleku. a) H lev bodi svetel in zračen. Le v svetlem hlevu je mogoče zadostno nadzorovati, kako se krmi in snaži živina, le v svetlem hlevu je mogoče pravilno molzti in paziti, da ne pridejo v mleko razne smeti. Živina sama se v svetlem prostoru počuti boljše in je tudi krotkejša. V zadosti prostornem hlevu se sicer zrak tako močno ne pokvari, vendar samo velik prostor še ne zadostuje, in zato naj bi pri nobenem hlevu ne manjkalo primerne naprave za prezračevanje (ventilacija). S to napravo se ne da samo osvežiti zrak, ampak tudi uravnati toplota, ki naj v hlevu znaša 12 do 14 stopinj eelsija. Zračiti hlev tako, da se odpirajo okna, je priporočljivo samo tedaj, ako je zunaj vreme ugodno. Pa tudi v takih slučajih je paziti, da ne nastane prepih, kajti krave se jako rade prehlade, ker so navajene enakomerne toplote, b) Jasli naj bodo na površju gladke, da se jih ne prijemlje krma in da se ostanki klaje lahko odstranijo. Dno naj bo izdolbeno in zaokroženo tako kakor pri neškah, ker se lažje čisti. Le so jasli tako prirejene, se da živini lažje pokladati in jih je tudi mogoče lahko in dobro snažiti. Bodisi še pripomnjeno, da naj robovi ne bodo oglati, da ne tišče vratu. c) N a p a j a 1 n i k i. Najbolj priporočljivi so samodelujoči napajalniki s padajočim zaklopcem in z ventilom, ki zabranja, da bi voda odtekala iz korita nazaj v cev. Odsvetovati je treba napajati živino tako, da bi se voda napeljala v jasli. S tem bi se zanašala slina od živali do živali, kar bi lahko postalo nevarno. Tudi bi se ostanki krme bolj prijeli jasli in se pod upljivom toplega hlevskega zraka kmalu skisali. d) Staje je napraviti tako, da so primerne velikosti živine. Po nekaterih krajih je treba pri tem upoštevati tudi to, da se vsled prevelikih staj ne porabi več stelje. Dolga in široka staja potrebujejo namreč dokaj več stelje kakor ozka in kratka. Lega staj bodi skoraj vodoravna ; treba je, da le malo vise proti gnojničnem žlebu, da, se odteka mokrota. Staje z velikim strmcem so nevarne, ker pospešujejo prezgodnji porod ali trut. Za tlakovanje staj je najbolj pripraven cement, ki zabrani, da mokrota ne prodere v spodnje plasti, ampak sproti odteka. Ako se tlakuje z lesom, potem se ne da preprečiti, da bi se tla ne napojila s kvarljivimi snovmi, kar povzroči dostikrat velike neprilike, da, mogoče še okuži vso živino v staji. Se boljše je seveda, da najprej napravi tlak iz cementa in da se potem polože počez leseni hlodi. Zadaj za stajami naj se v hlevu napravijo e) žlebovi, po katerih odteka gnojnica v gnojnične jame. Te žlebove, ki naj bodo dovolj prostorni, je treba večkrat splahniti z vodo in jih omesti. Sicer zastaja v njih gnojnica in oku-žuje hlevski zrak. f) Hodnik zadaj za živino bodi dovolj širok, da je pot med dvema vrstama živalij prosta, tako da živina ne onesnaži služinčadi. g) Stene v hlevu je dobro do take višine, do kjer jih morejo živali onesnažiti, ometati s cementom in sicer tako, da je površina gladka. Na tak način se doseže, da se dado stene lahko in s pridom umivati. Sploh morajo biti strop in stene tako prirejene, da jih je mogoče dobro snažiti in jih desinficirati (razkužiti). h) Pregraje, podpore, stebre itd. je v hlevu najbolje napraviti iz kamenja (oziroma iz cementa) in železa, če le količkaj dopuščajo razmere. Les naj se kolikor mogoče malo uporablja, ker se napoji s soparo in ostane vlažen. i) Vodovod, ki gre skozi ves hlev, je kaj primeren, ker se dado staje, gnojnični žlebovi in hodniki potem zelo dobro snažiti. S pomočjo cevi iz gumija se to delo lahko in večkrat opravi. Tako snaženje osveži in zboljša zrak v hlevu. Kajpada je mogoče tako napravo omisliti le ondi, kjer je dovolj vode na razpolago. k) Za obolelo živino, oziroma tudi za tako, o kateri se sumi, da ni zdrava, je priporočljivo poleg hleva imeti poseben prostor z ločenim vhodom, da ne pride bolna živina z zdravo v dotiko. l) Pripravljati krmo v hlevu nikakor ne gre. Predno se klaja položi živini, naj se pripravi v skednju ali v kakem drugem ločenem prostoru, ki naj bo tako postavljen, da ima s hlevom zvezo. Take zahteve v novejšem času stavijo glede hlevov. V starejših stavbah in — žal — dostikrat tudi v novejših zgradbah ti pogoji niso popolnoma izpolnjeni. Zato je v takih hlevih zelo težko pridobivati higijenično zdravo mleko. Vsled tega je treba v hlevih odpraviti vsaj največje hibe in napake, če jih že ni mogoče tako preurediti, da bi povsem odgovarjali svojemu namenu. Važna naloga čaka v tem oziru naših živinorejskih zadrug, ki naj delujejo na to, da se bodo novi hlevi pravilno zidali, stari in pomankljivi pa zboljšali. Go ljenje. Perutnina menja vsako leto svoje perje. Tej menjavi pravijo notranje „goljenje“, kar prav lepo izraža ta pojav, drugje pa imenujejo goljenje tudi „movsanje“, kateri izraz pa je prevaljen iz nemščine. Goljenje nam spričuje skrb narave za svoje stvarstvo. T3ež, prah, solnce, mnogokrat tudi mrčes uniči tekom leta mnogo perja na perutnini, katerega pa po zimi ne more pogrešati, zato ga ji narava preskrbi pred zimo. Goljenje se ne vrši v gotovem času in pri vseh kokoših naenkrat. To ima pa tudi svojo dobro stran. Kokoši nehajo nesti teden dni pred goljenjem, včasih že prej. Proces goljenja pa traja okrog 2 meseca. Ce bi se golile naenkrat, bi bili povsod ob istem času ob jajea, kar bi bilo zelo neprilično. Nekatere kokoši, se golijo že koncem avgusta, druge pa še novembra mesca. Vsled tega imamo kokoši ki so v goljenju, a druge ob istem času neso še jajca. To je vzrok, da imamo tudi v pozni jeseni še jajca, da si ne v zadostni množini ; takrat tudi cena jajcem poskoči. Dolgo časa so mislili, da je z goljenjem v zvezi nekakaka bolezen, ki jo goljenje provzroča. Temu pa ni tako. Res da goljenje hudo upljiva na telo: kokoš preneha z nesenjem, greben oveni in obledi, zjutraj gre zadnja iz kurnice, pase se malo, nima teka in manje je. Perutnina izgubi živahnost in navadno poseda ali stoji v kakem zatišju, najrajše na solncu. To nam je dokaz, da se vrši v telesu nekaj posebnega. Bolna žival takrat ni, a vendar potrebuje posebnega negovanja v tem času. Stiskanje in počepanje po kotih nam je dokaz, da žival takrat rado zebe. V tem času se tudi kaj rade prehlade in posledica tega prehlajenja .so razne bolezni. Skrbeti moramo za gorak prostor in to posebno v hladnih nočeh. Nekatere kokoši se golijo mnogo bolj ko druge ter so ob hladnem letnem času napol gole. Da take posebno prezebajo, je umevno. Ako živali spe na hladnem, se vrši proces guljenja tudi mnogo počasneje in traja pogosto do treh mesecev. To pa je za gospodinjo mnogo izgube, ker ves čas ne nese. Zel.474-15 Zaostale obresti posojil . 2.938-81 Delež pri .Zadružni Zvezi" 1.000'— Delež pri Ljudski posojiln. 4'— Prehodni.................. Gotovina 31. decem. 1909 5.175'13 Skupaj . . 587.308‘49 Pasiva. K Deleži.................... 1.784 — Hranilne vloge s kapitaliz. obrestmi ..... 547.696'54 Predplačane obresti posojil 4.480‘24 Kezervni zaklad .... 27.72834 (listi dobiček . . ■ ■ .________5.618 92 Skupaj . . 587.308 49 Denarni promet ... K 706.793’03 Stanje članov začetkom I. 1909 . 815 Prirastlo............................43 Odpadlo............................... 4 Stanje koncern 1. 1909 .... 854 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Št. Juriju pri Kranju, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. K Posojila................. 223.250'88 Tekoči račun z zvezo . . 172.974 — Inventar premični . . 342‘28 Zaostale obresti posojil . 2.047'76 Delež pri .Zadružni zvezi" 1.000 — Delež pri Ljudski posojil. 4'— Začasna posojila .... 1.529 30 Prehodni ......................... — 80 Gotovina 31. decembra 1909 6.437'61 Skupaj . . 407.586'63 Pasiva. K Deleži ......................... 786 — Hranilne vloge s kapitali- zovanimi obrestmi . 400.004'07 Predplačane obresti posojil 924.15 Rezervni zaklad .... 5.018'91 Cisti dobiček . . ■ ■ ■ 853'50 Skupaj . . 407.586 63 Denarni promet ... K 427 482 93 Stanje članov začetkom 1. 1909 . 362 Prirastlo............................50 Odpadlo..............................19 Stanje koncem 1 1909 .... 393 Bilanca Hranilnice in posojilnice pri Št. Juriju pod Kumom, reg zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. K Posojila Tekoči račun z zvezo . . Inventar premični . . . Zaostale obresti posojil Delež pri „Zadružni zvezi" Gotovina 31. dec. 1909 51.302 19 31.424 — 323-90 71-29 1.000'— 1.144-33 Skupaj . . 85.265'71 Pasiva. K Deleži Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . Predplačane obresti posojil Rezervni zaklad .... Čisti dobiček 164— 83.904-42 5240 873.56 271-33 Skupaj . . 85.265-71 Denarni promet ... K 110.822'14 Stanje članov začetkom I. 1909 75 Prirastlo . . . 6 Odpadlo Stanje koncem 1. 1909 . . 81 Bilanca Št. Jakobsko posojilnico v Rožu, reg. zadr. z neomej. zavezo, z dnem 31. avgusta 1910. Aktiva. K Posojila................. 444.397'74 Tekoči račun z zvezo . . 20.169'— Inventar premični . . . 700'— Zaostale obresti posojil . 16.822 67 Delež pri „Zadružni zvezi" 400-— Zaostala najemnina . . . 300 — „Narodni dom" .... 16.000'— Naložen denar z obrestmi 5.305'— Gotovina 31. avgusta 1910 1 758'44 Skupaj . . 505.852-85 Pasiva. K Deleži ... i ... . 6.489'51 Hranilne vloge s kapitali-zovanimi obrestmi . . 464.378'64 Predplačane obresti posojil 1.601'93 Dolg na obrestih deležev . 75'84 Rezervni zaklad .... 31.342'— Nevzdignj darila za dobre namene................ 62 60 Cisti dobiček . . ... 1 902 33 Skupaj . . 505.852-85 Denarni promet ... K 433.446'30 Stanje članov začetkom I. 1910 . 569 Prirastlo'.......................20 Odpadlo.......................... 15 Stanje koncem 1. 1910 . . . ' . 574 Bilanca Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Juriju ob Taboru, reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva K Posojila 44.422 42 Inventar premični . . . 25883 Zaostale obresti posojil 79502 Delež pri Zadruž. zvezi 400 — Naloženi denar . . 56.000-73 Gotovina 31. decem. 1909 1-035-75 Skupaj . . 102.912-75 Pasiva. K Deleži 440-— Hranilne vloge s kapitali-zo vani mi obrestmi . . 101.962-78 Predplačane obresti posojil —■19 Rezervni zaklad . . . . 153-64 Čisti dobiček 356'14 Skupaj . . 102.912 75 Denarni promet . . . K 210.962-39 Stanje članov začetkom 1. 1909 . 57 Prirastlo Odpadlo ... 2 Stanje koncem 1. 1909 ... 88 Bilanca 1. delavskega konsumn. društva na Jesenicah, reg. zadr. z om. zavezo, z dnem 31. decembra 1909. Aktiva. K Vrednost blaga .... 20045-37 Terj. na blagu pri zadružn. 14.304'49 Terj. na blagu pri nezadr 6 85 Vrednost neprern. invent. 6.409 30 Vrednost premič. inventarja 2.34P89 Delež pri „Zadružni zvezi" 10'— Delež pri „Gosp. zvezi" . 180'— Predplačani davek ... 10 — Predpl obresti od izposojil 64'59 Terjatve na obrestih . . 7'20 Gotovina koncem leta 1909 4.071'33 Skupaj . . 47.451'02 Pasiva. K Deleži ................... 4.833 58 Neizplačane obr. deležev . 99'73 Izposojila.................... 17.577'38 Dolg na blagu nezadružnik. 6.152‘52 Dolg na plačah uslužbenc 65'61 Rezervni zaklad z obr. 11.007'41 Cisti dobiček............. 7.714 79 Skupaj . . 47 451-02 Denarni promet. . . K 224 716'73 Stanje članov začetkom 1 1909 . 264 Prirastlo.........................25 Odpadlo........................... 10 Stanje koncem 1. 1909 .... 279 Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze Tlaek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zar. v Ljubljani.