VčitelfsKi tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. C/. C/. — sekcije sa dravsko banovino v Ljubljani
§== VfACO^n/l T%wi1*~hf1f~a »DrnCI)P//lM	UradmOtv In mprmvm: Ijmtljmmm. Fr.mfiikmtakm mika M. Rokepteov ne vrmlamo. Ntfrmnkinudh pUem ne .prejemam*, Izhmjm v.uk letrtek. Naroininm lebm
fes > IC9CUIU	V^VCIU" = ««JJfa ~ b~.m*wo 80 D^Člmminkeij. J. O. U.pUM.U*.llmnMrh~. Otl~i p. cnikm b. dotovoru, davek po.ebe. PoH. iek. rai. 11.197. Telefon 3111
Za intenzivno udejstvovanje učiteljstva v javnem življenju
Učiteljevo delo ni bilo nikoli vezano edi-nole na šolo, marveč moremo zasledovati udejstvovanje učitelj stva v vseh panogah javnega življenja že prav v početku razvoja učiteljskega stanu. Ni sicer namen tega članka, baviti se z zgodovinskimi fakti o učiteljskem javnem udejstvovanju. pač pa je potrebno poseči vsaj za par desetletij v preteklost.
Z naraščajočim kulturnim in političnim razvojem naroda je naraščal tudi vpliv učiteljskega stanu, kajti dejstvo je, da ima ravno učiteljstvo velike zasluge na kulturnem razvoju, ne le našega, marveč vsakega naroda. Čim večje postajajo kulturne potrebe na-uoda, ¡tem večja postaja tudi potreba, da pokaže učitelj one zmožnosti, ki so mu potrebne, da dovede narod do zmožnosti, zadostiti vsem nastajajočim kulturnim potrebam.
Res svetle primere idealnega in požrtvovalnega dela med narodom najdemo v preteklosti v učiteljskih vrstah. Toda vedno pokažemo lahko edinole na poedince — nikoli na skupino ali celoto .Vse ono, kar so ustvarjali med narodom učitelji poedinci, je z njihovim odhodom ali smrtjo tudi izumrlo. Dandanes pa se stavljajo na učiteljstvo od dne do dne večje zahteve. Tem zahtevam ne morejo ustreči več poedinci, marveč prehaja dolžnost na celokupen stan. Dolžnost nas vseh je, da ne stojimo ob strani, da ne sodelujemo le kot neznatni pomagači, marveč moramo z enotnim in vsestranskim nastopom pri javnem udejstvovanju dokazati, da smo zmožni dela. Za to pa tudi zahtevamo, da bo učiteljstvo svojemu ustvarjajočemu delu primerno zastopano v vseh odborih in korporacijah. Uzuelno je bilo doslej, da se je smatralo učitelja le kot delavca, ponekod in včasih se mu je tudi priznalo, da je marljiv delavec — a odslej naj bo drugače. Učiteljstvo hoče soodločati v vseh ustanovah, v katerih se odloča o usodi šolstva, učitelj-stva in narodne prosvete sploh. Ne moremo se zadovoljiti le s tem, da smejo učitelji kandidirati v občinske odbore, sicer še tu le na sedmem mestu, pač pa naj se glasi naša zahteva: V bodoče hočemo imeti svoje zastopnike tudi v banovinskem svetu in v parlamentu.
Kako pridemo do take zahteve? Praksa je pokazala, da morejo pravilno zastopati interese osnovnega šolstva in učitelj stva, kakor tudi dela za narodno izobraževanje edinole učitelji. Poglejmo le krajevne šolske odbore, pa bomo imeli najlepši dokaz za to trditev. In nadalje, ali bi mogle ostati skoro povsem nezavrnjene, vsemu učiteljstvu dobro znane trditve g. Steblovnika na seji banovin-skega sveta, ako bi ta ustanova štela le enega učitelja med svoje člane? — Nešteto takih primerov bi lahko navedli, in vsi ti govorijo za to, da je potrebno, da ima učiteljski stan v vseh takih institucijah svoje zastopnike.
Učiteljstvo je z vsem svojim dosedanjim delom že v marsičem pokazalo, nele da ima pravico do takih zahtev, marveč je v interesu vsega javnega življenja, da ima učiteljstvo povsod svoje zastopnike.
Da bo ta naša zahteva še bolj utemeljena, je treba poudariti, da se mora prav vse učiteljstvo udejstvovati v javnem življenju. Nočemo več poedincev, idealnih delavcev, marveč ves stan naj složno nastopa, da bo delo pravično razdeljeno. Ako hočemo ščititi šolo in stan, ako hočemo uveljavljati svoje zahteve in s tem dovesti svoj stan do onega vpliva, ki mu pripada, tedaj ne smemo prepuščati vsega dela le poedincem, marveč moramo pomagati vsi.
Še z enega vidika je nujno potrebna razdelitev dela. Učiteljevo delo je in mora biti posvečeno v prvi vrsti šoli. In šolsko delo ne sme biti pod nobenim pogojem prikrajšano na račun javnega udejstvovanja učitelj-stva. Seveda se ne bo to nikoli zgodilo, ako bomo vse delo med seboj pravilno razdelili. S tega vidika moramo vedno presojati učiteljevo izvenšolsko delo, in če bomo res solidarno in tovariško postopali, ne bo niti posameznik niti organizacija prisiljena tožiti radi preobremenitve učiteljstva z izvenšolskim delom .na škodo šole.
V zadnjih letih je opažati, da si je učiteljstvo že marsikje utrlo pot v razne odbore. Poudariti je potrebno, da se je to dogajalo tudi v pretekli dobi, toda vedeti moramo, da so bili le poedinci, ki so znali utrditi svoj položaj med narodom tako zelo, da so postali nepogrešljivi tudi v raznih odborih. Toda naše stremljenje gre še dalje. V vseh važnih odborih mora biti zastopano učiteljstvo. ker ono sodeluje v vseh panogah javnega življenja. Učiteljstvo je na deželi najvažnejši faktor pri delu za kulturno prosvetni in gospodarski napredek in zato mora imeti tudi svoje zastopnike tam, kjer se odloča o vsem tem delu, ker ravno delo, ki ga učiteljstvo vrši in ga bo tudi v bodoče vršilo, mu daje pravico do zastopstva v vseh korporacijah.
Ako smo uvideli potrebo, da je učiteljstvo povsod zastopano, tedaj bomo tudi ra-
zumeli, da učitelji (ice), ki pridejo v posamezne odbore ali korporacije, ne predstavljajo tamkaj svoje lastne osebe, marveč predstavljajo zastopnike interesov šole in učiteljskega stanu. Ako smo si porazdelili delo, ako smo s svojim delom pripomogli, da pride ta ali oni naš tovariš ali tovarišica na kako odločujoče mesto v javnem življenju, tedaj z vso upravičenostjo lahko od njega zahtevamo, da v tem svojstvu ne pozablja na svojo stanovsko zavest in stanovsko solidarnost, ki mu nalagata vedno in ob vsaki priliki braniti interese prosvete, šole in učiteljskega stanu.
Kakšno naj bo naše delo, ki naj nam daje v bodoče še večje pravice na uresničenje naših zahtev. Že v začetku je poudarjeno, da je učitelj v pretekli dobi delal povsod le kot posameznik. Ono delo, ki mu je bilo najbolj pri srcu, tega se je lotil. Seveda ni treba še posebej poudariti, da se ni pri tem dovolj oziral na narodove potrebe. Vse učiteljevo delo je bilo posvečeno stvari in če je bilo ljudstvo za to delo dovzetno, je dosegel uspeh. Dogodilo pa se je mnogokrat, da je bilo vse prizadevanje in trud zaman, uspehov ni bilo. Ako bi primerjali vse uspehe s trudom, ki ga je moralo učiteljstvo vložiti v to delo, tedaj moramo odkrito priznati, da v ogromni večini primerov ni uspeh odtehtal truda. Toda učitelj je bil od nekdaj idealist in se ni nikoli strašil truda. Toda bili so le poedinci, a danes zahteva interes šole in stanu, da se udejstvuje učiteljstvo kot celota, da bo moglo tudi kot celota staviti svoje zahteve.
In delo? Ustreza naj potrebam naroda. Vsakdo, predvsem pa učitelj, ki se hoče med
narodom uspešno udejstvovati, mora predvsem spoznati potrebe naroda in svoje delo naj usmeri vedno tako, da bo odgovarjalo tem potrebam. Današnja doba, doba svetovne krize, depresije in stagnacije v trgovini nam jasno pove, da imajo danes bolj nego kdajkoli potrebe naroda predvsem gospodarski in socialni značaj. Učiteljstvo se bo z vso vnemo posvetilo v bodoče delu na gospodarskem in socialnem polju, in v dosego uspeha pri tem delu hoče žrtvovati vse svoje sposobnosti. Nič več posamezniki — naš stan nastopa že kot celota in bo ta nastop čedalje vidnejši in bo puščal za seboj izrazite znake sistematičnega in programatičnega delovanja in udejstvovanja. Delo se naj naslanja na izkušnje onih učiteljev poedincev, ki so že prej spoznavali in tudi spoznali ljudske potrebe in usmerili svoje delo tako, da je vedno odgovarjalo potrebam naroda.
Sami si moramo ustvariti program svojemu delu. ker le mi sami smo v to poklicani. Učiteljstvo najbolje pozna svoje dosedanje delo in svoje uspehe, pozna, odnosno najlažje spozna tudi ljudske potrebe. Podeželska občina — nje gospodarske, socialne in kulturne potrebe naj tvorijo osnovo vsemu našemu delu. Ako bomo dali našemu podeželju trdne gospodarske temelje, bomo mogli postaviti na te temelje močno nacionalno zajednico na vasi, ki bo najboljša garancija za zdrav razvoj naše nacionalne države.
Da bomo mogli izvajati ta svoj načrt, je nujno potrebno, da sodeluje po svojih močeh prav vse učiteljstvo, ki pa mora povsod nastopati kot celota, ki zastopa skupne šolske in stanovske interese. Le na ta način si bomo priborili vse pravice, ki nam za naše delo pripadajo.
Učiteljski stan je poklican, da sodeluje, nele v šoli, marveč v vsem javnem življenju v korist naroda in države in zato hočemo delati in tudi soodločati.
„Na jugovzhodu zdrav in nacionalno krepak rod"
Opazovanja s službenega poseta prosvet. ministra g. dr. Stankovica po vardarski banovini — Vardarsko učiteljstvo na svojem mestu
Kakor nam je že znano iz poročil v dnevnih listih, je porabil prve oktobrske dneve naš prosvetni minister g. dr. Radenko Stan-kovič za službeno potovanje v vardarsko banovino. Namen njegovega inšpekcijskega potovanja je bil ta, da spozna prosvetne prilike v najjužnejšem predelu naše države. Potoval je v spremstvu načelnika g. Mirka Balubdži-ča. Na svoji inšpekcijski turneji je posetil
„Jutro*
Prosvetni minister g. dr. Radenko Stankovič.
mnoge prosvetne ustanove, ter se je povsod zanimal za napredek in kretanje državne prosvetne politike, ter za vse ono, kar bi bilo še potrebno storiti, da naša prosvetna akcija in naša narodna šola še bolj napredujeta, ter da ustrezata potrebam sodobnega kulturnega in narodnega življenja. Po prvih petih dnevih potovanja se je ustavil gosp. minister v Skoplju, kjer je sprejel tamkajšnje novinarje in jim je prijazno odgovarjal na stavljena vprašanja, iz razgovora s skopljanskimi poročevalci posnemamo mnoge zanimivosti, ki jih je opazil naš vrhovni prosvetni šef. Izjavil je med drugim naslednje:
— Prepotoval sem domala vso vardarsko banovino, ali kakor jo narod še vedno imenuje Južno Srbijo. — je rekel g. Stankovič, — da se prepričam, kakšne so tu prosvetne prilike, zlasti še, kakšne so šolske zgradbe. Z zadovoljstvom pa ugotavljam, da učiteljstvo, skoro brez razlike, vrši svojo veliko nalogo nad vse pošteno in vestno. Pod-črtavam zlasti, da sem zelo zadovoljen z našo moško deco. Učenci in dijaki kažejo visoko umsko in kulturno tradicijo. Ko sem izpraševal po mnogih šolah tudi sam, so ti vardarski fantje odgovarjali na moja vprašanja hitro in točno. Seveda sem se zanimal za usmerjenost pouka v nacionalnem pogledu. Opazil sem, da učitelji vrše tudi tu svojo visoko državljansko nalogo. Učenci govore z globokim spoštovanjem o slavni stari narodni prošlosti, a prav tako gledajo tudi s ponosom na našo narodno in državno celoto, ter na veličino in bodočnost naše mlade
Jugoslavije. Vem, vse to je uspeh intenzivnega šolskega dela. —
Globoko sem bil ganjem. ko sem opazoval, kako se ves ta navdušeni narod tudi sam materialno žrtvuje za napredek našega šolstva. V mnogih srezih sem se uveril, da so zgradili z velikimi denarnimi žrtvami nove šolske stavbe, ker vedo, da so neprimerne šole največji zadržek šolskega napredka, stara nehigienična poslopja pa največja ovira zdravemu razvoju naše bodoče generacija
V novem, državnem duhu vzgojena mladina bo ponesla v življenje močno zavest narodnega edinstva, ter bo naš najjačji branik na jugovzhodnem delu naše države. Mladina vzgojena v veličini edinstvenega duha, bo tudi pomedla sama z regionalnim parti-kularizmom iz prošlih dob, ki je mnogokrat oviral zdrav napredek našega poštenega naroda.
G. minister se je dotaknil v svojem referatu tudi učiteljskega kadra. Ta se vse in vse bolj izpopolnjuje. Učiteljstvo se tudi zaveda važnosti javnega izvenšolskega udejstvovanja. Stopa na čelo najrazličnejših kulturnih, socialnih in ekonomskih organizacij,-' ter zbira in vzgaja v teh organizacijah najširše sloje našega naroda. Te prilike pa si ni ogledal samo v sreskih mestih, saj je olbšel tudi mnoge najbolj odročne južne srbijanske vasi, ki so bile za njega še posebno privlačne in interesantne. Ugotovil je, da se je življenje srednjega kmetskega stanu že popolnoma stabiliziralo, ki sicer občuti splošno gospodarsko krizo, a je tudi v odločni težnji, da se proti njej bori in jo obvlada. Na g. ministra pa so napravili zlasti globok utis preprosti seljaki, ki so nacionalno odločni in vdani z dušo in telom državnemu edinstvu in Nj. Vel. kralju. Tudi ti se bore v mislih na lepše dni naše države z vsemi neugodnostmi težavnega gospodarskega položaja.
Naš vrhovni prosvetni šef je ponovno izrazil zadovoljstvo nad veselimi ugotovitvami, ki jih je opazil na svojem prvem službenem obisku v vardarski banovini. Zaradi važnih državnih poslov se vrača g. minister v Beograd, povedal pa je še pred razstankom z novinarji, da bo prvo priložnost, ki se mu bo nudila, uporabil za službeni obisk Koso-vega, Metohije ter ostalega dela staroslavne Južne Srbije.
Vsak nacionalist se radujc nad pohvalnimi izjavami ministra g. Stankovica, v prijetni zavesti, da jugoslovensko učiteljstvo kuje tudi na jugovzhodu naše države nov, zdrav in z jugoslovensko državno mislijo prežet rod.
Še prav posebno pa smo radostni nad njegovimi izjavami stanovski tovariši naših vardarskih kulturnih in nacionalnih pionirjev.
Jože Župančič.
Težkote našega Šolstva
Iz predavanja nadzornika v p. g. d!r. L.
Polanca v društvu »Šola in dom«.
Namen naših šol nikakor ne more biti, kakor to celo nekateri strokovnjaki, k sreči le posamezniki, trdijo, klasifikacija, redova-nja, spričevala, ampak znanje in vzgoja nrav-nih, značajnih osebnosti. Poskusilo se je pred dvema letoma z ukinitvijo raznih srednjih šol. Učinek je bil ta, da so neukinjene bile tem bolj polne, pouk tam pa je bil sedaj še bolj otežkočen zaradi prevelikega števila učencev in premalega števila učiteljev. Rešilna misel, da se naj omogoči naši srednješolski mladini prehod v strokovne šole, ni zalegla, ker so te že napolnjene; uvedba šolnine tudi ne, ker žrtvujejo naši starši zadnje pare za šolnino, da le omogočijo otroku korak v življenje. Tudi sprejemni izpiti ne kažejo pravega sadu, ker je kljub tem izpitom še vedno dosti velik odstotek slabih učencev in marsikaterega pridnega otroka odklanjajo, ker je nemogoče pri tako kratkem izpitu in še pred tujim izpraševalcem dobiti resnično sliko otrokovega znanja in duševnosti. Bolje bi bilo, da bi prinesli otroci na srednjo šolo popis svojega duševnega razvitka v ljudski šoli. Edino to dobro lastnost imajo izpiti pred počitnicami, da ravnatelji srednjih šol že ob koncu leta zamorejo poročati o številu novo vpisanih učencev, zaradi tega so letos prišle tudi pridelitve učiteljev pred 1. septembrom, torej pravočasno, za kar gre ministrstvu prosvete zahvala, ker ne bodo premestitve uči* teljev med letom motile rednega pouka.
Rak-rana našega šolstva pa je medsebojno nezaupanje učiteljstva raznih šol. Drug zavrača krivdo na drugega, ljudska šola na srednjo šolo, srednja šola na ljudsko, univerza na srednjo, praktiki, direktorji in občinstvo pa zopet kritizirajo vseučilišča! Namesto da bi vsak svoj del odgovornosti prevzel na sebe. In vsi bi naj delali složno z istim smotrom: za našo enotno vzgojo.
Tudi želja po strožjem merilu pri oceni ne more nuditi pravičnega in dobrega izhoda iz današnjih razmer. Že v starih časih so imeli strogo merilo, da se je do zrelostnega izpita do 90% učencev prerešetalo, ali nikakor se ne more trditi, da je tisti mali del, ki je prišel do 8. razreda, bil res izbran. In koliko mogoče še boljših, izvrstnih ljudi je bilo med onimi 90%, ki niso prišli do osme? Puhlega zrna se drže pleve, tako da ostane na rešetu.
Zato je treba vedno zopet naglašati, da klasifikacija učencev ni ona centralna točka, ono glavno centralno kolo in gibalo, ki žene vso šolsko mašino. ampak vzgoja mora biti osrednje kolo in gibalo v naši srednji šoli. Tudi profesorji in vsi učitelji pa morajo in smejo zahtevati pomoči in sodelovanja in razumevanja pri starših, kajti v šoli je otrok le 5 ur na dan, 19 ur pa ni v šoli, ampak doma, pa tudi na ulici, v družbi, v, soseščini, na igrišču, v telovadnici pri športu, v gledališču, v kinu, ali v kavarni, krčmi ali na plesu...
Glede snovi je izrekel neki strokovnjak usodno misel, da sme dobiti »dobro« le oni učenec, ki nedvomno obvlada vse dele predpisane snovi. Usodna je ta misel, ker je v resnici nemogoče, da bi učenec vso snov tako obvladal; ker imajo samo realni predmeti že okoli 12.000 strokovnih izrazov in še 3000 soznačnic, če pa še prištejemo zemljepisna, zgodovinska imena ter letnice v zgodovini, tuje besede v 4 do 5 jezikih, verstvo, logiko in psihologijo, pridemo pač na 30.000 izrazov, v katerih pa je treba znati pomen in uporabo in medsebojno miselno vez... Bolje bi bilo, da je manj snovi, toda ta se naj uči temeljito, stvarno, nazorno, domače, brez nepotrebnih tujk.
Današnja agonija meščanskih šol ima tele vzroke: 1. Možnost, da vstopi vsak Ijud-skošolski učenec iz četrtega razreda z dobrim uspehom. 2. Srednješolski zakon, koje-ga jekleni okvir otrokom iz meščanske šole onemogoča prehod v srednje šole. 3. Nared-ba, da se absolventi meščanskih šol sploh ne sprejmejo več v učiteljišče.
Tako se brez vzroka in po krivici povsod odrivajo absolventi meščanskih šol (tudi najboljši), nimajo nobenega koraka v svet ter se na ta način izgubi marsikateri odličen talent bodisi v matematiki, risarstvu. glasbi ali drugih predmetih. Naši šolski predpisi pa bi morali biti taki, da se vsakemu izrazitemu nadarjencu omogoči delo na polju njegovega talenta. Agonija meščanskih šol je povzročila tudi agonijo učiteljišč v Sloveniji in na Hrvatskem, kajti ravno učenci meščanskih šol so bili najboljši učenci naših učiteljišč. Oni so tudi naši najboljši učitelji. Kajti vzra-sli so doma, na podeželski meščanski šoli, ostali v stiku z domačim krajem in prebivalstvom ter so polni ljubezni do domače grude in polni idealov prišli na mestno učiteljišče, ki jim v par letih tega notranjega bogastva ni moglo iztrgati, kajti vrnili so se po študiju domov. Našim šolam in našemu ljudstvu so taki učitelji potrebni.
Nadaljnja težava naših otrok je preob-loženost učencev na učiteljiščih in strokovnih šolah, o katerih starši po pravici tožijo. Pouk znaša tu 37 do 42 ur tedensko. Poleg tega pa še študij in naloge doma nekaj ur na dan, — vse to skupaj da mnogo več ur na dan kakor to dovoli naša socialna zakonodaja za odraslega delavca. Gospodje, ki delajo take učne načrte, bi dobro storili, če bi sami na šolski klopi poskusili nekaj tednov tak učni načrt, potem bi ga gotovo ne uvedli.
Posledice takih zahtev so pri nekaterih periodični študij posameznih predmetov (»špricanje«); pri drugih, ki so natančnejši, pa duševno in telesno izčrpanje in bolezen že pred zrelostnim izpitom ali pa kmalu potem, kar povzroča družini, posamezniku in državi nepopravljivo škodo.
Bodočnost našega učiteljskega naraščaja je pokazal predavatelj nazorno v slikah. Pred vojno je bilo število učiteljskega naraščaja
leto za letom precej enakomerno, starejši letniki pa so enakomerno odpadali, tako da je bilo najmlajših največ, najstarejših pa najmanj. Danes, po petnajstih letih, se je slika spremenila, da imamo mladih učiteljev najmanj, največ jih je že s približno 15 in več službenimi leti. Če gre to tako naprej kakor zadnji dve leti, bomo imeli po prihodnjih 15 letih večino učiteljev s 25 in več službenimi leti, mladih pa nobenih, in to vse zaradi tega. ker nastavljamo premalo mladih učnih moči in ker jih tudi ne bomo mogli nastaviti, če so meščanske šole prazne, učiteljišča prazna.
Prosvetni načrti se ne smejo in ne morejo delati iz leta v leto, v okviru finančnega zakona, ampak delati za desetletja naprej. S to ugotovitvijo se predavatelj obrača posebno na naše gospode poslance in senatorje ter prosi, da jo uvažujejo, da obvarujejo našo prosveto pred nadaljnjo škodo.
PedoloSki kongres v Brnu
Češkoslovaški znanstveniki, ki se bavijo s proučevanjem otroka, so sklenili na zadnjem pedološkem kongresu v Bratislavi, naj se vrši letošnji v večjem obsegu v Brnu. Na čelo pripravljalnega odbora je stopil profesor brnske univerze dr. Mihajlo Rostohar, naš ožji rojak* doma s Krškega polja. Že lansko leto je pričel kongresni odbor pripravljati ves podrobni program in si je sestavil bogato listo predavateljev z vsega slovanskega sveta. Zato se letošnji pedološki kongres,, ki se bo vršil koncem tega meseca, po pravici imenuje vse slovanski. Sodelujejo naj-odličnejši znanstveniki s češkoslovaških univerz, prijavljeni so predavatelji iz Poljske in celo Rusije. Izmed Jugoslovanov pa bodo sodelovali: dr. Ozvald iz Ljubljane: Individualna risarska nadarjenost otroka v predšolski dobi; prof. dr. H. Mandič iz Zagreba: Oblika otroške glave in njene spremembe v šolski dobi; Vlada Petrovič iz Beograda: Razvoj či-talnega pouka v Jugoslaviji; direktor Miodrag Matic iz Jagodine: Razvoj šolstva za anor-malno deco v Jugoslaviji; inšpektor Veljko Ramadanovič iz Beograda: Gluha deca v Ameriki in v Evropi: ministerijalni inšpektor Skala Anton iz Beograda: Vpliv učiteljeve osebnosti na učenca v pubertetni dobi; prof. dr. Branislav Krstič iz Beograda: Duševni razvoj podeželskega otroka po dovršenju šole.
Učitelji abiturienti, tovariši in tovarišice, bodite nam pozdravljeni!
Naša najmlajša učiteljska generacija si je organizirala prvi tečaj, na katerega ste prišli kot predstavniki najmlajšega učiteljskega rodu, ki se bori za svoj obstanek, ki pa navzlic vsem težkočam ne pozablja, kaj je dolžna svojemu stanu, svojemu narodu in državi ter sama sebi.
Sešli smo se iz potrebe, da si povemo vse, kar se nas tiče, da si s tem olajšamo naša srca in da dvignemo svojo samozavest.
Zavedati se moramo, da je naša rešitev v neprestanem delu. Le z delom se bomo obdržali na tisti višini, ki nam kot učiteljem po vsej pravici pristoja.
Z veliko udeležbo ste pokazali vsem, ki nam očitajo zgolj kruhoborstvo, da bomo stebri, na katerih naj slone temelji naše države, saj so bili od nekdaj učitelji tisti, ki so kovali usodo svojemu narodu.
Želimo, da nam bodo dnevi, ki jih bomo preživeli skupaj in v skupnem delu, ostali v svetlem spominu, ko smo ramo ob rami iskali sredstev iz našega položaja ter gradili načrte za našo bodočnost.
c)	Učiteljica na deželi;
d)	Naši pogledi za poglabljanje učitelja v milje delovnega ljudstva. — Pokaže naj pot, po kateri moramo iti, da bomo vedno in povsod kos nalogam, ki nam jih stavlja država, narod in učiteljski stan.
II.	del govori o vsem, kar direktno zadeva brezposelne učiteljske abituriente.
1.	Naš položaj.
2.	Razgovori o delu odseka brezposelnih učiteljskih abiturientov v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti.
III.	del kaže samostojno delo brezp. učit. abiturientov in vse zajednice tečajnikov.
1. O ustanovitvi potovalnega fonda.
2; O ustanovitvi odseka prijateljev vaške kulture.
3.	Potreba in važnost naše pomoči na vasi.
4.	Problem ženskega gibanja.
5.	Ženska emancipacija.
6.	Naš odnos do ženskega gibanja.
IV. del: Akademija. Pokazala bo sredstva in efekt kulturnega dela odseka brezp. učit. abiturientov.
Upamo, da bo imel naš tečaj pozitiven uspeh, ker je bila mladina vedno zvesta svojim idealom.
Želimo vam prijetno bivanje v naši beli Ljubljani in vse ponovno toplo pozdravljamo.
Za odsek brezp. učit. abiturientov: Tomšič Janez.
SploSne vesti
Za kongres, ki se bo pričel 28. t. m. in. bo 3 dni, vlada tudi med našim učiteljstvom precejšnje zanimanje. Na sporočilo pisca teh vrst, ki je v osebnih stikih s kongresnim predsednikom dr. Rostoharjem, mu je slednji javil pred dnevi, da je za udeležence iz Jugoslavije rezerviranih še več ugodnosti kakor za prijavljence iz ostalih držav, 50 našim učiteljem bo odbor pripravil v Brnu za časa kongresa brezplačno hrano in stanovanje. — Vožnja stane za progo Ljubljana - Maribor - Gradec - Dunaj - Brno in nazaj v 3. razr. brzovlaka brez popusta ca. 1000 Din. Za udeležence pa je dovoljena v Jugoslaviji 50% povlastica, v ČSR pa 35%. Iste ugodnosti seveda veljajo tudi za osebne vlake, kar b' vožnjo izdatno pocenilo. Sicer pa daje vsem udeležencem podrobnejše informacije »Put-nik«. Legitimacije za znižano vožnjo in vse ostale informacije pa daje tudi »Pripravljalni odbor za vseslovanski pedološki kongres« — Brno — ČSR, Sirotče ulica 7.
Z ozirom na velik pomen letošnjega kongresa, ki bo, kakor zatrjujejo prireditelji, mejnik v proučevanju slovanskega otroka, bi bilo umestno, da se ga udeleži tudi čim več slovenskega učiteljstva. Zdaj je pač najlepša prilika, da usmerimo študij pedagogije v slovansko smer. Izredne ugodnosti bodo mno gemu dobrodošle, da pohiti koncem tega meseca v Brno, v bratsko češkoslovaško zemljo, ki ga bo uverila o velikem napredku naših severnih bratov.	—nč—
Naš položaj je težak, vendar ni obupen. Prepričani smo, da bomo prej ali slej prešli tudi preko tega in da bomo znali ceniti tisto, kar si bomo priborili, vse bolj od drugih, ki so prišli brez težav in po gladkih potih do uresničenja svojih ciljev.
Oči vse naše javnosti in vsega učiteljstva so uprte v naš tečaj in na nas je, da pokažemo vsem, kakšni smo in kaj hočemo.
Ves naš tečaj naj bo manifestacija najmlajše učiteljske generacije za resno delo, za nas same in za naš narod. Tako naj izzveni, ker je bil v tej misli zgrajen in pripravljen.
Tečaj sam je razdeljen na 4 dele.
I. del: Tečaj v ožjem smislu:
1.	Nacionalno stvar zastopa referat:
Učiteljstvo in Sokolstvo.
2.	Pedagoško:
a)	O vzgoji in vzgojevalcih;
b)	Življenje vzgaja.
3.	Učiteljsko-strokovno:
a)	Iz prakse učitelja in šol. uprav.;
b)	Delo in naloge učitelja na deželi;
PROGRAM TEČAJA ZA BREZPOSELNE UČITELJSKE ABITURIENTE.
Tečaj se bo vršil 19., 20. in 21. oktobra v dvorani Delavske zbornice.
19.	oktobra 1933. Dopoldne ob pol 9. uri: E. G a n g 1 : Učiteljstvo in Sokolstvo. Dr. K. Ozvald: O vzgoji in vzgojevalcih. — Popoldne ob pol 15. uri: Dr. St. G o g a 1 a : Življenje vzgaja. Ivan Štrukelj : Iz prakse učitelja in šol. upravitelja. — Zvečer ob 20.: Narodne pesmi (poje kvartet). Vojko Jagodic, učit. abit.: O ustanovitvi potovalnega fonda. 1. koreferat: U r a t a r i č Bogdan: O ustanovitvi odseka prijateljev vaške kulture. 2. koreferat: Ida Turkov a, učit. abit.: Potreba in važnost naše pomoči na vasi.
20.	oktobra 1933. Dopoldne ob 8. uri: Hospitacije na mestnih osnovnih šolah. — Popoldne ob pol 15. uri: Andrej Skulj: Delo in naloge podežel. učitelja. Skulj-G r u m o v a : Učiteljica na deželi. — Zvečer ob 20. uri: Narodne pesmi (poje kvartet). Stana Zemljakova , učit. abit.: Problem ženskega gibanja. 1. koreferat: Majda Lov-šetova, učit. abit.: Ženska emancipacija. 2. koreferat: Jenko Metod, učit. abit.: Naš odnos do ženskega gibanja.
21.	oktobra 1933. Dopoldne ob pol 9. uri: Jagodič Vojko, učit. abit.: Naši pogledi za poglabljanje učitelja v milje delovnega ljudstva. Tomšič Janez, učit. abit.: Naš položaj. — Popoldne ob pol 15. uri: Razgovori o nadaljnjem delu odseka brezposelnih učit. abiturientov. — Zvečer ob 20. uri: Akademija.
AKADEMIJA
brezposelnih učiteljskih abiturientov v dvorani Delavske zbornice 21. oktobra 1933 ob 20. uri.
1. Uvodna beseda: Janez Tomšič. — 2. Gorjanska (narodna). Schwab: Oj dekle, kaj s' tak žalostno. (Poje kvartet: gg. S e g e-din J., Tomšič J., L umbar S., Gr um A.) — 3. Per Lasson: Crescendo (klavir solo). Ad. Jensen: Kolo (klavir solo). (Igra gdč. Milena Troštova.) — 4. Srečko Kosovel: Balada. (Deklamira Niko Slapar.) — 5. Mozart: Vijolica. Delibes: Arija iz opere »Lakme«. (Sopran solo. Poje gdč. Majda Lovšetova.) — 6. Schubert: Čebelica. (Violina solo. Igra g. Drago Zaje.) — 7. Svetek: Pod noč. Vogrič: Lahko noč. (Poje kvartet.) — 8. Jagodič Vojko: Film našega življenja: V življenje. Deložacija. Vsega preveč. Za kruhom. Svetli trenutki. Sam s seboj. Podpore. Ekstaza. Spoznanje.
Akademija se bo vršila samo za udeležence tečaja in njihove goste!
— Celjsko učiteljsko društvo. Na zadnjem zborovanju je bil sprejet proračun za 1. 1933./34., po katerem znaša mesečna članarina: a) za redne člane 16 Din, b) za staro-upokojence in z učitelji poročene učiteljice 8 Din. Nakazujte redno članarino, da prihranite blagajniku nepotrebne opomine in poštne stroške. Skrajni čas je tudi za poravnavo
lanske članarine. Sicer društvo ne bo moglo vršiti svojih obveznosti napram sekciji. — Blagajnik.
—	Udeležencem zadružno-knjigovodske-ga tečaja. Vsem udeležencem letošnjega za-družno-knjigovodskega tečaja, ki se je vršil od 3.—22. julija, sporočamo, da tečaj še ni odobren od ministrstva. Takoj, ko bo ministrstvo odobrilo tečaj, bomo poslali vsem udeležencem potrdila, oziroma izpričevala. — Toliko v odgovor na razna povpraševanja.
—	Prošnja za staro Widrovo »Prvo čitanko«. Na onih šolah, kjer se je uvedla Fleretova »Moja prva čitanka«, imate gotovo še kako dobro Widrovo »Prvo čitanko«, ki je ne rabite. Prosim dotične krajevne šolske odbore in šolska upraviteljstva, da bi darovali te čitanke revnim učencem na ogrski meji v Prekmurju. S tem boste naredili človekoljubno in narodno delo. Knjige naj se po-šljelo na sresko načelstvo — prosvetni oddelek v Dolnji Lendavi, Prekmurje. Za darovane knjige se vsem darovalcem vnaprej najlepše zahvaljujem. — Mikuž Matej, sre-ski šolski nadzornik.
—	Slovenska šolska matica pripravlja svojim članom (naročnina: 30 Din) za letošnji božič sledeče knjige: 1. Dr. J. Jeraj: Naša vas. To bo nazorna ter čudovito pestra slika slovenske vasi s sociološkega, psihološkega in kulturnega vidika. Ta z razumom in s srcem pisana knjiga prinese nekaj, brez česar si ne moremo misliti globlje pojmovanje vzgojniškega dela v šoli in izven šole tam zunaj med kmetskim ljudstvom. — 2. Dr. St. Gogala: Temelji obče metodike. Vsebina delu je ne iz knjig, temveč iz pisateljeve šolske prakse rastoča teorija metodičnih vprašanj, ki zadevajo psihološki proces izobraževanja iz vzgajanja. — 3. In v Pedagoškem Zborniku se objavijo tile aktualni prispevki iz sodobnega vzgojstva: K. Ozvald: Nove psihološke smeri (psihoanaliza, individualna psihologija) in vzgojna vprašanja. V članku se razbira stvarno jedro in pa pedagoški pomen teh struj. — Dr. B. škerlj: Socialno-antropo-loška študija k vprašanju manj vrednega otroka. Naš mladi antropolog, ki že tujina postaja nanj pozorna, je ta svoj spis bogato dokumentiral z izredno zanimivimi, z živega vrezanimi »rodovniki«. -— Fr. Milčinski - I. Puhar: Pijanec pred sodiščem. Pretresljiva in kar po vzgojniku največjega kova vpijoča slika iz bitja in žitja sedanie slovenske generacije. Hkratu spomin za obletnico smrti Fr. Milčinskega, ki je bil pedagoški usmerjena osebnost prve vrste. — M. Senkovič: Naloge, načela in sredstva domače vzgoje. Prispevek je zamišljen kot praktični napotek staršem in vzgojiteljem ter nudi snov za predavanja in razgovore na roditeljskih sestankih. —- I. Šedivy: O bolgarskem šolstvu. Tukaj se organski nadaljuje serija o slovanskem šolstvu, ki je v lanskem Ped. Zborniku načela s poljskim in bo prihodnje leto nadaljevala s češkim šolstvom. — Ako se dosedanje število naročnikov (2600) primerno zviša, bi letos izšla kot četrta publikacija še knjiga, ki s svojo vsebino po vsem svetu vzbuja največjo pozornost ter jo je za Slov. šol. matico po-
Andrej Debenak:
Vtisi iz učiteljske studijske ekskurzije po Cehoslovaški
(Nadaljevanje.)
V razgledovanju mesta Brna nam je bila privlačna točka znani grad Špilberg na 283 m visokem hribčku. Razkričan je grad zaradi svojih srednjeveških kasemat, katere so služile oblastem v srednjem veku, predvsem za politične in druge prestopke.
Še za Marije Terezije so jih mučili in mrcvarili na najstrašnejše načine. Jožef M., ki se je dal sam uro časa privezati v celico, kjer so pustili vodo kapljati na glavo, je nekatere načine trpinčenja prepovedal. Upo-trebljavali pa so kasemate do leta 1855. Štiri leta pozneje so nekatere prostore preuredili v vojašnico, le spodnje so pustili za nazorne svedoke nečlovečnosti minulih dob.
Dolgi hodniki brez oken in svetlobe, vlažni in mrzli so vzbujali v nas občutke groze: hodniki polni verig, okov in natezalnic, raznih škripcev in napenjalnih koles. V poltemi smo si predstavljali spačene obraze, slišali divje krike mučencev, katerim so trgali roke in noge, ščipali za nohte, mečkali in lomili kosti, s posebnimi obroči davili okoli vratu ali pa jim vlivali tekoč svinec v meso. Grozovita je izmišljotina vtikanje tako zvanih »španskih hrušk« v usta, napolnjenih s poprom, da ga je nesrečnik ob vsakem vdihu dobil vase. Kašljati je moral. S tem pa je vedno več popra potegnil vase. Skrvavel in
zadušil se je. Nazadnje vidimo, pa še ozke, štirioglate luknje, v katerih so žrle sestradane podgane in miši.
Celica barona Trenka. Najboljša, z medlo svetlobo. Sedaj visi v njej velika slika, ki ga predstavlja v naravni velikosti. Že od prej sem vedel, da je tu težke dneve doživljal znani italijanski pesnik Silvio Pellico. Ogledali smo si njegovo celico. Taka kot vse druge. Veriga in gosta mračnost. Kako je v njej pisal, smo se povpraševali. V njegovem muzeju hranijo s krvjo pisane vrste. Sedaj je razobešenih v celici polno vencev njegovemu spominu.
Še mnoga, mnoga imena. Znana in nepoznana. Vlečejo se skozi celice kot težke verige. Vsiljujejo se prizori iz srednjega veka, obrazi alkimistov, čarodejev in čarovnic, ciganov ter političnih obtožencev in tistih 150 poljskih revolucionarjev, ki so se borili za samostojnost Poljske v letu 1845. Trgajo u-šesa salve, ki so podrle češke »veleizdajalce«, ki so se borili za svobodo svoje domovine.
Pardubice. Od daleč godba in množica. Tovariš pri oknu si daje odgovor: nedelja je, najbrž imajo kako prireditev ali slavnost.
Ob izstopu nas pograbi val množice, četudi ne vemo kam. Vse nam v poset. Razvije se povorka tisočglave množice, godba udarja koračnico. Mehko razpoloženje nas nosi do Sokolskega doma. Iznenadi me tekoča slovenščina. Markantni obraz s kratko sivo brado. Prepričan, da je Slovenec. Izvrsten poznavalec našega življenja, redaktor Strakaty. Nasproti je prišel iz Prage, da bi si nabral snovi
za svoj list. Osemdesetletni pesnik Zdenek Raušar. Pozna ga vse. Prepotoval je Afriko, stopil na Spitzberge. Svetovnjak!
Povabita me v kavarno. Ure najlepših razgovorov o vsem. Ob 5. uri zjutraj smo se sprehajali po mestu. Strakaty na jutranji vlak, da vse uredi za naš prihod v Prago.
Nismo se še dodobrega zavedli, kako so se Pardubice razrasle v nas, smo že spoznali kraljevi Hradec. Vedno ista pozornost in pripravljenost, prisrčnost in pristnost vsega. Po šolah, kjer hospitiramo, koncerti, telovadni nastopi in razstave šolskih izdelkov. Komaj, da sprejemamo. Preveč je vsega. Časa pa na tenko. Učimo se, opazujemo in zapisujemo, da ne pozabimo. Na vsakem koraku nas obogatijo z nečim novim. Za obširne pedagoške razprave je vsega. Kot vse druge je podeželska šola v Plotištu. Iznenadijo nas domačini, kmetje in delavci. Z nami so, kot da se poznamo že dolgo.
Ob ogledovanju tovarne za milo in sveče nas obdarijo. V tovarni za fotografijo nam potrebščine izpopolnijo zaloge s filmi in drugim materialom. Osvežimo se v novozgrajenem kopališču, ki je stalo 8,000.000 Kč. Zvečer je radostno razpoloženje. Povsod so nas takoj pomešali. Dobro smo že mluvili. Še kolo smo jim morali zaplesati. Zato pa oni: tancuj, tancuj...
Opolnoči nas je zajel ves utrip velemestnega življenja starodavne metropole Prage. Pri vlaku so zastopniki J. Č. Lige, oblasti, učit. društev, jugoslov. akademikov itd. Vsem se je zahvalil naš vodja prof. Šalih Ljubunčič v izbranih besedah. Trudne nas je predramilo
tisočero luči svetlobnih reklam. Po zgodovinskih središčih drve avti drug za drugim. Od tega hitenja in strujanja smo bili kar zmedeni. Ritem, ki ga nismo bili vajeni. Utrip življenja. Na križiščih je avtomatično uravnavanje prometa. Na čas je ena ulica odprta: ljudje in avti jo prečijo. Medtem se v drugih zbirajo. Vsi nestrpno silijo. Barva luči se spremeni. Vse se zapodi. Druga se zapre. Tako se poganja tok vso noč.
Trčim za Dalmatincem - krošnjarjem.
»Jesi li Mate?«
»Jesam!«
»Pa kako živiš?«
Popravi si breme. Misli na kruh.
Brezhibni tok življenja skozi nas kot brezkončna veriga. V zanimivih kontrastih velemesta ob Vltavi se združujeta stari in novi stil življenja.
Hospitirali smo na poskusni šoli in se seznanjali z novodobnimi izsledki in preizkušenimi načini izvajanja pouka. Vodil in tolmačil nam je prijazni docent dr. Prihoda, znan reformator, po katerega direktivah in zamislekih se izvaja šolska reforma v državi. Poznala sva se že od prej. Takoj mc je po-praševal kako je pri nas, kako ta in oni šolnik. Pozna jih dobro. Bolje kot mi.
Pozanimal nas je kolektivni recit. zbor, ki nam je spregovoril težko Bezručevo pesem.
Značilnost in diferenciacija pouka. S slabo nadarjenimi se pečajo največ. Samodelav-nost razvijajo s posebnimi teksti, ki jih sestavi komisija pod vodstvom Prihode. Zaje-
sebe priredil znameniti ruski pedagog S. Hess en pod naslovom Petnajst let sovjetske pedagogike. Gg. poverjeniki SŠM, poklonite za letošnje zimsko berilo še ta pedagoško prezanimivi knjižni dar našemu učitelju in učiteljici! — Odbor Slov. šol. matice.
Učiteljski pravnik
IZVAJANJE 1. ODST. § 263. URADNIŠKEGA ZAKONA.
Pod gornjim naslovom smo objavili v 9. štev. »Učit. tovariša« z dne 5. t. m. v celoti dopis g. fin. ministra št. 27156/1 z dne 11. julija 1933 s komentarjem iz »Našega glasa«.
Ker se je dalo omenjeno tolmačenje razlagati tako, da je dolžan uradnik čakati ob napredovanju po 1. aprilu 1931 samo 1 leto na izplačilo prvega poviška in da se mu drugi povišek izplača takoj po preteku prvega čakalnega roka, je izdalo ministrstvo financ dodatno tolmačenje pod Br. 38173/1 z dne 8. septembra 1933, ki navaja med drugim:
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana — Frančiškanska ulica 6
Prvi odstavek § 263. urad. zakona izrecno določa, da velja enoletni rok za vsako prvo napredovanje, t. j. v skupini in peri-odskem povišku potem, ko je stopil urad. zakon v veljavo. Treba je torej čakati na izplačilo višjih prejemkov eno leto le ob priliki prvega priznanja periodskega poviška in ie ob priliki prvega napredovanja v višjo skupino. N. pr.:
N. N. je bil priznan 2. periodičen povišek VIII. skupine z dnem 1. julija 1931, v VII. skupino je napredoval, recimo, 26. februarja 1932. Na izplačilo 2. period, poviška mora čakati do 1. julija 1932 in ravno tako tudi 1 leto za izplačilo VII. skupine, t. j. do 1. marca 1933.
Ta uslužbenec si pridobi pravico do 1. period, poviška VII. skupine dne 26. februarja 1935 in se mu ta izplača takoj v smislu § 30/2 dne 1. marca 1935, ker je že čakal enkrat v period, povišku. V VI. skupino bo ta uradnik napredoval, recimo, 15. julija 1935. Prejemki te skupine mu bodo takoj izplačani s 1. avgustom 1935, ker je tudi v skupini čakal že 1 leto.
To v znanje vsem, ki so vprašali za zadevne informacije in navodila.
—§ »Ročni katalog«, »Moji prejemki« in »Pregled dospelosti poviškov« so pripomočki in svetovalci, brez katerih ne bi smel biti noben učitelj (ica) odnosno šola (»Pregled«). Kdor si jih še ni nabavil, naj to takoj stori, dokler traja še zaloga.
Iz organizacije
—šu Šolsko-upravni odsek pri sekciji je
v svoji seji dne 10. t. m. razpravljal o načrtu dela v poslovnem letu 1933./34. Ker se vsako leto množe predlogi šolsko-upravnega značaja za Glavno skupščino in se ti predlagajo sekciji poslednji čas, tako da jih ŠUO niti ne more pregledati pred oddajo skupščinskemu odseku, naj bi se taki predlogi v bodoče pošiljali sekciji sproti, nazadnje pa vsaj 8 dni pred skupščino. Sekcija izroči vse predloge ŠUO, ki naj jih uredi in obravnava ter tako urejene in opremljene z besedilom predloga odda skupščinskemu ŠUO v pretres. Na ta način se bo delo odseka na Gi. skupščini olajšalo in pospešilo. — Učne načrte za osnovne šole bo obravnaval odsek, ko dobi elaborate, ki jih odredi šolska oblast. — Sestavi osnutek poslovnika za glavne skupščine, ki naj bi se dal v pretres vsem sekcijam.
maj o iz resničnega življenja. Premotrivajo razne gospodarske in socialne probleme. Iz tega se čuti drugačna miselnost, nova stvarnost. To je globlje jedro reforme. Vse drugo je le zunanja lupina.
Popoldne nam mine na Meštrovičevi razstavi. Po parku so razpostavljeni kipi. Drugo jutro smo se srečali z Meštrovičem. Skromno je prečil ulico.
Preveč bi bilo, ako bi vsa zgodovinska in važnejša poslopja omenil. Bili smo na Hrad-čanih, v Vidovi cerkvi. Poznajo mojstra Plečnika.
Vse smo preleteli v 4 dneh z avtom.
Preveč je vsega naenkrat.
Iz Prage izlet v Plzen.
Velikanske Škodove tvornice. Prej je bilo zaposlenih 30.000 delavcev, sedaj jih je le 16.000. Kriza! Hodimo, hodimo. Ne da se opisati, videti je treba.
Ne pozabijo nas povabiti v znano pivovarno. V skupno dolžino 29 km pod zemljo se vlečejo hodniki s sodi in raznimi napravami. V peno nabadamo zobotrebce.
Posebnost je višja gospodarska in mlekarska šola.
Nazadnje nas še z avtobusom potegnejo na ogled vzornega posestva.
Zadnji dan smo se čudili socialni ustanovi: Masarykovi dumovy. Praška občina je žrtvovala 108,000.000 Kč, da je na 200.000 m' postavila 26 najmoderneje urejenih poslopij. V njih je Okoli 3000 stark in starčkov, za katere je lepo preskrbljeno. Imajo kino in gle-
— Na podlagi sprejetih predlogov za spremembo pravil na drž. skupščini se bo skušal napraviti nov osnutek pravil JUU. — ŠUO naj v letošnjem letu prouči zakon o narodnih šolah in premotri potrebo izdaje normativ in tolmačenj ter predlaga zadevne predloge šolsko-upravni oblasti.
Mladinska matica
—mm Prva številka »Našega roda« izide v nekaj dneh. List je ves prenovljen nazunaj in navznotraj. Naslovno stran in vinjete je izdelal Milko Bambič.
Naslovno povest piše Krista Hafnerjeva. To je prava realistična snov, ki je vzeta iz domačega življenja in izzveni v pravo pesem planin. S prozo so zastopani tudi Bevk, Ribičič, Magajna, Kmetova, Kacova, Čermelj, Herfort in dr.
Med pesniki srečamo: Mirana Jarca, Srečka Kosovela in Grošljevo.
Obširna je rubrika Naše morje, ki je obenem glasilo Podmladka Jadranske straže. Še pestrejša je tokrat rubrika Doma in po svetu, ki sledi vsem važnejšim dogodkom krog nas. — V otroški delavnici nam daje pa ravnatelj Novak mnogo praktičnih nasvetov. V kotičku mladih bodo imeli naši najmlajši mnogo veselja z novo veselo slikopisno zgodbe.
Poleg Bambiča, ki je dal listu novo lice,
KNJIGARNA
UČITELJSKE TI/KARNE
Ljubljana — Frančiškanska ulica 6
so zastopani še slikarji: M. Gaspari, O. Gaspari, M. Maleš in Stupica.
Glasbena priloga za tokrat še izostane. Na platnicah pa je več ugank. Za one, ki jih pravilno rešijo so razpisane lepe nagrade.
POPRAVEK.
Pri zadnjem seznamu naročnikov je bilo število naročnikov dveh šol zamenjano. Pravilno se glasi:
Ljubljana VI. deška . . . 151 naročnikov
Ljubljana, pomožna šola . 24 „ •
DA LAHKO DOLOČIMO NAKLADO lista, prosimo cenj. poverjenike, kjer še niso zaključili nabiranje naročnikov za 1. številko Našega roda, da to nemudoma store in nam čim prej javijo število naročnikov. Tri leta zaporedoma so zmanjkale prve številke Našega roda in so ostali zamudniki brez kompletnega letnika. Tudi v interesu naročnikov samih je torej, da dobi uprava čim prej celotno število.
SEZNAM NAROČNIKOV.
(Dalje.)
Sv. Andraž v Halozah . . lani 6 letos 25
Sv. Benedikt v Slov. gor. .		22	*>	15
Borovnica.......	»»	82		64
B raslo vce.......	»»	33	»»	44
Brežice o. š.......		98	»»	72
Celje dekl. mešč.....		19		42
Dol. Bistrica p. Crenšovci .		16		28
Donaška gora p. Rogatec .		7		22
Dražgoše p. Železniki . .	»»	3	»»	11
Dvor pri Žužemberku . .		9	>>	21
Dvorska vas p. Vel. Laščah		11		6
Sv. Florijan pri Doliču . .	»»	15		32
Frankolovo p. Vojnik . .	»»	13		7
Gorje ........	„	21	»»	30
Guštanj........	»»	11	»»	22
		18		29
		47		62
		110	»»	96
Komenda .......	»»	42	»»	53
Koprivnica.......	»»	7		24
Kranj dekl........	»»	83		89
		112		95
Mala Nedelja......	»»	53	»»	30
dališče, knjižnico in čitalnico, še za plese je preskrbljeno. Tudi stari ljudje se radi zavrtijo.
Vsi imajo enako. Razločujejo samo bolne in zdrave; ne bogatih in siromašnih.
Posebno oddelenje je za otroke: 350 jih imajo. To so takšni, ki živijo v težkih socialnih razmerah in so ogroženi od bolezni. Ko se okrepijo in ozdravijo, jih zopet vrnejo. Da ne zaostanejo v pouku pa skrbita dve šoli s 40 oddelki. Za imbecilne, patološke in krete-naste posebej. V razredih lahko leže poslušajo in sledijo pouku. Kopalnice, prhe m bazeni, igrališča, jedilnice, terase za sončenje, zdravniki in strežnice. Učitelji. Vse, vse. Vsa ta pripravljenost, vse za pomaganje bližnjemu, človeka notranje presune.
Prehitro smo dospeli v zadnje mesto: Češke Budejovice, kjer so nas ravno tako sprejeli kot povsod. Popoldan snr.o prisostvovali pevskemu nastopu osnovnošolske m nižje-srednješolskc mladine. Do 4000 mladih grl je tekmovalo.
Popoldne smo imeli sami med seboj konferenco. Ugotovili smo naša spoznanja, naše impresije iz vsega potovanja, ki je popolnoma uspelo. Impulsa smo dobili za nadaljnje delo; razpoloženje in inspiracijo za nova ustvarjanja. Vse je izzvenelo v načelo, da je treba izreči željo po poizkusnin šolah tudi pri nas.
Hvaležni smo vodji prof. Salihu Ljubun-čiču in tehničnemu vodji tajniku J. C. Lige v Zagrebu, J. Dragotinu Škornjaku, ki sta pripomogla, da je stud. potovanje po Češkoslovaški bilo za nas vse doživetje.
(Konec.)
OCENE O DELU MLADINSKE MATICE.
O letošnjih rednih publikacijah so poročali skoro vsi naši listi in naše revije. Ob tej priliki so se izrazili razni kritiki o Mladinski matici tako-le:
Jutro: Pred sklepom šolskega leta je MM zopet obdarila svoje številne člane s štirimi knjižicami, ki vsebinsko in po opremi ne za ostajajo za knjižnim darom prejšnjih let. Za pomen MM so značilni ti-le podatki: Letošnji dar je izšel v nakladi 21.500 izvodov. Naročniki so dobili za 22.50 Din poleg štirih knjižic še ilustrirano mladinsko revijo »Naš rod«. V 6 letih svojega obstoja je izdala MM 4 letnike »Našega roda«, 23 knjig rednih in 4 knjige izrednih izdaj v skupni nakladi, ki presega 600.000 izvodov.
Slovenec: Letošnji knjižni dar MM je dokaj posrečeno izbran in nudi otrokom dosti pristne hrane. Sleherna izmed 4 knjig odpira na svoj način otroški svet od' fabule do resničnega življenja.
Istra: MM je med petimi slovenskimi mladinskimi knjižnicami izdala največ knjig Skupna ogromna naklada jasno kaže veliko prosvetno delo, ki ga vrši MM med slovenskim naraščajem. Dalje citira ocene o MM ki pravijo, da je dobila mladinska književ nost v MM dobrega podpornika in pospeševalca; da je MM ona, ki nam bo ustvarila sodobno slovensko mladinsko slovstvo; da ima neizmeren vpliv na vzgojo mladine in da vrši svojo vzgojo prav smotreno. O letniku 1923./33. »Našega roda« citira mnenje kiparja Goršeta, ki pravi, da NR nudi pestro sliko bogato ilustrirane revije, ki se odlikuje po svoji vsebini in obliki v že umetniški dovrše: nosti. Noben drug mladinski list — pravi dalje — se ne more s tem ponašati. Nadalje prinaša mnenje znane mladinske pesnice Ut-
Učiteljska knjigarna
podružnica
Maribor — Tyrseva ulica štev. 44
ve, ki pravi: Da je NR najboljši naš list, bi bilo odveč poudarjati. Gotovo je, da nadkri-ljuje ne le druge domače mladinske liste, nego tudi tujerodno mladinsko literaturo. Na koncu izraža list še željo, da bi se publikacije MM razširi tudi med našimi izven mej Jugoslavije.
Novosti iz Zagreba: MM izdaja knjige za mladino in je dosegla s tem svojim delom že velike uspehe. Med našimi založbami je vsekakor interesanten primer sistematičnega dela in umetnosti. Slovenska mladinska književnost se je obogatila v zadnjem času z mnogimi odličnimi publikacijami MM, katero vodijo učitelji in pedagogi z nenavadnim naprednim vidikom zelo podjetno.
Mladi plamen: Tendenca letošnjih izdaj MM je nazadnjaška, izbor in ureditev ravno tako. Če smemo verjeti meščanskim estetom in literarnim zgodovinarjem, je sodobna umetnost realistična (novi realizem!). S tega vidika gledano nam MM prinaša bore malo porab nega.
Naš glas: Tudi s svojimi letošnjimi knjigami je MM dokazala, da upravičeno uživa sloves resne in plodovite kulturne institucije, ki si je za umetnostno vzgojo slovenske mladine pridobila že nespornih zaslug. Slovenskemu učiteljstvu mora biti vsakdo za to vzgojno delo od srca hvaležen.
Srpski književni glasnik (Beograd): Izredno simpatičen običaj je. da se dajo otrokom pred počitnicami knjige. To vrši MM odlično. Poleg rednih publikacij izdaja tudi mladinski list »Naš rod«, vse v nakladi, ki preseneča. Takšno popularnost je dosegla MM predvsem s solidnimi cenami, saj dobijo naročniki za 22.50 Din »Naš rod« in 4 knjige.
Mladika: Knjige MM za leto 1933. so prav lep dar otrokom, katerim je ta knjižnica namenjena. Knjižice MM so prav uspele.
Književnost: Mladinska matica vidno re-prezentira slovensko mladinsko literaturo. Tekom kratkih let svojega obstoja je izdala 27 knjig, ko jih naklada gre v stotisoče. Vsekakor je to dokaz velike agilnosti te institucije. Vzporedno z zaslugami, ki jih ima MM, raste tudi odgovornost pred kulturno javnostjo in njenimi člani. — Knjiga, ki jo vzame otrok v roke, mora biti res njegova in naloga te knjige je, da otroka času primerno vzgaja in vodi po njegovih potih v resnično življenje. To je osnovni princip. Na žalost ni letos MM niti minimalno izpolnila tega pogoja. Neizpodbitna resnica je, da MM za malo denarja svojim članom mnogo nudi. toda letos je nudila le mnogo kvantitativnega in malo kvalitativnega. Letošnje knjige pomenijo v njenem delovanju korak nazaj.
Pohod: Organizacija našega učiteljstva je omogočila, da dobi slovenski otrok za mal denar 4 knjige na leto. Želeli bi, da bi tudi za srbske in hrvatske šole imeli podobne ustanove. Ker te vrste knjige tvorijo tako rekoč začetke otrokove in tu in tam celo družinske knjižnice. — S stališča nacionalne vzgoje želimo, da MM ne le v Kresnicah, ampak tudi v ostalih knjigah odpira našim otrokom široki jugoslovenski, bajni, junaški svet in že na tej stopnji vodi mladega državljana v oni miselni svet, ki mu bo pozneje nudil prave smernice v življenju.
Svoboda: Vse 4 knjige so primerne za mladino in z listom vred gredo v 25.000 izvodih med njo. Morda bi Matica izdala še kaj boljšega, če bi imela, toda za 22.50 Din je že to mnogo. Mi te knjižice priporočamo tudi naši mladini.
Popotnik: Tudi letošnje knjige so izšle v 21.500 izvodih, tako da je dobil letos kljub krizi povprečno vsak četrti všolani otrok v dravski banovini po en kompletni izvod knjig MM. — Ce primerjamo prve in sedanje knjige MM, vidimo, da se notranja kvalitetna vrednost teh knjižic polagoma dviga od leta do leta, dasi ne prav v tisti smeri, ki bi si jo želeli. Vse sedanje Matične publikacije kažejo, da se uredništvo te založbe najbolj omejuje na izvirno domačo mladinsko književno produkcijo, vendar bi Mladinski matici priporočali, da bi po potrebi izdala letno med domačimi deli tudi po en dober mladinski prevod iz tujega slovstva.
Mentor: Za počitnice je dobila ljudsko-šolska mladina — gotovo tudi srednješolska — zopet 4 drobne knjige, katerih je morala biti vesela, saj so prijetno raznovrstne. Ob veliki nakladi MM moramo priznati, da mladinska književnost pri nas ni več pastorka, in upamo, da se bo od leta do leta še lepše razvijala.
«HHiHHaaaBBBaiiHai
Šolski radio
—r IV. teden. V torek 24. oktobra bo predaval g. Marjan Tratar »Do Skoplja in Ohrida« po sledečih točkah: 1. Uvodna beseda. 2. Na potu v Beograd. 3. V naši prestolnici. 4. Naprej do Niša; Niš in Niška banja. 5. Do Kumanova in v Skoplje. 6. Dušanovo mesto. 7. Do Gradskega, po ozkotirni v Pri-lep. 8. Markovo mesto. 9. Iz Prilepa do Bi-tolja. 10. Pod Kajmakčalanom 11. Naprej v Ohrid. 12. V Ohridu; ob Ohridskem jezeru, k Sv. Naumu in na jugosl.-albansko mejo. 13. Iz Ohrida v Skoplje. 14. Po Kosovem polju skozi Šumadijo v Beograd. 15. Povratek. Pripravite zemljevid Jugoslavije! Kot priprava berilni sestavki iz Južne Srbije in Kosovo, IV. in V. čitanka za nar. šole in dr. Me-likov potopis: Do Ohrida in Bitolja, kjer se nahajajo tudi primerne skice glavnih" krajev našega juga. — V petek 27. oktobra bo ob-
Oddelek za učila
Ljubljana Maribor
delal g. dr. Valter Bohinec temo: Jadransko morje, njegova važnost za našo državo v narodnem, gospodarskem in kulturnem pogledu. — Nadaljnji programi:
Torek 31. oktobra: Kaj je doživel deset-dinarski novec; g. Viljem Kus.
Petek 3. novembra: Polharji; g. Miroslav
Zor.
Torek 7. novembra: Kako nastajajo naše pisalne potrebščine: svinčnik, pero in črnilo.
Petek 10. novembra: Pravljice, uganke in šale, vse za dobro voljo; gdč. Manica Romanova.
Torek 14. novembra: Kako se narava pripravlja za zimsko spanje; g. prof. Viktor Petkovšek.
Stanovska organizacija JUU
Iz druStev:
= JUU SRESKO DRUŠTVO V LITIJI.
Na oktobrski odborovi seji. ki se je vršila v Ljubljani, se je sestavil delavni program za vse leto. Zamudniki naj urede svoje denarne zaostanke, sicer jih bomo na prihodnjem zboroyanju, ki bo 11. novembra na šišenski osnovni šoli pri tov. Pleničarju, črtali iz našega društva. V našem srezu je še 10 neorganiziranih članov; iskreno jih vabimo v naše vrste. Na prvem letošnjem zborovanju bo predaval tov. Samec z Muljave o računstvu v osnovni šoli. Eventuelne samostojne predloge glede zborovanj in ostalega sporočite na naslov tov. predsednika Župančiča v Litijo. — Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO KOZJE
zboruje dne 21. okt. 1933 ob 10. uri v Kozjem po sledečem dnevnem redu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. »Zakon o obvezni telesni vzgoji kot sredstvo za obrambo države«, tovariš Koželj. 4. Poročila društvenih funkcionarjev in nadzornega odbora. 5. Predlogi in nasveti. 6. Slučajnosti. — Ker je to zborovanje prvo, pridite v s i in pravočasno. Vabljeni novi tovariši (ice) in abiturienti. — Odbor.
Poročila:
+ JUU ZA DOLNJELENDAVSKl SREZ je zborovalo v Beltincih dne 7. okt. t. 1. Navzočih 47 članov.
Tov. Drekonja je kot delegat poročal o poteku banovinske skupščine v Ljubljani, predvsem o šol. administraciji, o znižanju članarine za »Naš rod« in o obnovitvi vsakoletnih predlogov. Poročilo je bilo sprejeto.
Predsednik tov. Peternel je pa poročal kot delegat na glavni skupščini o zasedanju skupščine. H koncu je apeliral k složnemu delu in razčiščenju razmer. Sprejel se je predlog tov. K o k a 1 j a : Z ozirom na ne-plodovitost skupnega dela in nejasnosti stališča želimo, da se razmere udruženja čim prej razčistijo, da bodo v korist celotnemu učit. stanu.
Predlogi: V zadevi komasacije občin se je sestavil in sprejel predlog: Po združitvi občin naj bi ostali še nadalje krajev, šolski odbori za vsako šol. občino kot je predvide-
Nove
predpisane tiskovine:
Proračun kraj. šol. odbora, Obračun kraj. šol. odbora, Zapisnik proračunske seje in Zapisnik obračunske seje kraj. šol. odbora	•
N
aro
č i 1
sprejema
štvo. Ce je mogoče, naj odgovore prinaša »Učit. tovariš«. — Le principielni predlogi naj pridejo pred skupščino. Izločijo naj se tudi že sprejeti predlogi.
Da bodo na skupščini zavzela odločilno mesto gospodarska vprašanja, predlagamo, da naj se proračun obravnava vedno prvi. Obračun naj se sestavi tako, da se postavke lahko primerjajo s proračunskimi postavkami. (Kakor glavni odbor.)
3. Občni zbor. Sprejet je bil predlog nadzornega odbora, da se izreče blagajniku ab-solutorij s pohvalo. Zahvala se izreče vsemu odboru za njegovo delovanje.
Iz proračuna se nakaže za društveno knjižnico 2000 Din, Učit. domu v Mariboru 300 Din. Knjižnica šteje 482 del.
4. Predavanje. Ga. prof. Anica Č e r n e -jeva: Osebnost in vzgoja. — Predavateljica imenuje današnjo dobo krizo človeka. Opaža se vedno večji interes za mladino, zahteva se reforma vzgoje. Vzgajati more le učitelj, ki je osebnost. Je socialno čuteč, vzgaja z ljubeznijo in je žarišče, ki zase nič ne zahteva, ampak daje. V njegovi zajednici vlada prostovoljni odnos. Njemu je pouk v službi vzgoje.
J. Gosak, predsednik. J. Pogačnik, tajnik.
Uiiteljtka titkarna vuubijani InOZemskO ŠOlStVO in UČitCljStVO
no po zakonu o nar. šolah. (Kraj. šolski odbori za šolske občine ostanejo po določilih zakona. Op. ured.)
Referat tov. P e t e r n e 1 a : Zgodovina Prekmurja. Predavatelj je razdelil vso snov na tri dele. Danes nam je govoril o prvem delu in sicer o geologiji Prekmurja oz. Pano-nije, političnem razvoju do rimske dobe. — Poudarjal je posebej še o stopnji kmetijstva in gradnji mostov Panoncev, o rim. vladarjih, ki so bili panonskega rodu in o pestrih nošah prebivalstva Panonije
Sprejeto je blagajniško poročilo s predlogom, da se članarina redno plačuje.
Slučajnosti: Knjižničar tov. Kokalj apelira na redno vračanje knjig in predlaga, da se naroči za knjižnico: Simonič: Poljedelstvo in knjige SŠM ter SM, kar je bilo sprejeto.
Radi akcije za pomoč poplavljencem se je razvila debata, iz česar je bilo razvidno, da želi učiteljstvo z vso vnemo sodelovati pri tem. Prosilo se je šol. nadzornika, naj poroča g. sres. načelniku o naših željah in sodelovanju, zlasti kako bi se naj racionalneje ukrenilo v zadevi pobiranja darov v na-turi. Tov. nadzornik je sprejel z veseljem na znanje.
Prihodnje zborovanje bo 2. decembra v Turnišču, kjer bo nastop v šoli. L. Peternel, predsednik. St. Skočir, tajnik.
NA DELO ZA NASE DOMOVE! VSA NAROČILA POTOM UGP.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V CELJU
je zborovalo 7. oktobra t. 1. v Celju. Navzočih 154 članov (ic), t. j. 78%. Zborovanja se je udeležilo tudi 18 abiturientov (entk).
1.	Sklepi. Društvo se izreče proti obveznem prispevku po 5 Din za obrambni sklad. Sekcija naj event. stroške krije s prihranki iz rednega proračuna, ki tudi v teh težkih časih ni bil skrčen, kar je storil celo glavni odbor.
Vsa skrb organizacije bodi posvečena perečemu vprašanju nastavitve abiturientov. Nakaže se za brezposelne abituriente 300 dinarjev.
Vsak učitelj (ica), ki ima 35 službenih let in je dosegel 5. skupino, naj sam prosi za pokoj.
2.	Banovinska skupščina. Ker se mnogi že sprejeti predlogi na ban. skupščinah ponovno obravnavajo, mnogi sprejeti pa niti ne rešujejo, aktualni predlogi pa čakajo do skupščine rešitve in postanejo brezpredmetni, predlagamo, da aktualne predloge rešuje sekcija takoj in o postopku obvesti dotično dru-
DVA DOBRA NOVA ZAKONA V ŠVICI.
Z zakonom od 13. maja 1933. je uvedena v Švici devetletna šolska obveznost. Po tem zakonu je vsak otrok dolžan obiskovati šolo od šestega do dovršenega petnajstega leta. Vsaka kršitev tega zakona bodisi po starših ali rediteljih se policijsko kaznuje.
Poleg omenjenega je bil v Švici sprejet tudi zakon o obisku kinematografov. Po tem zakonu je prepovedano obiskovati kino vsem otrokom in mladostnikom, ki niso dovršili 16. leta. Otroci ne smejo v kino niti v spremstvu staršev. Ta prepoved mora biti nabita na vhodu vsakega kinematografa. Za mladino se prirejajo posebne predstave. V primerih kršitve tega zakona zadene kazen starše in lastnika kina. — Sličen zakon bi bil tudi za nas potreben.	-ž.
POENOSTAVLJENJE PISAVE NA NARODNIH ŠOLAH NA ČEHOSLOVAŠKEM.
V Cehoslovaški republiki se posveča šolski pisavi v zadnjih letih mnogo več pozornosti, nego kdaj poprej. V novih učnih osnovah
J)jt*j/)a/a/
Opozarjamo
na našo veliko izbiro zimsKega blaga j
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
za narodne šole (iz leta 1930.) in za meščanske šole (iz leta 1932.) so bile določene smernice za šolsko pisavo. Po teh navodilih ima šola učiti najprej take oblike pisave, ki so dobro čitljive ter se dajo dobro vezati. Na višji stopnji pa naj se goji individualno pisavo. Poprejšnje lepopisne oblike se opuščajo. Učenci se tu ne uče lepopisja, marveč se uče razločno in čitljivo pisavo, kakršno potrebujejo v praktičnem življenju. Zato je bila v prejšnjem letu odstranjena dosedanja sestavljena in za novi učni postopek neprikladna liniatura šolskih zvezkov in je bila nadomeščena na nižji stopnji z enostavnim črtovjem, na višji stopnji pa se piše na nečrtanem papirju.
Sedaj pristopa ministrstvo prosvete k uve-ljavljenju poenostavljenih oblik pisave na nižji stopnji osnovne šole. Dosedaj so se rabile oblike pisave, ki jih najdemo v tako zva-nem »Abecedniku« (v prvi čitanki), ki so bile med seboj različne ter so imele svoje posebnosti onega, ki je prvo čitanko sestavil. Ker pa imajo na Cehoslovaškem vpeljanih več abecednikov — so torej bile pisave različne. Ako je prestopil učenec iz ene šole na drugo je bil prisiljen odvaditi se naučenih oblik in pisati črke, ki so vpeljane na tej šoli.
Konferenca strokovnjakov, je določila oblike male in velike abecede ter arabske številke. Takoj meseca decembra 1932. so bili vzorci natiskani v »Vestniku« ministrstva prosvete. Pri izboru oblik se je uveljavila zahteva čitljivosti, lahke oblike (enostavnosti) in lahkote vezave. Nadalje se je upoštevala tudi podobnost med pisanimi in tiskanimi črkami, seveda le v gotovem okviru tako, da niso s to reformo porušeni temelji in značilnosti stare pisave. Končno so se zbrani strokovnjaki ozirali tudi na estetično stran pisave, ki je v novi pisavi tudi poudarjena.
Enotne oblike je uporabljati le na nižji stopnji vseh narodnih šol, kjer se poučuje latinica in to od začetka šolskega leta 1933./34. in v učbenikih nove izdaje. Na višji stopnji, kier so učenci že upeljani v hitro individualno pisavo pa naj se navedene smernice upoštevajo ter naj bodo izhodišče črkovnih oblik citirane norme.	K.
Novosti na knjižnem trgu
—k Milan Skrbinšek: »Božji volek in drugi«. Igre za mladinske odre. Ljubljana 1933. Učiteljska tiskarna. Str. 136. Priznani gledališki strokovnjak, režiser ljubljanske
drame g. Skrbinšek, je zbral v tej zbirki šest svojih otroških igric. — Od posameznih igric bi posebno omenjali ravno »Božjega volka« (3 prizori). Za božič je namenjena igrica v 2 slikah »Pod božičnim drevesom«. Mična je posebno igrica v 6 prizorih »Siroti Zorica in Marko«. Otroški komediji v 6 prizorih »Spletkar Niko«, sledi pustna šala v 7 prizorih »Krinke«. — Zbirko zaključuje simbolična slika »Vstajenje«, za katero je napisal verze dr. J. Lovrenčič. Zbirko vsem toplo priporočamo. Naroča se v »Učiteljski knjigarni«. Cena broš. Din 18'—.
—k Slovenski v tujini službujoči šolniki,
je naslov knjižici, ki jo je sestavil Em. Lilek, tiskala pa Zvezna tiskarna v Celju. V knjižici nam prikazuje sestavitelj slovenske šolnike v Bosni in Hercegovini od' otvoritve prve gimnazije (1.1879.) do oktobra 1918., ko je prevzelo upravo teh pokrajin Narodno Veče in potem one, ki so služili tu od 1. 1918. do 1932. V II. i,n III. delu nam kaže slovenske šolnike, ki so služili na Hrvaškem, Slavoniji, Dalmaciji, Črni gori, Vojvodini, Srbiji, Bolgariji, Rusiji ter v Avstriji in na Ogrskem izvzemši kraje sedanje dravske banovine. Knjižica nam predočuje mnoge znamenite može in izpričuje, da so bili slovenski šolniki, kjer so služili med Slovani, navdušeni slovanski narodnjaki, ki so bratom pomagali pri gradbi njih kulture, a med Hrvati in Srbi so bili navdušeni zastopniki jugoslovanske misli.
—k Sudbina je naslov brošurici, ki jo je priredil novinar R. Rotter Progonski po predavanju Miljenka Vidoviča. Dobiva se od bibljijoteke »Uzgajatelj« v Sarajevu. Cena Din 4'—.
Listnica uredništva
—u Predlog učit. društva v Ormožu glede reorganizacije našega mladinskega tiska se je odstopil odboru Mladinske matice, da o njem razpravlja na seji, pomnoženi s člani, ki jih je določila letošnja banovinska skupščina in ki se ima vršiti v novembru.
MALI OGLASI
Hali oglasi, ki služijo t posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanJiS znesek Din S*—
fr. P. zajec
izprašan optik Ljubljana, Stari trg 9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
TULIPANE
oddajam, največ črnih Phil. de Commi-nes in druge po 1.25 Din čebulico. — Peter Močnik, šol. nadzornik. Studenci -Maribor.
DOBRA KNJIGA JE ZLATA VREDNA!
Slovenske	nemške
srbohrvaške	francoske
Češke	angleške
in	druge
knjige
šolske znanstvene	muzikallje
leposlovne	revi | e
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
LJUBLJANA	MARIBOR
FRANČIŠKANSKA 6	TYRŠEVA ULICA 44

UGODNOST!
Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110
ANTON KRISPER, uubuana
MESTNI TRG 26 * STRITARJEVA ULICA 3
Šolske knjige
za vse kategorije šol in po najnovejših izdajah
šolske zvezke
vsakovrstne, za šolske in domače vaje
šolske potrebščine
za vse mogoče šolske zahteve Vam nudi vedno
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44

£ 1
%t «
2 O
IT £ £ *
V4',K
V ** * •
v \
V
*
G o stl Ina
Ražem
Ljubljana
nažabjakušt.3
Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe
Oglejte si zbirko učil
(aparatov in stenskih slik) katere je prejela
podružnica
Učiteljske knjigarne v Mariboru
RESTAVRACIJA
NOVI SVET
LJUBLJANA
G OSPOSVETSKA CESTA 14
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; spre" jema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna.