/MM BBESTOV ■ ■■ nhznrmk A, / I xz letnik v 30. JUNIJ 1971 ŠTEVILKA 45 Salon pohištva v Ljubljani Salon pohištva je za nami. Vsako drugo leto zavihrajo zastave različnih podjetij pred Gospodarskim razstaviščem v znak, da je prišel čas, ko pohištveniki prikažejo svoje nove dosežke in se Pomerijo v tekmi za večja priznanja strokovne žirije na eni in občinstva na drugi strani. Brest je razstavljal v »skupini devetih« v hali A. »Skupino devetih« sestavljajo podjetja, ki so izven trgovsko-proizvodnih organizacij. To so: Brest, Meblo, Marles, Novoles, Stol, Javor, Lesonit in Tapo. Skupaj jih je osem, ime »skupina devetih« pa se je ohranilo še od prejšnjih beograjskih nastopov. Naš dom iz Maribora je dan Pred otvoritvijo salona organiziral tiskovn okonferenco, na kateri so predstavniki podjetij »skupine devetih« obrazložili proble-hie, ki so v pohištveni stroki in Posredovali predloge k oživitvi domačega, pa tudi izvoznega trga. O konferenci, na kateri je bilo večje število novinarjev, so Poročali časopisi in radio. Brest je razstavljal na 300 kvadratnih metrih. Razstava je bila Urejena na svojstven način, ki pa j.e na koncu koncev požel določena priznanja. V čem je ta svoj-stvenost? Čelne strani paviljona so bile zaprte, na njih pa je bil Urnetniški napis 200 m — poglejte od bliže!'Celotni prostor je bil Pregrajen v separatne ambiente, sredi paviljona pa je bil pet metrov visok zaslon za projiciranje diapozitivov in filmov — ligrit show ob spremljavi glasbe. V tem Prostoru smo razstaviil stole in btelje Larsen, za katere smo tudi dobili PRIZNANJE. Ostali prostor pa je bil opremljen s kuhi-11 j o VEGA-60 in raznimi variantami dnevne sobe POLONA. Raz- lična površinska obdelava, v več različnih oblikah prikazani enaki elementi so dajali razstavi posebno odliko. Posebne pozornosti je bila deležna tudi kuhinja VE-GA-60, opremljena z najsodobnejšimi kuhinjskimi pripomočki. Iz bežnega pregleda ankete, ki še ni obdelana, lahko razberemo, da so obiskovalci zadovoljni. Mnogi so napisali: fantastično lepo! Res da nismo dobili zlatega spoja, dobili pa smo priznanje občinstva — obiskovalcev — množice prihodnjih kupcev. Pa ne samo to, dobili smo potrdilo ideje, da je mogoče tudi z bolj preprosto, a učinkovito oblikovanim pohištvom doseči zadovoljstvo potrošnikov. Salon pohištva 1971 je pokazal novi napredek v oblikovanju pohištva, od najdrznejših sestavljenk do tapeciranega sedežnega pohištva. Kvalitetna raven se lahko v večini meri z razstavljenimi izdelki, ki jih srečamo na sejmih v Kolnu, Parizu in Milanu. Znova pa se je postavljalo vprašanje, ali junijski termin ustreza tovarnam, pa tudi potrošnikom in trgovcem, že dolgo smo mnenja, da termin ni pravi. To pa potrjuje tudi dejstvo, da je bil obisk relativno slab in da je sejem obiskalo zelo malo tujih kupcev. Pa tudi domači niso bili posebno aktivni. Sejem je končan. Pokazali smo pot naše prihodnje usmeritve. D. Trotovšek Z otvoritve salona pohištva v Ljubljani Izvoz v sedanjih razmerah Slovenska lesna industrija je v prvih treh mesecih po podatkih Gospodarske zbornice izvozila za 8,6 milijona dolarjev in je med izvozniki na drugem mestu, takoj za kovinsko industrijo. Izvoz je v primeri s I. kvartalom 1970. leta višji za 10,6 odstotka. Podatki o I. četrtletju pa ne dajejo prave podobe o obsegu izvoza, saj je znano, da le-ta običajno — do sedaj je bilo to pravilo — narašča tja do konca tretjega tromesečja. Izvoz je skoraj v celoti usmerjen na konvertibilno področje, kar daje slovenski lesni industriji poseben pomen. Problematika izvoznikov pa ni majhna. Na videz je izvoz celo rpqt večji kot lani. Glavni problem, ki tare izvoznike in ki vpliva, da izvoz ni še večji, je nestimulativnost pri izvozu. To pa povzroča čedalje manjši interes za izvoz. Z devalvacijo lesna industrija ni ničesar pridobila. Nasprotno, njeni izdelki so na zunanjem trgu postali nekonkurenčni. Posli se zaključujejo v škodo akumulativ-nosti, vendar s tendenco dolgoročnega poslovnega sodelovanja. Te tendence pa ne zagotavlja noben družbeni ukrep. Letos deluje poleg znižanih premij ob devalvaciji na finančni rezultat tudi povečanje cen, pa naj bo iz uvoza ali z domačega trga. Uvozni materiali so se podražili za več kot 20 “/», domače surovine za 10 "/o, transportne usluge za 30 °lo in tako naprej. Težnja po novih oblikah dogovarjanja je prinesla — oziroma se napovedujejo — še nove podražitve. Takšnih skokov v povečanju cen ne prenese nobena v izvoz usmerjena proizvodnja oziroma ni tržišča, ki bi lahko sprejelo nenormalno in skokovito povečanje cen. Proizvajalec, usmerjen v izvoz, se je tako znašel v slepi ulici, tuji kupec pa ni sentimentalen do dobaviteljevih težav. Pa tudi novih kupcev ni, ki bi bili tako sentimentalni. Ker ima naša družba interes čimveč izvažati, potem bi moral biti ta interes stimuliran, ne pa da ostaja samo pri obljubah korekcija tega ali drugega odstotka pri carini in podobno. Drugič zopet slišiš, da je izvoz nujno zlo, da smo zaradi velikih kapacitet sami po sebi prisiljeni izvažati. Ta problematika terja nujno rešitev s tem, da se popravi izvozna stimulacija v takšni ali drugačni obliki, da vzbudi interes izvoznikov. Menim, da ni mogoče dovoljevati stagnacije obsega proizvodnje, zmanjševanja zaposlitve oziroma izgub v poslovanju. D. Trotovšek Ot dnem 6cm PRAV JE, DA SE OB 4. JULIJU, DNEVU BORCA, ZA TRENUTEK ZAUSTAVIMO V HITREM RITMU SODOBNEGA ŽIVLJENJA IN HLASTANJU ZA VSAKDANJO SREČO IN SE V MISLIH POSVETIMO NAJSLAVNEJŠEMU OBDOBJU NASE ZGODOVINE. O TEM OBDOBJU JE BILO IZREČENIH ŽE NEŠTETO BESED, POPISANEGA MNOGO PAPIRJA, TAKO DA NEKATERI OČITAJO, KAKO GA PRETIRANO GLORIFICIRAMO. PA VENDAR JE ŠE PREMALO ŽIVO V NAŠI ZAVESTI IN NAŠEM VSAKDANJEM DELOVANJU. ŽALOSTNA JE KNJIGA NAŠE ZGODOVINE. STRAN ZA STRANJO PRIPOVEDUJE O PORAZIH, ZATIRANJIH, HLAPČEVSTVU, PA TUDI O KREPITVI UPORNE PESTI. IN TA PEST JE UDARILA PRED TRIDESETIMI LETI, VZELA JE TISTO, KAR JE SAMO NAŠE, PRIBORILA JE SVOBODO. SVOBODA... KAKO ČUDOVITA BESEDA! PREMALO JO ZNA- Brestovi izdelki so vzbudili veliko pozornost obiskovalcev MO CENITI; CENITI JO ZNA TISTI, KI SE JE BORIL ZANJO. POZABLJAMO, DA JE IZ TISTIH VIHARNIH DNI REVOLUCIJE IN OSVOBODILNEGA BOJA ZRASLA NAŠA SEDANJOST, POZABLJAMO NA SVETLE IDEALE, ZA KATERE JE PRETEKLO TOLIKO KRVI. TONEMO V VSAKDANJOST IN POZABLJAMO NA VREDNOTE, ZA KATERE SO SE BORILI IN JIH USTVARJALI NAŠI BORCI. IN ZATO SE VELJA ZAMISLITI V TA CAS, NE SAMO OB PRAZNIKU DNEVA BORCA, AMPAK MORA BITI V NAS NENEHNO PODZAVESTNO PRISOTEN. OB PRAZNIKU, KI GA SLAVIMO PONOSNI NA NAŠO PRETEKLOST IN ZAVZETI ZA SREČNO PRIHODNOST, PA PRISRČNE ČESTITKE IN TOPLA ZAHVALA VSEM BORCEM, AKTIVISTOM IN DRUGIM UDELEŽENCEM NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA. Uredništvo Računalnik daje vedno več informacij Naš računalnik IBM — model 25 je instaliran že od 19. novembra 1970. Dobrega pol leta že elektronski možgani premlevajo podatke, ki nastajajo v našem poslovanju. Strojne ure, ki jih računalnik avtomatično registrira, iz meseca v mesec naraščajo. Ker je najemnina precejšnja, prav ta-K.O pa tudi ostali stroški, je prav, da povemo, katere koristne informacije nam računalnik že daje in katere bo dajal v bližnji prihodnosti. Doslej so zbrani podatki o materialih in izdelkih, podatki o kupcih, podatki o naročilih kupcev. Ti podatki tvorijo osnovo za obdelavo podatkov o kupcih, o izdelkih in materialih. Redne obdelave, ki tečejo na računalniku, so naslednje: Izpisovanje vseh pregledov o izdelkih, materialih in kupcih, ki so urejeni in izpisani tako, da se službe, ki te podatke rabijo, iz njih hitro znajdejo. Obdelava vsega prometa —- gibanj izdelkov in materialov. Na podlagi gibanj izpisujemo naslednje preglede: — pregled zalog izdelkov in materialov, — preglede prometa po vrstah in skladiščih, — preglede zalog izdelkov in materialov po količini in vrednosti, — porabo izdelavnega materiala po delovnih nalogih, — porabo režijskega materiala po stroškovnih mestih, — preglede prometa materiala po kontih, stroškovnih mestih in skladiščih. in še nekatere druge preglede o materialih. V celoti je pripravljena obdelava naročil kupcev in fakturiranje. Ta obdelava bo dajala naslednje preglede: — pregled novih naročil, — pregled odprtih naročil po kupcih, — pregled odprtih naročil po izdelkih, — izpis faktur, — izpis dnevnika faktur in nekatere druge preglede. Obdelava naročil in fakturiranje teče v juniju še na klasični način in prek računalnika. Takoj, ko bodo odpravljene še nekatere pomanjkljivosti pri zajemanju naročil in odpremnicah, bomo prešli na obdelavo naročil in fakturiranje na računalniku in bomo stari način opustili. Računam, da bo to mogoče že v juliju letos. Pripravljena je obdelava režijskega materiala, drobnega inventarja, orodja in ostalega materiala. Na podoben način kot obdelujemo proizvodni material in izdelke, le da bo obdelava manj pogosta. Prihodnje obdelave, ki jih pripravljamo, pa so: obdelava sal-dakontov kupcev in obdelava se-stavnic — kosovnic. Računam, da bo poskusna obdelava saldakon-tov lahko tekla avgusta ali v septembru, prav tako pa poskusna obdelava sestavnic — kosovnic. Osnovne težave, ki se pojavljajo pri uvajanju določenega področja v obdelavo na računalniku, so v tem, da rabimo v fazi uvajanja več ljudi, da so podatki pogosto napačno vpisani, da se je nove dokumentacije težko privaditi, da se zamenjuje številke, da osnovna dokumentacija ne prihaja pravočasno, da nekateri še vedno ne znajo pravilno rabiti podatkov v pregledih in tabelah in podobno. Vsekakor bo treba v prihodnje strokovne kadre, ki so vključeni v posamezne postopke, pa tudi tiste, ki uporabljajo posamezne podatke in informacije, bolj podrobno in večkrat seznanjati z načinom izpolnjevanja dokumentacije, s posledicami netočne in nedosledno izpolnjene dokumentacije, da bi napake spravili na najmanjšo mogočo mero. Če bomo napake odpravili, bomo lahko ukinili različne pomožne evidence, ki jih sedaj uporabljamo za primerjave. Obseg proizvodnje vedno bolj narašča. Vzporedno z naraščanjem obsega proizvodnje narašča tudi obseg poslovanja. Nekatere vrste poslovnih dogodkov so se v f ■ — **‘wi**s- 1 |qGro-stor. Pri izbiri barve bodo upo- Kuhinja Vega - 60 Kuhinje VEGA vzbujajo veliko pozornost kupcev Stoli in miza iz družine K-33 postajajo vse bolj zanimivi za tržišče števali mnenje obiskovalcev na Salonu pohištva v Ljubljani, kjer smo obiskovalcem razdelili posebno anketo. Kuhinja VEGA 60 po obliki in funkcionalnosti prednjači pred takimi izdelki sorodnih podjetij. Tudi po cenah smo zanimivi, ker smo na poprečju cen ostalih proizvajalcev kuhinj. Razstavljena kuhinja VEGA 60 je doživela priznanje in pohvalo potrošnikov. To pa mora biti spodbuda za nenehno iskanje novih izvedb. Z dosedanjo politiko pri oblikovanju kuhinjskega pohištva smo na najboljši poti, da bomo zadostili željam najširšega kroga kupcev. B. Mišič Naš Salon pohištva v Cerknici Od otvoritve Salona pohištva februarja letos pa do danes nenehno narašča število kupcev, pa tudi tistih, ki so si v Salonu ogledali razstavljene izdelke, kar jim je omogočilo lažjo izbiro in razvrstitev pohištva v njihovih stanovanjih. V omenjenem obdobju je bilo v salonu prodano za 2,638.670 dinarjev različnega pohištva. Od posameznih izdelkov smo prodali največ omar POLONA in TAMARA. Stranke se najbolj zanimajo za TAMARO, toda na žalost smo odvisni od proizvodnje ,kjer pa s tem, za kupce zelo interesantnim izdelkom ,kasnijo. Prav tako je veliko povpraševanje po ozkem elementu POLONE, saj to kupcem, ki imajo majhne stanovanjske prostore, zelo ugaja. Kupci in ostali obiskovalci nam radi posredujejo svoje pripombe in mnenja o razstavljenem pohištvu. Kupci si želijo nekoliko ožje tiste elemente, ki sestavljajo spodnji del kuhinje in širše elemente pri zgornjem delu kuhinje. Prav tako bi bili bolj zadovoljni in izbira bolj bogata, če bi bila izvedba v več barvah. Pri sedežnih garniturah bi kupcem bolj ustrezali višji nasloni, tudi pa bi radi večjo izbiro. Večina strank si tudi želi drugačen delovni čas, predvsem, da bi bil Salon pohištva odprt tudi v poznih popoldanskih urah, ko imajo največ možnosti za obisk. Ugotavljamo torej lahko, da je Salon pohištva opravičil svoj obstanek, kar zadeva prodajni učinek, število obiskovalcev, pa tudi aranžman. D. Krašovec S POTOVANJA PO ZDA Delegacija Gospodarske zbornice Socialistične republike Slovenije, ali natančneje Sveta za gospodarstvo n lesno predelovalno industrijo, je V dneh od 24. maja do 10. junija obiskala Združene države Amerike. To 6 bil strokovno poslovni obisk, ki je obsegal gozdarsko, papirniško, osno primarno in pohištveno pod-rocje. Priprave na ta obisk so tekle sko-,aJ leto dni. Morda je bil to vzrok, a je obisk stekel natančno kot Svinska ura. Osnovni cilj je bila se-oanitev z načinom gospodarjenja in ..Organizacijo poslovanja gozdar-,klh, celuloznih in lesnoindustrijskih Pojavnosti. Zato so bile izbrane dr-?.ave na zahodni ameriški obali, Ca-PjOrnia, Oregon, VVashington, Idaho, *)er so te dejavnosti primarnega Predelovalnega področja najbolj raz- q klavno težo priprav sta nosila inž. ,rago Marolt, predstavnik Gospo-jj Ske zbornice v Los Angelesu in ^ PD inž. Mitja Černe, sekretar sve- 8 Toga poslovnega obiska v ZDA Q®rY' se udeležil kot član sveta za livarstvo in predelovalno industri-- : Bilo je toliko novosti, toliko zna-nesti, toliko pomembnosti, da bo ti n.adrobnostih težko kaj dosti pisa- | - Mnogo stvari je skoraj neprimer- j 'h, vendar lahko tudi ob tem naj-nto zanimivosti, ki bralca zanimajo. I 24. maj. Sončni ponedeljek. Z ve-f 'm DC 9 smo poleteli do Frank-tai . Težki oblaki so prekrili nebo ra?°! na drugi strani Karavank. Nič ki 8 9 * * *q6c*m le od sonca obsijani obla-• 13 triurno zamudo, ki je nastala zaradi počasnega dela letališča Frankfurt smo še z večjim letalom Boeing 707 od Lufthanse poleteli proti oLndonu, od koder smo nato nadaljevali pot čez Atlantik. Le majhen del Anglije ni bil prekrit z oblaki, zato pa vse do obale ni bilo ene same luknje, da bi videl vode Atlantika. Sicer pa je vseeno — sama voda ali sami oblaki. Še z dnevom (malo dolg je bil ta dan) smo dospeli do Kanade, kjer smo leteli nad reko Sv. Lovrenca do Montreala. Tu so našemu konjiču natočili bencina in že smo bili na poti proti Los Angelesu. Čez vso celino je bila ena sama preproga oblakov in nevihte spodaj. Menda tudi tisti del poti, ko sem spal, saj, ko sem se zbudil, je bila podoba prav taka. Namesto ob 19.45 uri smo pristali okrog 22. ure — pri nas je bilo tedaj že 25. maja, 6. ura zjutraj. Kaj naj še povem? Toliko so nas vso pot hranili, da večerji nismo bili več kos. Opisana pot predstavlja tretjino celotnega potovanja. Na cilju smo. Kje še! Gremo spat in naslednje jutro ob 5.15 ponovno na pot proti severu v Portland, ki bo prva etapa naše dejavnosti. Samo nekaj sto kilometrov je do tja. 25. maj. Portland. Ta dan smo obiskali Longvievv Fibre Company v Longvievvu, ki proizvaja letno okrog 600.000 ton raznih vrst papirja. Kot surovino uporablja sekanec (duglazija) žagovino in manjšo količino lubja. Videli smo velike stroje za proizvodnjo papirja. Poleg same proizvodnje papirja ima tudi veliko predelovalnico papirja v razne potrošne izdelke — tiskane in v različnih barvnih odtenkih. Nikjer ni videti velikih zložajevce-panic in okroglic. Videli smo le nekaj stare hlodovine. Vso surovino imajo vskladiščeno na kupih. To so sekanci, žagovina in lubje. Da bi dobili dovolj sekancev, so nabavili stroje in si tako zagotovili stalen dotok surovin. Te dovažajo s posebnimi vagoni, ki jih s posebno napravo obračajo, sekance pa po ele-vatorjih pošiljajo na velik kup. Videti bi morali hitrost manipulacije voznika posebnega viličarja za sekance! To ni vožnja, to je dirka z več kot pet metrov visokim vozilom. Tak je tempo tukaj v tej tovarni — tako naglico pa smo videli tudi drugod. Izdelajo 600.000 ton papirja! V Sloveniji ga izdelamo 184 tisoč ton, v Jugoslaviji 570.000 ton. 26. maj. V dopoldanskem času smo si ogledali še eno tovarno pa-Publishers Paper Company. Ta to-pirja, in sicer v Nevvbergu pri firmi varna proizvaja 400 ton papirja na dan — predvsem za potrebe TIMES MIRROR (časopisnega podjetja). Tovarna je novejša in ima najmodernejše stroje za papir. Investicije odpisuje na petletno dobo, sama investicija pa mora biti plačana v treh letih. Tovarna zaposluje 50 delavcev v upravi, in sicer 37 tehničnih kadrov, 8 tajnic in drugih pomožnih uslužbencev, 5 pa jih dela v računovodstvu. Najvišjo postavko na uro ima vodja stroja 7,19 dolarjev, najnižjo težak — delavec 3,44 dolarja. Zneski so bruto, ki pa je drugačen od našega. Delajo po 40 ur na teden. Inženir kemik dobi do 1200 dolarjev mesečno. Za prezidente vseh vrst nismo nikjer zvedeli, kolikšno plačo dobijo. Kaže, da to niti ne zanima osebja, ki je niže na lestvici. Vse plačujejo na uro — zanimivo; tukaj v tovarni papirja, pa v gozdu, pa na žagi, pa na iverki, pa v transportu in v tovarni pohištva. Ogledali smo si tudi dokaj zastarel, vendar še vedno visoko produktiven obrat lesene ambalaže na osnovi furnirja. Opravljajo vse faze dela, od luščenja, sušenja, razreza, šivanja in zvezov. Obrat dela sezonsko. Tukaj smo srečali Američanko jugoslovanskega rodu. Starejša žena, stara okrog 50 let, rojena v Ameriki, pa je znala hrvatsko tako, kot bi vedno živela pri nas. Vdova je; delala je v skupini žena, ki so stale za luščilnim strojem. Vsi stroji so robustni, vendar tako prodirno hitri, da skoraj niso za naš pojem produktivnosti. Ne samo stara lu-ščilka, isti vtis je napravila tudi stara brenta, ki je neusmiljeno hitela sem in tja in kosala velike klade duglazije. Peklenska hitrost žaganja, cvilenje in ropot železnih transportnih verig daje ameriškim žagam resnični videz ne lahke — temveč težke industrije. Na obratu Brand S. Corporation v Portlandu smo torej videli izdelavo lesene ambalaže in žago, pokazali pa so nam tudi proizvodnjo hiš. To je bilo naše prvo srečanje s tovrstno proizvodnjo. Z zanimanjem smo ogledovali proizvodnjo, ki je sicer na traku, vendar daleč od industrijskega pojma. Tu imajo glavno besedo obrtniki, tesarji, mizarji, tapetni-ki, inštalaterji in na koncu še šofer, ki bo polovico popolnoma gotove, s preprogami opremljene hiše, odpeljal sto, dvesto ali petsto kilometrov daleč, danes eno polovico eden, jutri drugo polovico drugi — pojutrišnjem se bodo že menda vselili. Res, da ti obrtniki samo sestavljajo elemente, ki jih dobavljajo specializirani dobavitelji. Pa da ne boste mislili, da je hiša majhna! Ne, to so hiše z 90 do 120 kvadratnimi metri, s tremi spalnicami, kuhinjo, jedilnico. Pa boste rekli: kaj nas draži z lesenimi barakami kot pri nas pogosto rečemo ličnim montažnim hišicam. Tako lične, bolj ali manj pritlične, nadstropne, take so hiše v Ameriki. Mestna središča so zidana v betonu in železu, povsod visoke zgradbe in nebotičniki, medtem ko je bližnja okolica mesta že lesena, da ne govorim o podeželju. Če je tako, potem ima ta »industrija hiš« še veliko prihodnost in ni čudno, da smo na naši poti našli še večje proizvajalce teh hiš. Amerika nima težav s prostorom. Prostora je dovolj za ceste, daljnovode, za naselja individualnih hiš še in še. Vzemimo, da je država Oregon tako velika kot Jugoslavija. Prebivalcev pa ima okrog 3 milijone in še teh je večina v Portlandu. 27. maj. Sredi dopoldneva smo si ogledali glavno upravno poslopje Georgia Pacifik. Ogledali smo si dve, tri nadstropja, kjer so pisarne, sejne dvorane, v kleti pa so nam pokazali center IBM. V tem centru, ki ni majhen, saj ima okrog 20 strojev za luknanje in verificirk, obdelujejo global Georgia Pacifika ter so povezani s posameznimi tovarnami, ki imajo prav tako elektronsko obdelavo podtkov. (Nadaljevanje sledi) D. Trotovšek NAŠI LJUDJE Tovariš Franc Kovač je doma iz kraške vasice Palčje na Primorskem. Sedaj je zaposlen v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg kot žagovodja. Obiskal sem ga v ponoldanski izmeni, ko se je že mračilo. Ko sem ga nagovoril, da bi ga rad predstavil v rubriki Naši ljudje v Brestovem obzorniku, je dejal: »Zakaj moraš ravno mene, saj je še veliko drugih delavcev, ki bi prišli v poštev.« Potem pa je le privolil in začel je pripovedovati. »V družini se nas je rodilo osem otrok. Moj oče je bil tesar. Težko je bilo za nas vse, občutili smo zelo veliko pomanjkanje, ker ni bilo vedno zaslužka za preživljanje tako številne družine. Osnovno šolo sem obiskoval pod Italijo. Ves pouk je bil v italijanskem jeziku, kljub temu da smo bili v šoli sami slovenski otroci. Tudi med odmorom in v prostem času smo se morali pogovarjati v italijanščini. Še posebno je bila tedaj prepovedana slovenska pesem. V moji družini pa smo doma navkljub vsemu zelo radi prepevali. Imeli smo družinski kvartet in mešani zbor, katerega smo sestavljali bratje, sestra in starši. Slovenska pesem nam je pomenila nekaj veličastnega, mogoče ravno zato, ker so jo okupatorji prepovedali in so nas tudi preganjali, če so slišali petje zlasti revolucionarnih pesmi. Kakor je bilo značilno za vso Primorsko, sem moral med ostalimi tudi jaz v kazenski bataljon italijanske vojske. Od tam sem se vrnil po kapitulaciji Italije in sem se takoj pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Bil sem v kulturni skupini, kjer smo pevci nastopali v brigadah, na terenu, prirejali smo mitinge po vaseh, med mladino in drugod.« Med obujanjem spominov na preteklost, ki je bila značilna za vso Primorsko, tovariš Kovač zavzeto izraža veliko naklonjenost naši socialistični družbi, katere zelo aktiven član je tudi še danes. »Tovariš Kovač, poznam te kot zelo aktivnega političnega in družbenega delavca. Ali bi za naše bralce povedal tudi nekaj s tega področja svojega delovanja?« »Tudi po osvoboditvi in še danes aktivno delujem v družbenopolitičnem in kulturnem živlie-nju v Loški dolini. Vedno sem bil na odgovornih mestih, predsednik Socialistične zveze v Loški dolini, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov, član občinskega komiteja Zveze komunistov, odbornik občinske skupščine, član organov upravljanja v podjetju, član izvršnega odbora sindikata v podjetju; trenutno sem predsednik Zveze borcev v Loški dolini. Pa kaj bi našteval! To delo zahteva veliko časa, ki bi ga lahko izkoristil zase in za svojo družino. Ker pa se čutim dolžnega do družbe, to delo tudi z veseljem opravljam, čeravno ne lahko. Kolikokrat se je treba od- KONEC DOBER - VSE DOBRO USPEŠNO ŠOLSKO LETO NA BRESTOVIH ODDELKIH TEHNIŠKE ŠOLE 22. junija se je s konferenco učiteljskega zbora zaključilo šolsko leto na Brestovih oddelkih tehniške šole. Kakor so profesorji z občudovanja vredno požrtvovalnostjo in odgovornostjo prihajali vse šolsko leto v učilnice, tako so se v polnem številu udeležili tudi te konference, da bi na Nova analitična ocena v Tovarni pohištva Stari trg Nadaljevanje z 2. strani ocenjevanju so bili upoštevani kriteriji, določeni v metodologiji. Ocene po pozameznih kriterijih so vsklajene z ocenami sorodnih delovnih mest v drugih poslovnih enotah. Ker v Tovarni pohištva Stari trg ekoloških meritev še ni bilo, so ocene pri kriterijih — pogoji dela — določene le po oceni članov strokovne skupine. Po opravljenih meritvah bodo v analize delovnih mest vnešeni ustrezni podatki in istočasno popravljene morebitne končne ocene delovnih mest. O sedanjem predlogu analitične ocene bo v kratkem času razpravljala še komisija za organizacijo in vrednotenje dela. Komisija bo z morebitnimi spremembami dala točkovne ocenitve v javno razpravo. V času javne razprave bodo v poslovni enoti Tovarne pohištva Stari trg organizirani sestanki, na katerih bodo podane osnovne značilnosti analitičnega ocenjevanja delovnih mest. Pripombe pa bo mogoče dati tudi v pismeni obliki med javno razpravo na komisijo za organizacijo in vrednotenje dela. Po končani javni razpravi bo komisija še enkrat temeljito pretresla vsa tista delovna mesta, na katera so bile posredovane kakršnekoli pripombe. Osnutek bo dan v dokončno odločitev centralnemu delavskemu svetu. I. Škrlj njej strnili uspeh svojega dela v zaključno poročilo in povzeli hkrati priporočila za naslednja leta. V glavnem lahko ugotovimo, da je bilo to šolsko leto zelo uspešno. Razen seveda za dijake I. letnika, katerih 9 od 39 vpisanih je izstopilo že med šolskim letom, medtem ko jih ostalih 30 vztraja, le eden od teh pa nima možnosti opravljati popravnih izpitov. Število dijakov se je v tem letniku torej skrčilo za dobro četrtino, vendar uspeh tistih, ki so ostali, ni slab: 69"/o. 8 fantov bo jeseni opravljalo popravne izpite (večina iz matematike, fizike in opisne geometrije) le dva iz dveh predmetov, ostalih šest samo iz enega. Ob izkušnji takega osipa moramo znova ugotoviti, da je dober uspeh v osemletki preslab za vpis na tehniško šolo. Samo prav dobri in odlični zmorejo zahtevnost te šole, pa tudi ti ne brez truda in težav. Takšna ugotovitev gotovo izpodbija tudi vsakršen dvom v zahtevnost, v kriterije, ki so jih izoblikovali naši profesorji, in od katerih — to je edino pravilno in koristno — ne odstopajo. Takšen kriterij je poroštvo za to, da bodo doma vzgojeni tehniki prišli v podjetje resnično nabiti z znanjem in kar ni manj pomembno — prišli bodo vajeni trdega in vztrajnega dela. Morda ni lepo slišati, vendar je res, da podjetje lahko pričakuje od 25 dobrih tehnikov mnogo boljše rezultate kot od 40 slabih. Zato menimo, da je treba takšno zahtevnost dosledno obdržati tudi v naslednjih letih. Razveseljivo je dejstvo, da je s prvim letnikom osip praktično končan. V letošnjem drugem letniku ni nikogar več, ki bi imel več kot eno negativno oceno. Tudi takšni so le štirje in sicer bodo jeseni trije opravljali izpit iz matematike, eden pa iz fizike. Trenutni uspeh je torej 82,6%, ,z vso gotovostjo pa lahko računamo, da se bodo po popravnih izpitih lahko vsi vpisali v višji letnik. Normalno je, da je III. letnik najboljši, čeprav ni nikjer zapisano, da tako mora biti. Pri nas je to res razveseljivo. Konferenca je ta letnik soglasno javno pohvalila kot izredno dober, priza- deven, dovolj resen in delaven. Upajmo samo, da si tega dobrega glasu, ki ga ta razredna skupnost drži že dve leti, ne bodo pokvarili vse do mature. V vsem razredu je le en sam popravni izpit. Uspeh ob konferenci je torej 95%. Ob pričakovanju, da bo uspešno opravljen izpit iz matematike prinesel še tistih manjkajočih 5%, bo razred v sedanjem sestavu v celoti prišel do mature. Naslednje poletje torej pričakujemo v naše obrate novo generacijo mladih tehnikov, po vseh sedanjih ocenah sodeč, sposobnih in delavnih. Konferenca je izbrala iz vsakega oddelka tudi tiste dijake, ki so s posebno resnostjo, odgovornostjo in prizadevnostjo dosegli v tem šolskem letu najboljše uspehe in so s svojim vedenjem in delavnostjo največ pripomogli k uspešnosti svojih razrednih skupnosti. Tem dijakom je konferenca izrekla pohvale in namenila tudi knjižne nagrade. Kakor so nam povedali na matični šoli v Ljubljani, so takšna priznanja dobili pri njih le odličnjaki. No, v naših oddelkih odličnjakov ni, je pa v vsakem razredu več učencev, ki so dosegli prav dobri uspeh in odlično vedenje, pa gotovo zaslužijo prav takšno priznanje kot ljubljanski kolegi — odličnjaki. Prav je, da kolektiv zve za imena teh naših deklet in fantov: V prvem letniku sta nagrado prejela Likar Iztok in Bajc Božo, v drugem Turšič Breda, Pantar Dragica ter Žagar Tomo, v tretjem pa Škrabec Alojz in Ponikvar Danijel. J. Praprotnik reči družini in svojim osebnim potrebam! Ko sem popravljal hišo, sem imel vso streho razkrito in zidarje doma, pa sem moral vse skupaj pustiti in sem šel po družbenih opravkih. Potem pa mi je štirinajst dni deževalo v kuhinjo. Danes pa nekateri vodilni ljudje ne obiskujejo sestankov in se izgovarjajo z malenkostnimi razlogi.« »Letos si dobil tudi priznanje Osvobodilne fronte za aktivno delo med vojno in po vojni v občinskem merilu. Ali ti to priznanje pomeni vsaj delno zadoščenje za tvoje obsežno delo, ki ga prispevaš družbi?« »To odlikovanje mi zelo veliko pomeni.« »Kako si zadovoljen z delovnim mestom v žagalnici?« »Pri BRESTU sem zaposlen deveto leto, vseskozi kot žagovodja. Z delovnim mestom sem sicer zadovoljen, nisem pa zadovoljen s tem, da imamo tako slabo urejeno hlodišče, pomanjkljivo mehanizacijo in še marsikaj. Pa sam piši o tem, saj veš ravno toliko kot jaz; sicer bi imel preveč povedati.« Po zadnjem vprašanju je pogovor spet nanesel na njegovega konjička — na pesem, ki jo v pevskem zboru Loške doline prepeva na jubilejih, na proslavah, v veseli družbi ali pa ob žalosti na zadnji poti pokojnega tovariša. »Pesem me spominja na mladost,« je dejal tovariš Kovač, »na preteklost, na vesele in žalostne trenutke v življenju. Danes ljudje vse preveč mislijo samo na denar, samo na materialno stran življenja. Pa tudi podjetja premalo dajejo za takšne duhovne dejavnosti. Včasih so bile slabše možnosti, pa je bilo več aktivnosti in podpore tudi od podjetij v naši občini. Mislim, da bi morali imeti podjetji BREST in KOVINOPLASTIKA zaposlenega človeka, ki bi skrbel samo za kulturno delo članov delovne skupnosti.« Pa še kako je res, kar je ob zaključku povedal tovariš Franc Kovač! V imenu uredniškega odbora sem mu zaželel še veliko uspehov v njegovem prihodnjem delu. M.Šepec Pravnik odgovarja Vprašanje: Ali se prosta sobota všteje v dneve letnega dopusta ali pa 'jo pri razporejanju letnega dopusta štejemo kot dan tedenskega počitka, ki ne sodi k dnevu donusta? Prosim, da pri odgovoru navedete tudi razloge. Odgovor: Prosta sobota šteje pri izrabi letnega dopusta kot delovni dan, torej ne kot dan tedenskega počitka. To pomeni, da nam v okviru dni, ki jih prebijemo na letnem dopustu, tudi »prosta sobota« zmanjšuje število delovnih dni, ki jih imamo pravico izrabiti kot letni dopust. Dijaki II. letnika TSŠ med preverjanjem znanja o primarni obdelavi lesa Razlog za to je povsem preprost in je to določba novo pisanega Temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ki v členu 154 pravi: »Če vpelje delovna skupnost petdnevni delovni teden (57. člen), se za šesti dan glede uveljavljanja pravic iz dela v delovni organizaciji (letni dopust, otroški dodatek in dr.) šteje, kot da bi ga bil delavec prebil na delu.« Ne bo odveč, če malo pomodrujemo, kateri so logični razlogi za tako ureditev. Prosta sobota ni »darilo dedka Mraza«, temveč dan, ki smo si ga »prislužili« s tem, ko smo delali od ponedeljka do petka uro in pol dlje kot pred uvedbo takega tedenskega razpo; reda. To velja seveda za tiste, ki preko tedna delajo. Ko pa gremo na dopust, si v prostih dneh sobote ne »prislužimo« in se nam torej šteje kot delovni dan. Dogodi se seveda, da gre nekdo na dopust šele v sredo ali v četrtek, se pravi tedaj, ko že ima nekaj ur za soboto v rezervi. Da se zadeva ne bi računsko komplicira-la, je zakonodajalec ne glede na take primere določil za vse enako, kar je nedvomno videti iz citiranega člena. Z. Zabukovec OBVESTILO Če še niste naročili premoga, vas obveščamo, da to še lahko storite. Ponovna naročila sprejemajo tajništva po poslovnih enotah in Delavsko uslužbenska restavracija do 10. julija. Delo obratne ambulante Zamisel in potreba po ustanovitvi obratne ambulante za delavce Bresta sta aktualni že nekaj let, vendar za nieno ustanovitev prej ni bilo pogojev. Ob začetku velike rekonstrukcije podjetja pa so bili izdelani tudi načrti za gradnjo ambulante. Zagotovljena je bila kadrovska zasedba, novi zdravnik pa je jeseni istega leta začel študij medicine dela in ga letos v maju tudi uspešno dokončal. V aprilu leta 1969 je bila nastavljena višja medicinska sestra, ki je v letu 1971 dokončala dopolnilni študij iz medicine dela. Tako je zadoščeno zakonu o obratnih ambulantah, ki zahteva strokovno izpopolnitev vsega zdravstvenega osebja za prevzem dela v obratnih ambulantah. Obratna ambulanta je junija letos začela torej samostojno delovati v okviru dispanzerja za medicino dela na Vrhniki. Do nedavnega smo v obratni ambulanti opravljali predvsem zdravstvene storitve, medtem ko se je preventivna dejavnost nanašala v glavnem na cepljenja, preglede živilcev Bresta, na občasne obhode po tovarniških prostorih in delavski restavraciji, sodelovanju in sprejemanju novih delavcev in premeščanju delavcev na primernejša delovna mesta. Medicinska sestra je med tem časom opravljala vse ambulantne, administrativne ter laboratorijske storitve. Za delavce, ki so bili izpostavljeni čezmernemu hrupu, pa tudi avdiometrijo, ki jo je opravljala že pred formalno otvoritvijo obratne ambulante. Delavci in prevozi z avtobusi Že vrsto let se ponavlja vnra-šanje, kako s prevozom delavcev iz bolj oddaljenih krajev. Predvsem pride pri tem v poštev Bloška planota in končno tudi Loški potok. Pred leti je bil z Bloške planote organiziran redni avtobusni Promet za dopoldansko, pa tudi za popoldansko izmeno. Takrat je vozil avtobus, ki je bil Brestova last. Ugodnosti so bile velike, saj je prevoz skoraj v celoti krilo samo podjetje, le manjši delež so prispevali delavci. Po ukinitvi Brestovega avtobusa so se delavci iz omenjenih krajev začeli voziti z rednim avtobusom, ki pripelje v Martinjak °b 5.45 uri in odpelje iz Martinjaka ob 14.20 uri. Ta prevoz delno zadovoljuje potrebe za dopoldansko izmeno, nikakor pa ne Zadovoljuje za popoldansko, drugo izmeno, če hočemo zadostiti letnim planskim obvezam, vse nnalize kažejo, da bo treba nujno okrepiti drugo izmeno, ki sedaj ne ustreza niti po zasedenosti v proizvodnji niti po izkoriščanju proizvajalnih sredstev. Če upoštevamo, da je z Bloške Planote okrog 50 delavcev, od katerih bi polovica, če bi bili po-8°ji, lahko delala v ponoldanski •zmeni, je nujno, da razmislimo 0 novi avtobusni progi za popoldansko izmeno. To vprašanje sedaj že rešuje kadrovska služba Podjetja. Problemi so sicer ekonomske cene, ki jih je postavilo Podjetje SAP. Vendar menim, da |e mogoče tudi to vprašanje v kratkem času zadovoljivo rešiti. Proučiti bi bilo potrebno tudi ntožnosti za dotacije, ki bi jih Prispevalo podjetje. To predlagajo delavci iz omenjenih krajev •er utemeljujejo s stanovanjskimi problemi. Zato bi želeli ugodnejše pogoje za prevoze na delo. I. škrabec Ambulantni prostori so v sklopu Tovarne pohištva Cerknica, tako da delavci ob morebitnih nesrečah in drugih nepredvidenih nenadnih obolenjih lahko dobijo takojšnjo zdravniško pomoč. To velja v glavnem za delavce iz Cerknice, manj pa za delavce iz Martinjaka. V obratni ambulanti nudimo kurativno pomoč delavcem Bresta za cerkniško gravitacijsko območje, za preventivno dejavnost pa približno 1800 delavcem v vseh poslovnih enotah Bresta. Delo v obratni ambulanti je bilo do nedavnega urejeno tako, da je bilo nekaj več kot polovico delovnega časa določenega za ku-rativo, ostali čas pa za preventivo. Medtem ko je bil zdravnik na študiju, je bila kurativna dejavnost obratne ambulante manjša, saj je to delo opravljala zdravnica iz splošne ambulante le dve Nadaljevanje iz prejšnje številke najtanjših žilic, lasnic, ali kapilar proti debelim in debelejšim se tako imenovana venska kri zbira in usmerja proti srcu. To omogočajo posebne zaklopke, nameščene v notranjosti ven. Sila, ki poganja kri, pa prihaja z več strani; pritisk nove krvi, ki prihaja, gibanje mišic ob venah (posebno pri delu), utrip žil odvodnic, ki se prenaša na v bližini potekajoče vene, vsrk s strani srca in še drugi. Iz povedanega je razumljivo dvoje: da bo odtok toliko težji in počasnejši, kolikor se kri zbira in odteka iz srca bolj oddaljenih delov telesa, kot je to prav primer s spodnjimi okončinami. In drugič, da bo kri zastajala in bo odtok oviran, če katerikoli od sistemov, ki sodelujejo v odtoku, odpove. Če pa pride do zas tajanj a krvi v spodnjih okončinah, če je torej odtok oviran in počasen, sledijo najrazličnejše spremembe predvsem na teh mestih, a pozneje lahko tudi drugod. Ravno to vidimo pri krčnih žilah, posebno če so močneje razvite. V naj večjem številu primerov je nastanek krčnih žil povezan z naslednjimi činitelji: 1. Določena nagnjenost k razvoju krčnih žil je že prirojena. V nekaterih družinah se pojavljajo krtice pogosteje kot pri drugih. V enem primeru gre za razvojne napake v ožilju, njih zgradbi, razvejanosti, v drugem pa za splošno slabost tistega gradiva v žilnih stenah, ki je odločilno za elastičnost in odpornost. V tretjem gre za povezavo teh dveh med seboj ali teh še z drugimi. 2. Pridobljene motnje v obtoku, ki jih ni malo skozi vse življenje; med temi so posebno pomembne vse tiste, ki na določen način ovirajo odtok, zaradi pritiska na žile, kot je to v nosečnosti, pri razvoju neke bule v mali medenici aii v trebuhu, zaradi močnega podvezovanj a okončine, zarastline v okolici itd. Posebno so pomembne okvare ožilja samega, na primer poškodbe, vnetja, različne spremembe pod vplivom hormonov, prehrane itd. Večina teh namreč okvari zaklopke, ki potem ne zadržujejo krvi, ampak ta prosto pada navzdol. Prezreti ne smemo niti tistih motenj in okvar, ki nasploh ovirajo ali otežkočajo obtok, kot so močneje ploska stopala, posledice poškodb, na primer zlomov goleni, večjih brazgotin po ranitvah in končno način življenja ter poklic. V najrazličnejših in najbolj pisanih kombinacijah teh in drugih činiteljev prihaja vedno do podobne slike. Kri ne odteka več normalno iz prizadetega področja, kopiči se v posameznih predelih in pritiska od znotraj na žile. Ker so te manj odporne se počasi širijo. Ko so se razširile, so zaklopke, če so še sploh ohranjene, še bolj odmaknjene in slabše opravljajo svojo funkcijo, do tri ure dnevno, v preostalem času pa so delavcem Bresta nudili zdravniško pomoč v splošni ambulanti. Obseg dela v obratni ambulanti — kar posebno velja za kura-tivo — je podoben delu manjše splošne ambulante, saj opravlja sestra poleg že naštetih storitev tudi večino laboratorijskih del. Delovni prostori v ambulanti so sicer majhni, toda funkcionalni. Ko so bili načrti za obratno ambulanto že izdelani, si je zdravnik prizadeval za še več prostorov, ki bi jih uporabili posebno za preventivno dejavnost. Za to ni bilo možnosti, ker je bila površina za obratno ambulanto omejena na prostor v podaljšku skladišča. Zaradi takšne lokacije je bila bojazen, da bo hrup iz skladišča motil delo v ambulanti, vendar je zvočna izolacija dobra in motenje ni veliko. zato je odtok slabši, stene se čedalje močneje širijo. Tako nastanejo različno oblikovane razširitve žil; enkrat na daljšem odseku, drugič na manjšem v obliki vrečk, nanizane ena nad drugo, tretjih kot drobna mreža itd. Prizadete pa so lahko vene na površini ali v globini. Našemu opazovanju so seveda povrhne krtice bolj dostopne, pa tudi pogostejše so. V začetku razvoja bolezenskih sprememb ni posebnih težav. Pojavijo se v glavnem čez dan, zaradi pokončne drže človeka. Noga zateče, čez noč pa zopet splahne Pojavi se hitrejša utrujenost, napetost v stopalu in v goleni, žile čedalje bolj nabrekajo. K temu se pridružijo krči. Ko bolezen enkrat začne svojo pot jo skoraj nezadržno nadaljuje, če se le ne poseže vmes. Žile se čedalje močneje širijo in zajemajo tudi prej neprizadete dele, prehrana goleni, stopala ali cele spodnje okončine je čedalje slabša. To se kažež tudi na koži kot za-debelitev, drobne krvavitve, sprememba v barvi, povrhno vnetje — tako imenovan golenji ekcem. Pogosto se pojavi vnetje še na žilah ,neke vrste sesedanje in zlepljanje krvi na vnetnem predelu — tromboflebitis, ki zna biti huda komplikacija krčnih žil. Na nekaterih mestih krtice toliko izbuhnejo navzven, da iz njih začne krvaveti, pridružijo se spremembe na ostalih tkivih, in v končni fazi sledi naj neprijetnejša posledica — razvoj golenje razjede. Obolenje jo mogoče pri večini oseb zadržati v razvoju bolezenske slike, omiliti težave in vsekakor preprečiti poznejše nevšečno sti in komplikacije. Osnovno pa je zavedati se, da iz manjhnih nastanejo velike krčne žile in iz lažjih hudi znaki, ker bolezen, če je ne začnemo zdraviti, nenehno napreduje. Poleg tega mora biti vsak bolnik pripravljen na sodelovanje pri zdravljenju, ki traja domala vse življenje od prvih težav naprej, s krajšimi ali daljšimi presledki brez vsakih motenj. To nedvomno terja veliko potrpežljivost od zdravnika, še več pa od bolnika. Zdravljenje in preprečevanje posledic mora upoštevati vse tiste činitelje, ki na svoj način vplivajo na nastanek krčnih žil. Ker na prirojene slabosti ne moremo vplivati v zadostni meri, se usmerimo na tiste, ki so nam dostopne. Zdrav način življenja ob zadostnem telesnem gibanju, gojenje športov, pravilno razporejeni in dobro izkoriščeni počitki, posebno v poklicih, ki terjajo daljšo stojo, v nosečnosti itd., pomagajo preprečevati prezgodnje nastajanje krtic. Zdravljenje začnemo čimprej in ga usmerimo zoper vse činitelje, ki so nam dostopni. Uporabnih metod je več: jemanje zdravil, zdravljenje z injekcijami ali operacijo oziroma kombinacijo več metod hkrati. O gibanju bolniškega staleža od vselitve v nove prostore obratne ambulante je težko reči, ker od vsega začetka ni ordini-ral samo en zdravnik. V poprečju je odstotek staleža morda nekoliko nižji kot je bil še pred delovanjem obratne ambulante. Verjetno se bo to stanje spremenilo, ko bomo začeli z redno preventivno dejavnostjo. Tudi število obratnih nesreč je v rahlem upadanju, razen pri prevozu na delo oziroma z dela, kjer je stanje v glavnem isto kot je bilo prej. Pravih senzacij v našem malem mestu ni na preobjed. Ni čudno, da smo malce nestrpni, ko se trije mladeniči odpravljajo na pot v Afriko. Res, da ne bodo šli peš, vendar tudi pot z jeepom, ki ga je zaradi njegove častitljivosti vojaška oblast dala iz rok, ni kar tako. V dveh mesecih, ki jih nameravajo naši fantje preživeti med palmami, južnim sadjem, pa tudi med zvermi, peščenimi viharji in suhimi studenci, bo kaj malo glasu o njih. Obljubili so nam sicer, da se nas bodo med potjo spomnili z enim ali dvema obširnima pismoma. Radi ju bomo objavili. Do tedaj pa želimo Francu Popku, učitelju telesne vzgoje iz Cerknice, Ludviku Risu iz Cerknice, delavcu v odpremi Bresta in Francu Cvetku iz Martinjaka, kurjaču kotlovnice iz Tovarne pohištva Martinjak, srečno pot. Težko je dati prednost neki od teh, kajti vsaka ima prednost v enih in slabost v drugih primerih. Prepustimo, da o teh odloča zdravnik, bolnik pa naj sledi in izvaja njegove napotke. Od bolnika se terja, da prihaja redno na kontrole, nosi elastične povoje, ki jih snema le ponoči, a nogo povija natanko tako, kot mu je naročeno. Večkrat je potrebno, da bolnik dobi tudi vložke za ploska stopala oziroma izvaja ortopedske vaje za krepitev stepalnega oboka, izgubi kakšno kilo v telesni teži ter se izogiba vsega, kar bi sicer oviralo krvni obtok. Nekateri bolniki obupajo v času zdravljenja, ne zavedajoč se posledic, katerim gredo nasproti. Uspehi zdravljenja pa ne izostanejo, če se le začne dovolj zgodaj in trajajo dovolj dolgo. Zdravljenje motenj obtoka v spodnjih okončinah je kot je re- Odslej bomo v obratni ambulanti redno opravljali občasne sistematske preglede delavcev Bresta in tudi delavcev iz drugih podjetij, preglede delavcev pred zaposlitvijo, preglede športnikov, sodelovali bomo tudi s posvetovalnico za delo pri poklicnem usmerjanju mladine, ki konča osnovno šolo in drugo. O prihodnjem delovanju ambulante vas bomo še večkrat obveščali, prav tako pa tudi o gibanju staleža in o nesrečah pri delu. dr. A. Šmalc Na naši tržnici ni konkurenčnih cen kot je bilo pričakovati. Prodajalci ob mostu navijajo cene, ki so v nekaterih primerih celo za 50 odstotkov višje od ljubljanskih. Verjetno se drže pravila, da je v slogi moč. Zakaj pa ne, saj se v trgovini z zelenjavo boje normalnega prometa. Ostane le še upanje, da bo tržna inšpekcija lahko kaj storila. —0— Nepridipravi so začeli loviti ribe, ki so se dobro udomačile v Cerkniščici pred skladiščem Tovarne pohištva Cerknica. Kako jih ne bi, ko pa tako rade prijemajo. Navajene so na kruh, ki jim ga pridno servirajo obiskovalci menze, ko se vračajo od malice. -O— Delavci cestnega podjetja nam počasi, toda vztrajno urejajo ceste. Poseben okras so smerniki ob bankinah. Toda vozniki imajo bojazen, da jih ne bo pobrala »burja«, kot jih je na cesti proti Dolenji vasi. čeno zelo različno. V zadnjem času se je razvil nov način zdravljenja z različnimi preparati, ki jih pacient zaužije ali uporablja lokalno in ki posegajo v področje mikrocirkulaci j e. Ti preparati uspešno preprečujejo posledice, ki nastanejo zaradi motenj krvnega obtoka v spodnjih okončinah. Tako so znani preparati divjega kostanja, ki vplivajo na kapilarno steno tako, da zvišujejo kapilarno rezistenco in zmanjšujejo prepustnost kapilar. Dobre uspehe zdravljenja so tudi registrirali pri tako imenovani kombinirani terapiji. Najboljše so se pokazale kombinacije preparata, ki vsebujejo razen Ionizirajočih, vasoprotektivnih substanc, še komponente, ki stimulirajo obtok in take, ki imajo protivnetno delovanje. Konec prihodnjič Bolezen današnjega časa Tokrat nekaj lepega iz našega malega mesta. Bartolov vrt. Posnemajmo! Reševanje problematike v kmetijstvu je izredna in odgovorna naloga Zveze komunistov 11. junija letos je komite občinske konference Zveze komunistov razpravljal o razvoju kmetijstva v cerkniški občini. O razvoju kmetijstva je v imenu komisije za družbeno ekonomska vprašanja v uvodu govoril Slavko Tornič. Poleg članov konference so bili prisotni še člani sekcij e za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva. Sklepi in stališča, ki so bila sprejeta na drugi republiški konferenci Zveze komunistov na področju družbeno ekonomskih odnosov v kmetijstvu, so doživeli splošno politično podporo. Uresničevanje sklepov republiške konference Zveze komunistov o kmetijstvu je zahtevna in izredna ter dolgoročna naloga. Za njihovo uresničevanje je potrebna široka akcija komunistov in drugih delovnih ljudi v kmetijstvu. Kot v vsej Jugoslaviji, je kmetijstvo tudi na področju naše občine v povojnih letih doživljalo velike spremembe. Sprva je bila težnja po združevanju v velike kombinate, ki naj bi proizvedli toliko tržnih presežkov, da bi zadostili vsem potrebam. V tem obdobju je bil zasebni kmetovalec zapostavljen in glede na kmetijske delovne zadruge v podrejenem položaju. Sodelovanje med zasebnimi kmetovalci in zadrugami je bilo omejeno le na kooperativne odnose, kar je zahtevalo dosledno spoštovanje pogodb na obeh straneh. Nestabilno tržišče pa je kooperacijske odnose omajalo, predvsem zato, ker so se proizvodne in odkupne cene tako približale, da je bilo nemogoče upoštevati pogodbe. Posledica tega je bila, da so že tako slabi medsebojni odnosi popolnoma prenehali. Zasebni kmetovalec je tako ostal prepuščen sam sebi in proizvajal po načelu samozadostnosti in popolne neodvisnosti. Kmalu za tem je preživljal krizo družbeni sektor. Zaradi slabih materialnih pogojev je bila proizvodnja kmetijskih delovnih zadrug tako nizka, da je bilo nujno potrebno nekaj storiti. Tržišče je narekovalo korenite spremembe. Te spremembe pa so v obdobju gospodarske reforme bile sposobne opraviti le kmetijske organizacije, ki so imele dovolj osnovnih sredstev in dobre lokacijske pogoje. Družbeno angažiranje za rešitev problematike v kmetijstvu je v sedanjem obdobju tako močno, da mora pripeljati do uspehov. Prenos funkcij zveze na republike in na občine bo v marsičem olajšalo pravilno vodenje politike v proizvodnji in na tržišču, tako v okviru republike kot tudi posameznih področij. Uzakonitev novih organizacijskih oblik združevanja in prehod iz ozkega okvira zasebnega proizvajalca, ki je značilen za območje naše občine, daje realne možnosti za razvoj blagovne proizvodnje in konkurenčnega nastopa na tržišču. KAKŠNO JE KMETIJSTVO V CERKNIŠKI OBČINI Občina Cerknica predstavlja s svojimi 48.253 hektari zemljepisno zelo razčlenjeno površino. Na vsem področju je 128 naselij, v katerih živi 14.157 prebivalcev. V zadnjem desetletju je opaziti močno upadanje števila čistih kmetij na račun mešanih. Iz omenjenih raziskav leta 1969 o strukturi zasebne gozdne posesti po številu lastnikov, ki je v veliki korelaciji s kmetijskimi posestvi, je zanimiva ugotovitev, da je na področju Loške doline le še 11,4 %> čistih kmečkih gospodarstev. Na ostalem področju obči- ne Cerknica pa je odstotek mnogo višji. Skupni odstotek kmečkega prebivalstva je od leta 1961, ko je znašal še 36,3%, padel na 25%, kar ustreza 1026 kmečkim gospodarstvom. Polproletarcev je po ugotovitvah komisije 55%. Zasebni sektor ima 32.190 hektarov rodovitne površine, od katere odpade 15.400 hektarov na obdelovalne površine. Zemljišča so razdeljena med 2552 gospodarstev. Več kot polovica gospodarstev ima svoja zemljišča razdeljena na deset in več delov. Posebno velja to pri kmetijah z več kot 10 hektari zemljišč. Razkosanosl in velikost posameznega dela ima velik vpliv na ekonomsko izrabo površin. Starostna struktura zaposlenih v zasebnem kmetijstvu je najbolj resen problem, ki nujno terja rešitev. Ugotovljeni odstotek kmečkega prebivalstva zajema 1026 čistih kmečkih gospodarstev, ki jih razdelimo v štiri osnovne skupine: približno 400 kmečkih gospodarstev bi se v perspektivi lahko preživljalo samo iz kmetijstva; 250 kmečkih gospodarstev zaradi velikostne posestne strukture nima možnosti za preživljanje iz kmetijstva; na teh kmetijah je nujno potrebno povečati proizvodnjo, poleg tega pa poiskati dodatne vire dohodkov; naslednjih 250 kmečkih gospodarstev ustvarja večji del dohodka izven kmetijstva, ker so posamezni člani družine zaposleni. Ta kmečka gospodarstva ne predstavljajo socialnega problema, ker bodo v večini primerov prešla v mešana. Značilno za te kmetije je, da precej vlagajo v kmetijsko proizvodnjo iz sredstev, ustvarjenih izven kmetijstva; približno 150 kmečkih gospodarstev pa je socialno ogroženih, predvsem zaradi osta-relosti. Le-ta ne morejo ustvarjati potrebnega dohodka za preživljanje, zato pri njih rešištev ni mogoče iskati v okviru kmetijstva, temveč v občinskem skladu za preživninsko varstvo ostarelih kmetov pod posebnimi pogoji glede lastništva nepremičnin. Predlog novega zakona o zadružništvu postavlja zahtevo o opredelitvi zadruge glede na predmet poslovanja in s tem v zvezi tudi način vodenja novih oblik združevanja, ki so lahko organizacije združenega dela v sestavu delovne organizacije ali pogodbene skupnosti, ki bodo dale najbolj realne možnosti prebivalcem, da samostojno odločajo o rezultatih svojega dela. Nujno potrebna pa je pri tem večja povezanost in pripravljenost ljudi samih v okviru vasi kot celotnih področij. Kmetje cerkniškega področja predstavljajo tip kmetijsko gozdarskih gospodarstev z nizko produktivnostjo, ki ne kažejo napredka. Glede na konfiguracijo terena, razporeditev vegetacijskih površin, grupacijo gospodarstev, podnebja in proizvodnih tradicij lahko uvrščamo to področje v vmesno stopnjo med izrazito hribovskim in nižinskim predelom. Zaradi teh pogojev so naša gospodarstva avtarkična, čeprav so pogoji za specializirano proizvodnjo. Obseg gozdnih in kmetijskih površin v zasebnih sektorjih je približno enak, razporeditev pa daje večje možnosti specializacije kmetijskih gospodarstev. Poleg že uveljavljenih panog kmetijstva in gozdarstva sta pomembna dejavnika domača obrt in turizem. Katera panoga od naštetih bo primarna, bo odvisna od konkretnih pogojev posameznih krajev oziroma posestev. KAKŠNE SO PERSPEKTIVE Področja Vidovske planote s prehodom na Bloški predel, del Loške doline in obrobj"e Cerkniškega jezera so zelo primerna za intenzivno kmečko proizvodnjo, ki jo bo v perspektivi dopolnjeval kmečki turizem. Vsa ostala področja, ki jih delimo na področja vzreje plemenite živine in proizvodnje mleka ter področje pitancev, kjer mleka ni mogoče odvajati, pa so primerna za intenzivno čisto kmetijsko proiz- vodnjo skupaj z gozdarstvom. Občinska skupščina, ki naj skrbi za skladen razvoj kmetijstva, ima pomembno nalogo oziroma vlogo že do sedaj, čeprav ta prizadevanja ne vodijo do pomembnih uspehov. To so namreč le delni ukrepi in je nujno, da se lotimo takojšnjih rešitev — aktivnega vključevanja vseh razpoložljivih sil v razprave o zakonodajnih sprmembah in v preučevanje tržnih razmer. Ustvariti je treba selektivno davčno politiko do lastnikov zemlje, ki je ne obdelujejo, ker so si že ustvarili potrebno eksistenco. Zemlja jih ne bremeni, ker so dajatve izredno majhne. Zato z njo varčujejo predvsem zaradi perspektivne prometne vrednosti, pa čeprav proizvodnja zaradi tega močno trpi. Težave se pojavljajo tudi z onemoglimi kmeti, ki so izčrpali svojo delovno sposobnost m ki bi po letih starosti že morali uživati pokojnino, vendar pa po sedanjih določilih nimajo pogojev zanjo. Za ostarele kmete mora občina takoj zagotoviti minimalno oskrbo. V primerih, ko dediči ne skrbijo za svoje onemogle starše in hkrati ne dovolijo zmanjševati obsega zemlje, mora občina skrbeti za spremembo predpisov, ki naj zagotovijo pravico vknjiženja na zemljo lastnika, s katero bo po njegovi smrti razpolagal sklad za pospeševanje kmetijstva. Sedanji zemljiški sklad pri občini predstavlja majhen del, kar tudi otežuje prepotrebno plačevanje ustreznih socialnih podpor, ki omogočajo minimalne življenjske pogoje. Sklad, ki danes plačuje socialno pomoč devetim kmetom praktično od zemljišča, ki so ga podpiranci vknjižili na občino, ne dobi niti tretjino sredstev od najemnin predvsem zato, ker gozd pripada upravljanju gozdnih gospodarstev, ne pa občini. Sprememba v tej smeri je nujna predvsem zaradi tega, ker se bomo v perspektivnem razdobju 1970—1985 še bolj pogosto srečevali s tem problemom. Gozdno gospodarstvo stoji kmetijskim problemom ob strani, pa čeprav zajemajo površine zasebnega sektorja 13.780 hektarov od skupno 23.597 hektarjev gozdnih površin. Sedanja zako- Člane delovne skupnosti, ki si želijo ogledati posamezne kulturne prireditve v Ljubljani, obveščamo, da imamo določeno število brezplačnih vstopnic za naslednje prireditve: — 30. junija ob 20. uri v Križankah — CARMEN, predstava Opere SNG iz Ljubljane. — 29. julija ob 20. uri v Križankah — koncert pihalnega orkestra Ljudske milice. nodaja obvezuje gozdna gospodarstva za vsa dela, ki jih opravljajo v zasebnem sektorju in so zakonsko določena. S tem je samoupravljanje v zasebnem sektorju močno okrnjeno. Samoupravne pravice novih skupnosti lastnikov gozdov bodo morali s statutom dosledno izpolnjevati. Osnutek stauta gozdnega gospodarstva Postojna je skupščina občine Cerknica zavrnila zaradi centralizirane samouprave, ker s tem zavira družbeni razvoj našega področja. SOCIALNI PROBLEMI KMETOV Kulturne prireditve Najbolj problemsko vprašanje pa je zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov. Zakonsko reševanje je prepočasno in je zato naloga širše družbene skupnosti, da se zavzame za takojšnjo reševanje problema. Negotovost v zvezi z zdravstvenim in pokojninskim zavarovanjem povzroča veliko oviro v proizvodnji in upravičeno negodovanje. Vendar ob dananji stopnji ekonomske razvitosti kmetijstva ni mogoče zahtevati plačilo vseh potrebnih dajatev za zagotovitev obeh zavarovanj. Da se bo kmetijski proizvajalec izenačil z družbenim sektorjem, bo moral proizvajati vsaj 50% več kot doslej in del teh sredstev analogno kot družbeni sektor odvajati v posebne sklade. Nove oblike združevanja kmetov bodo omogočile vključevanje v organizacije, ki bodo lahko imele svoje sklade, v katere bi plačevali proizvajalci sami, iz njih pa si potem zagotovili socialno in pokojninsko zavarovanje. Za omenjeno višjo obliko združevanja kmetov pa je osnovni pogoj gospodarska krepitev kot je omenjeno v tem predlogu. Ob zaključku je bilo rečeno o perspektivah našega kmetijstva, da je treba akcijski program usmeriti predvsem na tiste probleme, za katere smo mi poklicani, da jih rešimo. Ob koncu razprave o kmetijski problematiki je bilo sprejetih več zaključkov. Za realizacijo teh zaključkov je bil na predlog raz-pravljalcev ustanovljen poseben pripravljalni odbor, ki bo imel nalogo izdelati program dela za realizacijo posameznih zaključkov. J. Klančar — 10. avgusta ob 20. uri v Križankah — folklorni ansambel Romunske rapsodije iz Romunije. —13. avgusta ob 20. uri v dvorani Tivoli — folklorni ansambel BERIOZKA iz Sovjetske zveze. Vstopnice lahko naročite v ta*-ništvu poslovne enote, kjer ste zaposleni, ali v splošnem sektorju skupnih strokovnih služb. Š. Bogovčič VELIK USPEH BRESTOVIH ŠPORTNIKOV NA II. LESARIADI BREST - NAJBOLJŠI SKUPNI REZULTATI II. LESARIADE NA LETNIH ŠPORTNIH IGRAH kuSNE INDUSTRIJE SLOVENIJE SO ZMAGALI BRESTOVI ŠPORTNIKI — ODLOČILE SO IZENAČENOST, MNOŽIČNOST IN BORBENOST — PRIHODNJE LETO BO LESARIADA V CERKNICI — LETOŠNJI USPEH NALAGA NOVE ODGOVORNO STI IN NALOGE Za letošnje letne športne igre lesne industrije Slovenije oziroma popuiarneje — lt. iesariado — so se Bresiovi šoortniki pripravljali dosti bolj resno Kot premlelo leto. Na nekem sestanku vodij ekip je bilo slišati kar malce prenapeto m optimistično, ko so uejaii, da mora biti letos zmagovalec — BREST. Pomisliti je pač treba na več kot skromne možnosti, na pomanjkanje športnih objektov, pomanjkljivo telesno kulturo v občini, skromna finančna sredstva, majhno število športnih delavcev ... Pa vendar sta veselje do športa in volja do uspeha premagala vse oojekuvne težave, športniki so se pac pripravljali v slabših pogojih, se vozili na treninge na Rakek, v Postojno, v Novo vas ... In požrtvovalnost je rodila sadove. —0— Letošnjo Iesariado je organiziral lanski zmagovalec LIK Savinja iz Celja 5. junija. Sončno zgodnje jutro je napovedovalo lep dan, ko sc je več kot 60 Brestovih športnic in športnikov s posebnim avtobusom odpeljalo □roti zeleni Štajerski. Dobre volje ni manjkalo; ob dovtipih in pesmih je bila vožnja kar kratkočasna, le nekateri so si drema-je nabirali moči za športne spopade. Po manjšem okrepčilu na Trojanah so se kmalu zatem Brestovi športniki pomešali v pisano množico športnih oblačil na zbirališču v Celju. Reči je treba, da so Brestovci tudi letos vzbujali pozornost zaradi lepe in enot nc športne opreme. ! dovi intenzivnega dela čez vse leto in mnogih tekmovanj, na katerih so sodelovali letos. Res, lepo priznanje za požrtvovalno in sistematično delo; Vrstni red: 1. Savinja 1261 krogov, 2. Marles 1228, 3. Brest 1215 krogov. Strelke so bile nekoliko slabše, saj so bile med 10 ekipami šeste, vendar so Brestu priborile 31 točk. Za boljše mesto je bila ekipa premalo izenačena. Vrstni red: 1. Jelovica 694 krogov, 2. LIP Slov. Konjice 691, 3. Marles 659... 6. Brest 622 krogov. KEGLJANJE — BORBENO Od kegljačev, ki so bili lani odlični, smo pričakovali več, vendar je tudi 5. mesto med 19 moštvi izvrstno. Nedvomno je ta uvrstitev posledica dejstva, da kegljišče še vedno ni avtomatizirano, da je kegljaški klub razpadel in da redna vadba ni mogoča. Vrstni red: 1. Meblo, 2. Tovarna meril Slovenj gradeč, 3. LIP Bled... 5. Brest. Tudi ženska ekipa se je uvrstila med prvo polovico — na 4. mesto od 8 nastopajočih. Odlikovala se je z borbenostjo in zavzetostjo. Vrstni red: 1. Savinja, 2. Meblo, 3. Tovarna meril Slov. Gradec, 4. Brest. ŠAHISTI ZELO SOLIDNI Šahisti so pričeli odlično. Premagovali so nasprotnika za nasprotnikom in precej časa celo vodili na lestvici. Nato jih je nekaj spodrsljajev potisnilo na 4. mesto med 15 moštvi. Vrstni red: 1. Tovarna meril Slov. Gradec, 2. Elan, 3. Stol, 4. Brest. ODBOJKA — OČITEN NAPREDEK Letos sta se tudi ženska in moška odbojkarska ekipa resno pripravljali. Moška ekipa je z do- uvrstili v finale — en sam poraz jim je to preprečil. Med 16 moštvi so bili osmi. Vrstni red: 1. LIP Slov. Konjice, 2. Meblo, 3. LIP Kočevje ... 8. Brest. —0— V čem je pravzaprav skrivnost uspeha v skupni razvrstitvi? Predvsem v tem, da je Brest nastopil v vseh razpisanih panogah in da nobena njegova ekipa ni zatajila, pač pa po svojih močeh in zmožnostih prispevala k skupnemu uspehu. Vsi smo ob tekmovanju prišli do spoznanja, da so postale letne športne igre lesne industrije Slovenije velika športna manifestacija, ki dokazuje, da postaja tudi športna aktivnost v naših delovnih organizacijah vse bolj množična in priljubljena. In še več: to ni bilo le športno tekmovanje, ampak prisrčno prijateljsko srečanje vseh tir tih, ki jih druži vrsta podobnih dejavnosti. Ob tem velikem srečanju so Brestovi športniki še utrdili ugled, ki ga naš delovni kolektiv točk 1. BREST Cerknica 274 2. LIK Savinja Celje 265 3. Elan Begunje 262 4. Marles Maribor 251 5. Tovarna meril Slovenj- gradec 240 6. Novoles Novo mesto 221 7. Meblo Nova Gorica 220 8. Jelovica Škofja Loka 193 9. Stol Kamnik 191 10. Glin Nazarje 132 11. LIK Kočevje 116 12. LIP Slovenske Konjice 114 13. LIP Bled 113 14. KLI Logatec 104 15. Lipa Adjovščina 96 16. Javor Pivka 91 itd. Brestove odbojkarice so se srčno borile. Bol jšo uvrstitev jim je preprečil muhasti žreb Odbojkarji — ob resni vadbi bi bilo lahko še bolje Letos je zbralo na tekmovanju okrog 800 športnikov iz 22 slovenskih lesnoindustri' slcih "odje-tij. Po svečani otvoritvi in pozdravnem nagovoru pokrovitelja tekmovanja, glavnega direktorja *r{K Savinja, so si športniki zaželeli: srečno! in posebni avtobusi so jih razvozili po celjskih sPortnih igriščih. Šele pozno popoldne so se spet zbrali na zaključni svečanosti, si pripovedo-vali o rezultatih in ugibali, kate-ro mesto bi utegnili osvojiti v skupni razvrstitvi. Težko je opiati navdušenje Brestovcev in to-P'o priznanje športnikov iz dru-8*h kolektivov, ko je napovedovalec razglasil, da je zmagovalec lesariade BREST, ki je tudi Prireditelj naslednjega srečanja. STRELCI NAJBOLJŠI , Izmed Brestovih ekip so se tokrat najbolje odrezali strelci, ki 0 med 20 ekipami zasedli odlič-'° 3. rnesto in si priborili lep po-Kal. Nedvomno so se pokazali sa- padljivo igro zasedla 6. mesto med 13 moštvi, ki so pokazala kvalitetno odbojko. Žreb jo je uvrstil v zelo močno skupino, v kateri je premagala Stol in po ogorčenem boju klonila Elanu. Vsekakor pa mlado moštvo, če bo redno vadilo, precej obeta. Vrstni red: 1. Novoles, 2. Elan, 3. Meblo... 6. Brest. Še bolj se je muhasti žreb poigral z žensko ekipo in lahko trdimo, da ji je onemogočil boljšo uvrstitev, ki bi jo no svoji borbeni igri nedvomno zaslužila. Vrstni red: 1. Savinja, 2. Elan, 3. Novoles, 4. Brest. NOGOMETAŠI — RAHLO RAZOČARANJE Od nogometašev smo pričakovali zelo dobro uvrstitev, saj so sestavili dobro moštvo. Očividci pripovedujejo, da so pokazali lepo, tehnično bogato in borbeno igro, le premalo učinkovito. Spremljala jih je tudi smola, saj je le za las manjkalo, da se niso Nismo omenjali nobenega imena nastopajočih. Vsi so se potrudili, kolikor se je le dalo, in zahvala za ta usneh gre prav vsem, ki so tekmovali in ki so prispevali k organiziranemu nastopu Brestovih športnikov. Omeniti velja tudi odlično organizacijo tekmovanja. Vse je teklo brezhibno — od sprejema in otvoritve mimo tekmovanja do sklepne slovesnosti, ki se je razrasla v prisrčno prijateljsko srečanje nastopajočih. Kot prihodnji organizatorji lesariade smo se ob tem lahko samo učili. Cerknica Dne 19. in 20. junija je bilo v Velenju 3. republiško tekmovanje ekip prve pomoči. Poleg 40 domačih ekip s po šest tekmovalci sta se tekmovanja udeležili tudi dve avstrijski ekipi. Ekipo civilne zaščite Cerknica so sestavljali Nada Kebe, Milena Škrabec, Franc Gabrenja, Janez Caserman, Štefan Gasparič in Klavdija Dre-nilc kot rezerva. Ekipa, ki jo je uživa v slovenskem gospodarskem prostoru. To je velik uspeh, ki pa tudi zavezuje ... Prihodnje leto bo Cerknica prizorišče te manifestacije, takšne, kot je morda še ni doživela. Storiti bo treba zares vse potrebno, da bo to športno srečanje organizirano brezhibno in da bodo vsi gostje, ki jih ne bo malo, odnesli iz Cerknice kar najlepše vtise. Za to se bo treba čimprej resno lotiti priprav, pri čemer računamo na pomoč vseh, ki lahko kakor koli pomagajo. B. Levec sedma sestavljala prva šesterica, je med 40 ekipami dosegla sedmo mesto. Zanimivo je, da se je Cerknica prijavila na tekmovanje letos prvič in da je proti pričakovanju dosegla tako odlično mesto, saj so nekatere ekipe tekmovale že tretjič. Zmagala je ekipa Celja, Nova Gorica je bila druga, tretji pa so bili Novomeščani. Le tako naprej! D.Trotovšek Iveri z lesariade — Lani so samo športniki Bresta nastopali v enotnih športnih oblačilih. Letos je bilo že kakih deset podjetij, ki je opremilo svoje športnike z dresi in trenirkami, na katerih je bilo ime podjetja. Svojevrstna oblika reklame ... — Med nastopajočimi, zlasti mlajšimi, se je spletlo več prijateljskih vezi. Brestovci so kazali največ nagnjenj do športnic iz Novolesa. Zato so Novomeščanke izmed vseh najbolj navdušeno pozdravile Brestovo prvo mesto. Pritajene simpatije .. — Čeprav je vodja potovanja zgodaj zjutraj ob odhodu edini zaspal, je kasneje potovanje tako spretno vodil, da ni bilo nikakršnih zamud. Več zamudnikov pa je bilo ob vrnitvi domov. Razumljivi razlogi... — Nekatere Brestove športnice so končale s tekmovanji že dopoldne. Popoldne so šle nabirat jagode. Ni se še razkrilo, v kakšni družbi ... — Skoraj vsi zaposleni v splošnem sektorju so bili na lesariadi. Skorajda bi moral pravnik nadomeščati telefonistko. Kadrovska stiska ... — Brestovi odbojkarji so tako vneto navijali za tovarišice iz odbojkarske ekipe, _da so sodnika čisto razhudili in je dosodil kazensko točko v njihovo škodo. Pa ni bilo nalašč ... — Po tekmovanju so bili najbolj razočarani nogometaši, ki so pričakovali boljše mesto. Golgeter moštva je Celje zapustil takoj po končani zadnji tekmi. Grenkoba poraza... Dela na novi hitri cesti Vrhnika—Postojna naglo napredujejo. Pogled na železno-betonski skelet viadukta blizu »cerkniške deteljice« na Uncu Mladi raziskovalci spet v Cerknici Gibanje Znanost mladini — republiški odbor za Slovenijo — bo v sodelovanju s sodelavci Slovenske akademije znanosti in umetnosti, univerze in inštitutov letos spet organiziralo mednarodni mladinski raziskovalni tabor v Cerknici, ki bo od 3. do 11. julija letos. Mladinci se bodo vključili v delo raziskovalnih skupin, ki jih bodo vodili strokovnjaki ljub- ljanske univerze, akademije in različnih inštitutov. Tako bodo arheologi sondirali stolp in še naprej odkopavali rimski zid (limes) v Benetah na Blokah, biologi bodo zbirali gradivo na terenu in ga obdelovali v laboratoriju, speleologi in palenteologi bodo odkopavali in čistili plasti najdb ledenodobne favne ter merili Medvedov rov v Križni jami, meteorologi bodo z instrumenta-rijem opazovali vremenske poja- ve, etnografi (ti bodo letos prvič prišli v Cerknico), bodo na podlagi anketiranja in statistične obdelave obravnavali cerkniško kulturno in narodopisno preteklost. Program tabora obsega tudi nekaj ekskurzij, športnih, kulturnih in družabnih srečanj. Tudi letos bodo mladinci stanovali v osnovni šoli v Cerknici, hranili pa se bodo v naši delavski restavraciji. F. S. Spored filmov za julij I. julija ob 20. uri ameriški film SVETNIK PROTI MAFIJI. Popularni Simon Templar se bori proti mafiji. V glavni vlogi Roger Moor. 3. julija ob 20. uri in 4. julija ob 16. uri mehiški film MONTEZUMOV ZAKLAD. Agent Srebrna maska zopet v akciji. 4. julija ob 20. uri ameriški film IZKRCANJE PRI ANZIJU. Film prikazuje zadnje dni druge svetovne vojne. V glavni vlogi Robert Mit-chum. 5. julija ob 20. uri italijanski film VI-VA CANGACE1RO. Razburljiv film o mehiški revoluciji. 8. julija ob 20. uri ameriški film ZA NJENO LJUBEZEN. Film prikazuje sovraštvo belih do črncev. V glavni vlogi Sidney Poitier. 10. julija ob 20. uri in 11. julija ob 16. uri ameriški film DIVJI ČLOVEK. Surova zgodba z Divjega zahoda. V glavni vlogi Gregory Pečk. II. julija ob 20. uri ameriški film DOBER VEČER, GOSPA CAMBEL. Zelo uspela komedija, v kateri igra Gina Lolobrigida. 12. julija ob 20. uri ameriški film NEKA ŽENSKA JE IZGINILA. Zelo napeta kriminalna zgodba. V glavni vlogi Joan Sorel. 15. julija ob 20. uri italijanski film ŽENSKE VLADAJO. Odlična seks drama mlade vdove. V glavni vlogi Katherine Spaak. 17. julija ob 20. uri in 18. julija ob 16. uri ameriški film STO PUŠK. Ra-quel VVelch v razburljivem filmu o Divjem zahodu. 18. julija ob 20. uri ameriški film MA-VERLING. Zgodovinska drama o princu Rudolfu. V glavni vlogi Omar Shariff. 19. julija ob 20. uri španski film NJENA ZADNJA PESEM. Šarita Mon-tiel v nepozabnem filmu. 22. julija ob 20. uri jugoslovanski film SLIŠIŠ ZVONOVE. Uspela vojna drama. V glavni vlogi Boris Dvornik. 24. julija ob 20. uri francoski film MLEČNA CESTA. Bogate podobe ljubezni in sadizma. 25. julija ob 16. in 20. uri ameriški film BARBARELA.Fantastični film. V glavni vlogi Jean Fonda. 26. julija ob 20. uri nemški film CHARLIJEV STRIC. Vedra in igriva komedija. Dne 11. junija letos je Marija Buh, doma iz Viševka 47 pri Starem trgu v Loški dolini rodila v postojnski porodnišnici svojega desetega otroka. Na svet je pri- 27. julija ob 20. uri slovenski barvni film MAŠKERADA režiserja Boštjana Hladnika. Za mladino je film neprimeren. 29. julija ob 20. uri francoski film 24 UR V ŽIVLJENJU NEKE ŽENE. Drama razočarane ženske. 31. julija ob 20. uri italijanski film NEKOČ JE BIL DIVJI ZAHOD. Mojstrsko delo režiserja Sergija Leona. jokala deklica, ki so ji dali ime Gabrijela. Novorojenček ima pet bratov in štiri sestrice. Vsi so zdravi in pridni. Oče dela v kmetijski zadrugi Cerknica. Tako številnih družin je danes zelo malo. Na matičnem uradu v Postojni, kjer registrirajo letno sorazmerno veliko število rojstev, so povedali, da verjetno že deset let niso vpisali matere, ki bi imela deset otrok. Prav zato so Buhov! in novorojenčku v postojnski porodnišnici posvetili vso skrb. Pripravili so praktično darilce. Podružnica Komunalne banke v Postojni pa je na ime male Gabrijele izdala hranilno knjižico s prvim pologom. Morda bodo temu zgledu sledile tudi druge organizacije v Loški dolini in pripravile kakšno darilce za to svojo novo, mlado občanko. Številni Buhovi družini želimo tudi mi vse dobro, še posebno pa mali Gabrijeli, da bi se kar najbolje počutila v krogu svojih bratcev in sestric. Š. Bratina Buhova družina ima deset otrok Stop za motorne čolne na Cerkniškem jezeru Skupščina občine Cerknica je na svoji osemnajsti seji obeh zborov 14. junija sprejela odlok o registraciji plovil in o varnostnih ukrepih na Cerkniškem jezeru. Bistvo odloka je predvsem v naslednjem: Lastniki čolnov, kajakov, kanujev, jadrnic ali drugih plovil, ki imajo stalno prebivališče v Jugoslaviji, bodo lahko svoje plovne objekte na jezeru uporabljali po vnaprej opravljeni registraciji teh vozil. Izjema bodo lc plovila, ki jih za kratek čas pripeljejo na jezero izletniki. Uporaba plovil, ki jih poganja vijak, je na jezeru prepovedana. Prepoved ne velja za prebivalce Otoka in Laz, ko sta zaradi visoke vode preplavljeni cesti Otok —Dolenje jezero in Laze—Gorenje jezero, ter za službene vožnje ljudske milice, UJV, JLA, razisko- valcev in reševalcev. Odlok določa tudi primerne kazni v primeru neupoštevanja določil. Tako bo moral lastnik plovila brez registracije, ki bi ga uporabljal na jezeru, plačati 100 din. Tisti lastnik, ki pa bi svoje plovilo pustil nezaklenjeno in nezavarovano, pa bo moral plačati 50 din. V prihodnje ne bodo smele plovil uporabljati osebe, mlajše od 14 let in vinjene osebe. Glavni namen odloka je torej v tem, da se zagotovi varnost na jezeru, vzpostavi red, ki ga doslej ni bilo, ter ohrani jezero v svoji prvotni podobi. V ta namen bodo na nevarnih mestih postavljene opozorilne table v več jezikih, v bližnji prihodnosti pa zgrajena čolnarna ter organizirana dežurna služba. Š. Bogovčič Delo občinske skupščine V juniju sta bila kar dva sklica obeh zborov skupščine občine Cerknica. Prvi je obsegal analizo zaključnih računov delovnih organizacij za leto 1970, informacijo o gospodarskem in družbenem razvoju občine Cerknica za leto 1971 in drugo problematiko. DRUŽBENI RAZVOJ OBČINE ZA LETO 1971 Gospodarstvo občine si za leto 1971 nalaga veliko odgovornost, da bi lahko ustvarilo 355.704.000 din celotnega dohodka, kar je 23 % več kot v letu 1970. Vzporedno s celotnim dohodkom pa se povečuje družbeni proizvod in dohodek za 19 odstotkov. Dohodek na prebivalca naj bi se povečal od 10222 din na 12311 din ali za 20 %. V letu 1971 naj bi družbeni sektor gospodarstva ustvaril 128,163.000 din dohodka, katerega bi gospodarska organizacija razdelila med zakonske in pogodbene obveznosti, sredstva za osebne dohodke in sklade v razmerju 16:64:20. Stonnja razmerja osebnih dohodkov je taka kot v letu 1970, novečujejo pa se zakonske pogodbene obveznosti od lanskih 13 % na 16 %, in sicer na račun sredstev za sklade. Poprečno število zaposlenih naj bi se povečalo za 8 odstotkov in pri 25-odstotnem povečanju dohodka naj bi poprečni osebni dohodek na zaposlenega porastel za 15 °/o. Ustvarjenih naj bi bilo tudi za 10 % več sredstev za razširjeno reprodukcijo. se je dejansko povečal celotni dohodek v letu 1970 v primeri s celotnim dohodkom, doseženim samo v letu 1969 brez povečanja z delom iz leta 1968, za 15 °/o ter dohodek zaradi manjše ekonomičnosti poslovanja za 3%. Pri tej ocenitvi ne smemo prezreti važnega dejstva, omenjenega že v uvodu, da rezultate poslovanja primerjamo z enim najbolj uspešnih let po reformi. Glavna nosilca doseženih uspehov gospodarstva v občini Cerknica sta Brest in Kovionplastika. Brest je dosegel s 46% vseh zaposlenih in 40% skupnega poslovnega sklada 47% skupnega doseženega dohodka in Kovinoplastika s 26% od skupnega števila zaposlenih in 32 % skupnega poslovnega sklada 30% skupnega doseženega dohodka. Ostalo četrtino dohodka so dosegle vse druge gospodarske organizacije skupaj. Delitev dohodka na pogodbene in zakonske obveznosti ter dela dohodka, ki ostane delovnim organizacijam za nadaljnjo delitev, je potekala tako, da so se ob zmanjšanem dohodku za 8 % povečale pogodbene obveznosti za 10% in zakonske obveznosti zmanjšale za 5% na račun zmanjšanega dela dohodka gospodarskih organizacij za 9% od prejšnjega leta, V delitvi dela dohodka gospodarskih organizacij je bilo namenjenih nekaj več sredstev za osebne dohodke, sklad skupne porabe in poslovni sklad na škodo drugih skladov. CELOTNI DOHODEK, DRUŽBENI PROIZVOD IN DOHODEK V OBČINI CERKNICA Real. 1970 Plan 1971 Indeks 71/70 Celotni dohodek v 000 din 451.315 555.704 123 Družbeni proizvod v 000 din 162.259 193.053 119 Dohodek v 000 din 145.905 174.288 119 Število prebivalcev Celotni dohodek na prebivalca 14.273 14.157 99 v din Družbeni proizvod na prebivalca 31.620 39.252 124 v din 11.368 13.636 120 Dohodek na prebivalca v din 10.222 12.311 120 Dohodek na prebivalca v USA S 681 820 120 Investicije so v letu 1971 bolj umirjene, saj so planirane v višini 71% lanskh ali v absolutni številki 22,335.000 din. Polovica investicij odpade na industrijo, druge pa na kmetijstvo, trgovino, gostinstvo, komunalo in obrt. Investicije so pokrite, saj so sredstva zagotovljena iz lastnih virov v višini 42 %, ostalo pa so krediti. ZAKLJUČNI RAČUNI DELOVNIH ORGANIZACIJ Glavni elementi gibanja v gospodarstvu občine Cerknica kažejo po podatkih iz predloženih bilanc uspehov in stanj za leto 1970 zaradi neprimerljivosti nekoliko slabše uspehe v doseženem dohodku in njegovi razdelitvi kot v prejšnjem letu. Po primerljivih podatkih z izločitvijo vpliva neporavnanih terjatev v letu 1969 Na drugi seji občinske skupščine so razpravljali o zagotovitvi sredstev za dograditev novega kliničnega centra v Ljubljani, sprejeli so odlok o registraciji plovil in o varnostnih ukrepih na Cerkniškem jezeru, razpustili so lovsko družino Otok in sklenili, da se najame kredit za asfaltiranje ceste v Begunjah in ceste proti Dolenjemu jezeru. F. Sterle Brestov obzornik, glasilo kolektiva Brest Cerknica. Odgovorni urednik Danilo Mlinar. Urejuje uredniški odbor: Vojko Harmel. Jože Klančar, Janez Lavrenčič, Danilo Mlinar, Dubrovka Pazič. Vinko Mahne, Franc Mulec, Miha Šepec, Franc štrukelj, Dušan Trotovšek in Zdravko Zabukovec. Tiska Železniška tiskarna, Ljubljana