Celje - skladišče
«sige!
D-Per
214/1969
Leto XIII. St. 15
30. 12 1969
1119690544,18
C0BI6S o
mrnmi
►>*
tV«
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
SREČNO 1970 —, SREČNO 1970 — SREČNO 1970 — SREČNO 1970
Leto - 1969i je bilo v marsičem mejnik pri našem delu. Mejnik predvsem v tem, ker smo mnogokje morali menjati miselnost pri našem vsakdanjem delu in v našem poslovanju nasploh.
Dovolite mi, da nekaj podatkov še enkrat nanizam danes, ko tehtamo naše uspehe.
Z družbenim planom za leto 1969 smo si postavili zelo zahtevne "naloge, ko smo predvidevali povečano vrednost proizvodu je kar za 20,2 odstotkov. Vse to pa naj bi opravili z enakim številom zaposlenih, kar pomeni, da je ta plan predvidel kar največ jo mobilizacijo notranjih re-
zerv, povečanje storilnosti dela in ekonomičnejšo poslovarijfe. Na področju investicijskega programa nismo predvideli novosti, morali smo pričete investijske objekte dokončati. Za družbeni standard naših ljudi smo predvideli izgradnjo doma na Gol-teh, dokončanje stolpičev na Hudinji in uvedbo regresa za dopuste, povišanje osebnih dohodkov, vendar pa smo ob vsem tem že vnaprej vedeli, da poslovnega leta ne bomo mogli zaključiti z znatnim ostankom dohodka.
Ob koncu leta običajno vsak gospodar pregleda preteklo poslovanje z namenom, da ugotovi rezultate svojega déla; jih kritično oceni, da bi lahko v prihodnjem obdobju popravil morebiti še tisto pri svojem vsakdanjem delil, kar bi mu zagotovilo boljše poslovanje. Po nepopolnih statističnih podatkih ugotavljamo, da bomo dosegli vrednost proizvodnje v višini 29 milijard Starih dinarjev, to pa pomeni, da smo dosegli postavljeno nalogo' našega družbenega plana. Po fizičnem obsegu' jé proizvodnja porasla za
17.	odstotkov v letošnjem letu proti obsegu proizvodnje doSt-žene v letu 1968.
Iz razdelitve pa lahko ugo-toviipo, da so se oseb-
ni dohodki povečali za 7 odstotkov, medtem ko se ostanek dohodka ni povečal v okviru predvidevanj.
Da bi dobili jasnejšo sliko, zakaj pri tako povečani proizvodnji in dohodku končni rezultati niso bolj zadovoljivi, je vzrok, da smo v tem Ictu'doživ-Ijali precejšnje spremembe pri konjunkturi na tujem in notranjem trgu, povišale so se cene reprodukcijskemu materialu in storitvam, in podobno. Pri nekaterih vrstah materiala so cene višje celo do 60 odstotkov v primerjavi s prejšnjimi.» Po naši oceni smo samo zaradi višjih cen materialu za reprodukcijo in vsem storitvam izgubili več kot
1,5	milijarde starih dinarjev. Ta odliv nam vsekakor ob letošnji bilanci primanjkuje, služil pa naj bi za povečanje materialne osnove pri našem nadaljnem poslovanju. Pri delitvi dohodka za osebne dohodke moram poudariti, da povišanje teh ža 7 odstotkov v povprečju, po naši oceni ni zadostno, predvsem za-
to ker pravzaprav s tem pokrivamo le povišane življenjske stroške, ki so se po ocenah povišali.
Večji napredek bi vsekakor bil, če bi lahko osebne dohodke zaposlenim za več kot smo to lahko naredili. Vzrokov, da smo danes lahko navedli le takšno povišanje, pa je bilo mnogo in nekatere: od njih smo pravkar omenili.
V, tem sestavku pa se moram posebej ustaviti ob prizadevanju ljudi v nekaterih obratih. Znatno so povečali proizvodnjo in zato želim obratu v Bistrici, obratu v Kraševcu in našima obratoma radiatorjev ter izdelo-valnici kotlov izreči še posebno priznanje. Ostali obrati so svoje obveznosti izpolnjevali po svojih ntočeh.
v Na področju družbenega standarda smo pridobili nove objekte, ki jih pravkar dokončujemo, prav tabo pa smo uspeli izplačati znesek kot nadomestilo za letni oddih. Čeprav znesek ni bil visok, lahko rečemo, da je bil vsaj znak našega napredka in priznanje, našim ljudem.
Doseženi rezultati so naš ponos, tembolj ker smo jih dosegli v jubilejnem letu, ko ves naš kolektiv praznuje 75-letnico obstoja svoje tovarne. In najlepše smo lahko jubilejno leto proslavili prav z doseženimi uspehi.
Zavedamo se, da poleg vsega, kar smo dosegli, še nismo opravili vsega, da nas vsakdanje življenje in vsakdanji napredek v tehniki odnosno znanosti zavezuje, da nenehno izpopolnjujemo naše vsakdanje delo, težimo k povečanju proizvodnih rezultatov, k izboljšanju pogojev dela, tehnologije, komerciale, financ itd. Ce izhajamo iz te ugotovitve, se moramo zavedati, da bomo morali prihodnje leto nositi večjo odgovornost, da moramo prevzeti večje naloge in večje obveznosti.
V	prihodnjem letu planiramo manjši porast proizvodnje po količini kot smo predvidevali za letos, saj smo pri planiranju morali. upoštevati izpad nekaterih zmogljivosti in nepravočasno zamenjavo teh z novimi.
V	letu 1970. želimo doseči proizvodnjo v vrednosti 35 milijard starih dinarjev, osebni dohodki naj bi v prihodnjem letu spet porasli za povprečno 10 odstotkov, storilnost bi se povišala za 5 do 7 odstotkov, število zapo-
slenih pa se ne bi spremenilo. Pričakujemo, da bomo v prihodnjem letu uredili vrpašanje najnižjih osebnih dohodkov in sedanjo spodnjo mejo teh potisnili za približno 15 odstotkov nazgor. Ža investicijska vlaganja bomo porabili 3 in pol milijarde starih dinarjev, iz tega mora zrasti nova hala za proizvodnjo radiatorjev s površino 3500 m2, kupiti moramo novo radiatorsko progo, popraviti staro, za druge obrate nabaviti 11 večjih strojev ter pripraviti vse potrebno za
začetek gradnje obrata za kovinsko opremo.
Naša naslednja naloga v prihodnjem letu je, da pri vseh skupinah proizvodov zadržimo sedanji rezultat, dosežemo povečanje proizvodnje in dohodka in pravočasno prihajamo na tržišče z novimi izdelki — vse to pa naj nam zagotovi povečan obseg obratnih sredstev, povečan izvoz za 50 odstotkov, izboljšana kadrovska struktura in boljši medsebojni odnosi ter boijša delovna disciplina in višji izkoristek delovnega časa itd. V prihodnjem letu moramo izvesti reorganizacijo podjetja in s tem dokončati začeto dblo, pristopiti pa moramo k novemu sistemu nagrajevanja ter tudi to po možnosti uresničiti že v novem 1970. ietu.
V nastopajočem letu se moramo tudi dokončno odločiti sprejeti elaborat za prehod na krajši delovni teden in najti način za prehod, ki ga zahteva od 1. aprila prihodnjega leta tudi zakon. . Nismo osamljeni, ko še nismo prešli na 42 urni delovni teden, sedanje razmere in težave spremljajp ob tej akciji druge delovne organizacije in lahko pričakujemo celo spremembo tega .zakona. Čeprav poznamo težnje za uvedbo krajšega delovnega tedna in je naš cilj in naša želja to zagotoviti, pa moramo hkrati poznati naše možnosti, jih upoštevati, kajti le vse to nam zagotavlja našo nujno rast in naš razvoj.
Na koncu mi dovolite, da se Vam zahvalim za sodelovanje, za vse kar ste storili v letu
1969.	Ob tej priložnosti želim vsem Vam in Vašim svojcem v nastopajočem letu mnogo zdravja, osebne .sreče in novih delovnih uspehov. Iskreno želim, da bi v prihodnjem kot v vseh preteklih letih deiovali povezano, enotno nastopali, si skupno prizadevali za čimboljše rezultate našega dela in hkrati za naš osebni standard.
Delovnemu kolektivu Tovarne emajlirane posode Celje	:
j "
vPelovnejnu kolektivu želim srečno	5 (
in uspehov	polno	novo	leto	1970	]\
v izvajanju reforme.	(
Leskošek Fr^np-Luka ,
i
Rado Bremec
Hvala za sodelovanje in srečno 1970
£Ána¡fiKe<>
BEOGRAJSKI TEDEN
Beograjskemu trgu, tako bogatemu in zahtevnemu kot je, smo posvetili naša poslovna prizadevanja sredi decembra. Že več let sem smo namreč bili priče krepitvi beograjskih trgovskih podjetij in ujeli smo res zadnji vlak, da okrepimo naš položaj na trgu, ki je spo-
odpiranjii komercialnega predstavništva 17. decembra dopoldne in zaključni zabavno glasbeni prireditvi EMO Vas zabava in nagrajuje, ki je bila v veliki dvorani Doma sindikatov v Beogradu v sredo 17. decembra zvečer ob sodelovanju najbolj priljubljenih vokalnih
Del naše samostojne razstave v foyer ju dvorane Doma sindikatov v Beogradu, kjer smo poleg naših izdelkov prikazali v slikah tudi razvojno pot našega podjetja
soben ogromno kupiti, še posebej, če so izdelki kakovostni.
Zato smo sredi decembra v foyerju dvorane Doma sindikatov V Beogradu pripravili samostojno razstavo naših izdelkov v sodelovanju z Robnimi kučami Beograd, ki je prevzelo na mestu samem prodajo teh
in instrumentalnih solistov in na kateri smo izmed kuponov kupcev peči na olje izžrebali srečne dobitnike nagrad od Renaulta 16, potovanj v Grčijo do nagrad — naših izdelkov , Novinarska konferenca 16. decembra je privabila kar 27 novinarjev petindvajsetih časo-
Novinarsko konferenco je otvoril direktor sektorja prodaje Marjan Pilih
izdelkov. Ta samostojna razstava naših izdelkov je bila le okvir našim večjim akcijam v naslednjih dneh, tiskovni konferenci 16. decembra dopoldne,
pisnih in radiodifužnih hiš Beograda in SR Srbije. Posebej so se ti novinarji lotili vprašanja pomanjkanja naših izdeklov na beograjskem tržišču, kjer so
opozorili na to, da vedo, da so naši izdelki iskani, da bi jih mi lahko poslali več in, da je tu očitno vmes odpor trgovine. Naš cilj, da uspemo na tržišču, je sodelovanje s trgovino, in tega bomo dosegli, tako so okvirno povedali naši predstavniki novinarjem.
S ciljem vsak dan riadzirati utrip bogatega beograjskega trga in želje njegovih kupcev, s ciljem čim tesneje sodelovati s sorazmerno oddaljenim srbskim tržiščem smo 17. decembra dopoldne v Ulici Borisa Kidriča 39, odprli naše predstavništvo v Beogradu. Lega predstavništva je domala idealna, predstavništvo — sicer majhno, pa je okusno opremljeno in bo brez' dvoma ustrezalo svojemu nanienu, tudi širšemu, saj bo v prostorih poleg predstavnit-va tudi zasilno skladišče našega blaga, servis, v izložbah pa je naša stalna razstava.
Foyer dvorane Doma sindikatov v Beogradu je bil 17. decembra dopoldne še posebej obiskan. Naša samostojna razstava je pritegnila obiskovalce — interesente za naše izdelke, pritegnila pa je tudi vse tiste, ki so kupili eno izmed 4000
Kot smo že omenili, se je ta naša akcija končala 17. decembra z večerno zaključno prireditvijo v veliki dvorani Doma sindikatov. Popoldanska prireditev brez žrebanja je pritegnila v dvorano 2000 ljudi, na večerni je manjkalo le nekaj povabljencev. Karte za obe prireditvi so bile razprodane namreč že dan pred tem.
Ob razpoloženju, ki so ga , ustvarjale mehke melodije v njihovem melosu, ob vroči južnoameriški popevki Lole Jovanovič, ob Burduševi tožbi za Rajko in ob obvezni zahtevi »daj jednu cigaru«, smo med prireditvijo izvedeli drugo za drugim imena nagrajencev. Te dni so jih že objavili v vseh jugoslovanskih listih.
Posebno nam je drago, da je dobitnik prve nagrade, avtomobila Dušan Ivanič iz Bača pri Novem Sadu. Namen akcije je namreč toliko bolj dosežen, če je nagrada ostala na tem področju, hkrati pa je število nagrad, ki so poleg v Slovenijo najmnožičneje romale v Vojvodino, dokazalo, da je lanska akcija v Novem Sadu rodila še kako ploden sad.
Naš beograjski teden je mi-
Lola Jovanovič je razvnela občiristvo, pa celo ansambel
prodanih kart za naši prireditvi in jih je še posebej zanimalo, kam bo odšel beli Renault 16, ki je nekaj dni razvnemal radovednost vseh, ki so spremljali katerikoli delček naše akcije EMO. peči osvajajo svet.
nit. Delo je prevzelo naše predstavništvo in vemo, da so prevzeli težavno italogo. Toda čas mora prinesti boljše odnose s trgovci, boljšo prodajo, zadovoljne kupce in — vse nas.
Eva Orač
Zadovoljna in, uspešno novo leto 19 TO!
Organi upravljanja in družbenopolitične organizacije ENO
ZLATE IN SREBRNE PLAKETE ZA NAŠE SODELAVCE
Ko smo zvedeli, da so prejeli nekateri naši sodelavci zlate plakete, srebrne plakete in pismena priznanja za dolgoletno delo pri raznih športnih organizacijah, ki jih je podelila Občinska skupščina v Celju in Občinski sindikalni svet smo malo pokramljali z našimi »fanti« športniki. Konrad Končan se je veselo nasmejal in
KONRAD KONČAN
nam povedal, da se počuti še kar mlad in da se po dvajsetih letih dela v športnih organizacijah ne misli še kar tako odpovedati temu delo. »Šport krepi človeka«, nam je dejal. Mahne Franc ima velike zaslu-
FRANC MAHNE
ge za razvoj strelstva, saj v vsej povojni dobi ni bilo dogodka v tem športu, kjer ne
bi bil sam organizator in svetovalec. Pravi, da bo še streljal. Z Veninšek Stanetom, pa nismo mogli priti v stik. Ta tih in požrtvovalen planinec ne govori rad o sebi. Takega dobro poznajo naše planine in gorska reševalna služba. Ladislav Delakorda nam je povedal, da je bilo dolgoletno delo pri športu naporno, vendar nikdar tako, da bi se ločil od njega. Z dobro voljo se da premagati vse težave«. Tako je povedal Anton Kosec ali »Tonček« saj ga pod tem imenom najbolj poznamo pravi, da rad dela za strelstvo in pri tem delu ne bo nikdar ostarel. Naš šahist Stane Pertinač, pa bo še dolgo vzgajal mlade šahovske junake.
Žal se nismo mogli pogovoriti z vsemi našimi odlikovanci, vendar naj skromno le omenimo, da je naš kolektiv lahko ponosen na te prizadevne sodelavce, ki porabijo večidel svojega prostega časa za razvoj športa.
Podeljene so jim bile zlate, srebrne in bronaste plakete ter priznanja.
Zlate plakete so prejeli: Konrad Končan, za dolgoletno delo v TVD Partizan Gaberje, Mirko Polutnik, za dolgoletno delo v AD Kladivar Celje, Stane Veninšek za dolgoletno delo v planinstvu, Franc Mahne, za dolgoletno delo v strelstvu, Anton Košec, za dolgoletno delo v strelstvu, Viktor Vanovšek, za dolgotrajno delo pri razvoju kegljaškega športa, Delakorda Ladislav, za dolgoletno delo pri ŠD Olimp in Vili Cater za dolgoletno delo pri ŠD Olimp.
Srebrne plakete pa so prejeli: Zmago Herman za dolgoletno delo pri razvoju konjskega športa, Vili Svet za dolgoletno delo pri planinstvu, Vlado Kos za dolgoletno delo v planinstvu, Rihard Ratej za dolgoletno delo pri razvoju rokometa, Marija Ahtik za dolgoletno delo pri TVD Partizan Gaberje in Stane Pertinač za dolgoletno delo pri razvoju šaha.
Bronaste plakete sta prejela Anton Gajzer in Franc Košto-maj, za dolgoletno delo pri ŠD Olimp.
Tudi Zveza sindikatov Jugoslavije se je ob 50-letnici oddolžila našim sodelavcem za njihovo dolgoletno delo. Priznanje s plaketo so prejeli Franjo Panza, Franček Božič, Martin Pirš in Franc Mahne.
Priznanja za dolgoletno delo v sindikatih pa so prejeli: Franc Belak, Mirko Polutnik, Jože Podlinšek, Milan Kavčič, Ivan Orožen, Ivan Golja, Šte-
fan Kralj, Ivan Brežnik, Alojzija Macuh, Karel Žohar, Roman Jeler, Terezija Kač, Mir-
VILI CATER
V obratu pocinkovalnica so na zadnji seji sveta delovne — enote razpravljali o delitvi presežka za kvaliteto o nekaterih drugih vprašanjih. Presežek za kvaliteto so razdelili.
Na njihovo vlogo je upravni odbor na eni zadnjih sej sklenil, da se poseben dodatek izven pravilnika o delitvi osebnih dohodkov kot priznanje za delavce, ki delajo v tem obratu pri pokositranju v slabih pogojih dela, ker ni še montiran ventilator, ne more dati, vendar pa so delavci pri pokositranju u-pravičeni do nekega nadomestila zaradi slabših delovnih pogojev. Zaradi tega je upravni odbor predlagal svetu delovne enote, da bi jim ta priznal nagrado za delo pod težjimi delovnimi pogoji iz sklada osebnih dohodkov njihove delovne enote, dokler se delovni pogoji ne izboljšajo.
Njihov svet delovne enote je razpravljal o tem predlogu in ugotovil, da ne more priznati take nagrade iz sklada osebnih dohodkov enote. Pravijo, da ne nosijo odgovornosti zato, da so morali začeti s pokositranjem nekaterih artiklov pred namestitvijo ventilatorja.
Zaradi tega so predlagali, da se ta nagrada izplača iz skupnega sklada osebnih dohodkov.
Bodi kakorkoli že, taki pojavi kažejo, da bomo morali v letu 1970 zelo skrbno preštudirati naš dosedanji sistem nagrajevanja po delu in ga vskladiti ko-
ko Breznik, Viktor Pilih, Vera Leskošek, Konrad Končan, Erih Šalekar, Vili Korošec, Maks Korošec, Ela Krempuš, Boris Čelik, Anica Gogič, Slava Podpečan, Miha Zavšek, Edi Krajnc, Franc Zorko, Jože Za-pušek, Stanko Cecej in Franc Kovač.
Žal je bilo nemogoče, da bi še nekoliko več pogovorili z vsemi našimi odlikovanci ter tildi objavili njihove fotografije. Naj nam zato naši bralci oproste, vsem odlikovanim sodelavcem pa prav iskreno čestitamo in jim želimo še mnogo uspehov pri delu, zavedajoč se, da je priznanje za njihovo dolgoletno delo hkrati tudi priznanje kolektivu. Želimo njim in njihovim sodelavcem srečno in uspehov polno novo leto
likor je največ mogoče, kajti dinar je dinar, pa naj gre iž enega ali drugega sklada.
V	obratu radiatorjev so razpravljali o mesečnem planu za december. Po tem planu bodo izdelali za 387.000 kg radiatorjev. Plan je res visok, vendar pravijo, da ga bodo dosegli. Njihova perspektiva je zelo jasna. Izdelati čim več radiatorjev, ki so na tržišču močno iskani.'
V	tem obratu tudi odlično skrbijo za svoj rezervni sklad. Sklenili so, da bodo vlaganje v rezervni sklad še povečali. Tak rezervni sklad jim ni dobrodošel le v slučaju nižjih osebnih dohodkov, temveč dajejo iz tega sklada tudi pomoč svojim sodelavcem v slučaju smrti v družini, ob upokojitvi in podobno. V slučaju smrtnega primera so sklenili, da ne bodo kupovali venca, temveč bodo namesto tega, dali prizadeti družini 200,00 din. Tisti sodelavci, ld bodo šli v zasluženi pokoj, pa bodo prejeli ob odhodu 500,00 din.
Kot smo že omenili se jim ni treba bati, da bi jim zmanjkalo dela, saj se tako glavni direktor kot tudi organi upravljanja izredno zavzemajo za razširitev proizvodnje radiatorjev.
V	obratu odpreskov in avtoko-les so potožili, da jih zebe. Čeprav je začela delovati nova kotlarna, jih pri delu vendarle zebe. Nekaj torej ni v redu. O tem je razpravljal na eni zadnjih sej njihov svet delovne enote. Sicer
(Nadaljevanje na 6. strani)
IZ DELOVNIH ENOT
Sklepi in
ORGANIZIRANOST IN IDEJ-NO-POLITICNA AKTIVNOST ČLANOV ZK V EMO
1.	Stališča 8. seje CK ZKS in
5.	seje predsedstva ZKJ obvezujejo OZK EMO, da z enotnim delovanjem utrjujejo idejnopolitično vlogo ZK v podjetju, ter se aktivnejše in doslednejše vključuje v izpolnjevanje in razreševanje družbenih in gospodarskih nalog podjetja.
2.	Da bo delo OZK učinkovito, obvezuje konferenca vse komuniste na disciplinirano in odgovorno sodelovanje v celotni aktivnosti OZK. Pri tem je spremljati delovanje vsakega člana ZK v njegovem idejnopolitičnem delovanju za enotno in učinkovito izvajanje nalog. Povečati aktivnost za nadaljno vsebinsko preobrazbo ZK in ja-čanje njene idejne vloge kot osnove za uspešnejše izvajanje politike ZK v vsakodnevni praksi. S programom dela zagotoviti kolektivno in individualno odgovornost članov, sekretariata in komisij, ter zagotoviti stalno kontrolo izvševanja nalog, ki jih je postavila konferenca OZK.
3.	Komunisti so v svojih delovnih sredinah (sektorjih, obratih, delavnicah itd.) odgovorni za splošno in politično stanje. Pri tem so dolžni aktivno sodelovati, si pomagati in razreševati gospodarska in politična vprašanja v svojih delovnih sredinah. Direktorji in vodje služb, ki so člani ZK morajo biti nosilci in mobilizatorji akcij in sil v svojih delovnih sredinah. Razvijati je iniciativo, sodelovanje, samostojnost dela kot tudi dobre medsebojne odnose.
4.	Delovanje ZK v podjetju mora biti javno. V razpravo o vseh važnejših vprašanjih se mora vključevati celotno članstvo ZK preko oddelkov ali konferenc.
5.	Za demokratično in odgovorno odločanje, moramo uporabljati metodo sporazumevanja in dogovarjanja za kar potrebujemo razvit in celovit sistem informiranja. Zavzemati se moramo za množično obveščanje in za krepitev družbeno-političnih in samoupravnih organov v podjetju.
6.	Krepiti konstruktivno in odgovorno kritiko in odpraviti strah pred posledicami javnih razprav in ocen delovanja vodilnih in političnih delavcev.
7.	Konferenca ugotavlja ne-dovoljno aktivnost družbeno-političnih organizacij v podjetju. Zato mora sekretariat proučiti stanje aktivnosti družbeno-političnih organizacij v podjetju in na osnovi analize pripraviti konkreten predlog za poživitev dela družbeno-političnih organi-
------------------------------ 5
stališča konference OZK EMO
zacij v podjetju. Pri tem je potrebno vlogo posameznih družbeno-političnih organizacijah jasno opredeliti in to tudi pri konkretnem delu izvajati.
8.	ZK ugotavlja, da ne moremo vprašanja medsebojnih odnosov rešiti s pavšalno kritiko »slabih medsebojnih odnosov v EMO«, ki se javlja izven in v podjetju. Zato obvezujemo komuniste V podjetju, da vsak primer slabih medsebojnih odnosov javno, takoj in konkretno razčistijo na odgovornem mestu.
9.	Za povečanje družbene in samoupravne vloge'ter aktivnosti zaposlenih žena predlaga konferenca OZK, da se pri sindikalnem odboru ustanovi posebna komisija žensk, Id naj spremlja, vzpodbuja in predlaga konkretne rešitve za probleme in težave zaposlenih žena v podjetju.
RAZVOJ SAMOUPRAVLJANJA V EMO
1.	V skladu s 15. ustavnim a-mandmajem se pripravlja reorganizacija celotnega sistema samoupravljanja v podjetju. Konferenca obvezuje, da morajo sekretariat kot celotno članstvo zagotoviti tak postopek sprejemanja samoupravnih aktov, da bodo najprej izoblikovana načela, ki bodo služila za strokovno oblikovanje predlogov pravilnikov in drugih samoupravnih aktov. Na ta način bo prišla do izraza idejno-politična vloga, ki jo ima ZK pri razvijanju samoupravnega sistema, ter bomo lahko v osnovi preprečili vse tiste negativne težnje in zahteve po »samoupravljanju in demokraciji brez ideologije in komunistov«.
2.	Pri postavljanju načelnih izhodišč novega samoupravnega sistema v EMO mora sekretariat skupno s komisijo za samoupravne odnose takoj angažirati celotno članstvo ZK. Konferenca se zavzema za osnovno načelo: doseči, da postane neposredni proizvajalec dejanski, odločilni dejavnik v podjetju, dati mu stvarne in konkretne možnosti soodločanja v skladu z učinkovito poslovnostjo in znanstveno organizacijo dela.
VLOGA OZK PRI OBLIKOVANJU DRUŽBENO-EKO-NOMSKIH ODNOSOV V PODJETJU.
Konferenca ugotavlja na o-snovi poročil in razprave o gospodarjenju v podjetju, da so potrebni hitrejši in učinkovitejši ukrepi za izboljšanje poslovanja podjetja.
1. Ker s sedanjim stanjem ne moremo biti zadovoljni, je treba v letu 1970 nujno pričeti z mo-
dernizacijo in razširitvijo podjetja v skladu z razvojnim programom in razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Izvajanje programa mora biti usklajeno in enotno. Vprašanja, ki še niso razčiščena, je treba čimprej rešiti, določiti pa jasen prioritetni red in takoj pričeti z izvajanjem programa.
2.	Vse naloge v zvezi ž bodočim razvojem podjetja terjajo dobro in učinkovito organizacijo dela na vseh nivojih. Ugotavljamo, da je uvajanje nove organizacije podjetja zastalo na II. nivoju ter prav zato še ni predvidenih rezultatov. Ker se zavedamo, da nam je potrebna dokončno izpeljana mikroorga-nizacija, konferenca obvezuje vse vodilne delavce — komuniste, da s polno odgovornostjo pripravijo novo organizacijo. Vodstvu podjetja in samoupravnim organom pa predlagamo sprejetje zato* potrebnih posebnih mer in ukrepov.
3.	Za realizacijo zastavljenih ciljev so tovarni nujno potrebni dobri strokovni delavci. Preprečiti je treba odhajanje kadra iz podjetja tako, da se odpravijo vzroki fluktuacije, ki pa niso samo v osebnem dohodku. Obstoječemu kadru je treba nucSti možnosti za nadaljnje izpopolnjevanje v stroki ter mu zagotoviti jasne perspektive, ne pa ga prepustiti stagniranju pri delu, ki pogosto ne zahteva njegove izobrazbe.
.4. Konferenca OZK ugotavlja, da je obstoječi sistem delitve osebnih dohodkov pomanjkljiv in kompliciran v taki meri, da ga zaposleni ne morejo razumeti. Konferenca predlaga vodstvu podjetja in samoupravnim organom, da zagotovijo v toku leta 1970 izdelavo enostavnejšega sistema OD, ki bo baziral na realni oceni vloženega dela posameznika. Parcialno reševanje OD je zaustaviti, ker prav to sistem OD še bolj komplicira in vodi do še večjih nepravilnosti in razlik.
Konferenca OZK vztraja na zahtevi, da se s 1. 1. 1970 povečajo osebni dohodki vsem zaposlenim v skladu z porastom življenjskih stroškov, ter da se zagotovijo minimalni osebni dohodki v višini 700 din, vsem tistim delavcem, ki v polnem delovnem času 192 ur mesečno niso v stanju doseči minimalni osebni dohodek v navedeni višini po obstoječem pravilniku o delitvi OD. Tako zagotovilo minimalnih osebnih dohodkov naj zajame delavce, ki so več kot 3 leta v zaposleni v podjetju. Vodstvu podjetja in samoupravnim organom konferenca OZK predlaga, da sprejmejo in izvedejo vse potrebne mere in ukrepe, da se navedeno poveča-
nje OD zagotovi' in isto vnese družbeno-gospodarski plan za leto 1970.
5.	Komunisti EMO ugotavljamo, da moramo zaradi ekonomskih interesov nujno vzpostaviti širše poslovno' sodelovanje v okviru naše grupacije in zato predlaga vodstvu podjetja! da do meseca maja 1970 pripravi konkretne predloge in možnosti takega sodelovanja.
(
\
<|
#
J
\
}
(
I»
C
i:
c
c
\
I»
\
I»
>
»
>
- > »
V
l
V
<!
c
<>
c
I»
I»
Razne novice
Po ugotovitvi vodstva podjetja je delovni disciplina pri sodelavcih: ki delajo na delovnih mestih v prostorih izven tovarne, kar precej popustila. Opazili so zamujanje na delo, nepravočasno vračanje na delo na posamezna delovna mesta po končanem odmoru in podobno.
Zaradi omenjenih pojavov kršitev delovnih dolžnosti bodo direktorji sektorjev morali uvesti strožjo evidenco in poročati o tem glede na obračun osebnih dohodkov v skladu s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Vodstvo podjetja zahteva tudi, da se mora poostriti delovna disciplina tudi na ostalih delovnih mestih v upravi, da se na tak način doseže najboljši delovni rezultat.
Strokovna komisija za vskladitev samoupravnih aktov podjetja z ustavnim amandmajem XV. je na 4. redni seji, ki je bila 16. decembra 1.1. obravnavala predloge osnutkov naslednjih pravilnikov: pravilnik o knjigovodstvu, pravilnik o materialnih stroških pb-vilnik o stalni kontinuirani inventuri sredstev in njihovih virov.
Ti pravilniki bodo objavljeni kolektivu, delavski svet pa jih bo obravnaval in sprejel takoj po novem letu.
Na seji komisije so bile nekatere pripombe k osnutkom, ki jih je pripravil član komisije Viktor Pilih in je bilo končno sklenjeno, da se osnutki teh pravilnikov objavijo.
Komisija za pripravo prehoda na skrajšani delovni čas, ki je imela nalogo, da pripravi predlog do 15. decembra 1.1. ni še nič storila. Dosedanji ^predsednik ne more voditi te komisije zaradi preobremenjenosti, drugi pa še ni bil imenovan.
6----------------------------
Delo in aktivnost mladih v
EMO
-Na zadnjih sejah predsedstva smo se precej pogovarjali, kaj naj bi še naredili za aktivnejše delo mladih in v okviru začrtanega programa dela, smo organizirali oddajo POKAŽI KAJ ZNAŠ, ki smo jo priredili v okviru proslav 75 let obstoja našega podjetja. Oddaja je res uspela po kvaliteti, le da se zopet postavlja misel, kje so tisti, ki bi spremljali delo mladih, da jih ni niti na tako prireditev, v katero smo vložili veliko truda in prostega časa. Ali teh naših tovarišev ne pritegne nobena akcija, ki jo organizira naša in »njihova« mladina. "Upam, da taki pogledi nas mladih ne bodo bremenili, zavrli našo aktivnost, saj smo s tem dokazali, da nekaj res zmoremo organizirati in izvesti — in to kvalitetno akcijo, če hočemo.
Naj se tu zahvalim vsem, ki so kakorkoli pomagali pri tej akciji, posebno pa še sodelavcem v našem vodstvu mladine in vsem sodelujočim.
Druga naša akcija je bila medobratno prvenstvo v rokometu na igrišču pri Skalni kleti. Akcijo sem opisal v drugem sestavku, kjer boste našli rezultate tega tekmovanja.
Odzvali smo se tudi vabilu ZMS TGA Kidričevo, s katerim sodelujemo, in so nas povabili na proslavo in obenem
Iz delovnih enot
(Nadaljevanje si. strani)
pa so v okviru možnosti svoje planske naloge še dokaj dobro izpolnili, čeprav so imeli težave. V mesecu decembru bodo izdelali za 367 ton izdelkov. Postavili so si tudi dnevni plan. Računajo, da bodo planirano količino dosegli, čeprav bo v decembru manj delovnih dni. Težave pa imajo z nekaterimi stroji, ki so — vemo — stari in dotrajani. Na seji sveta delovne enote so načeli tud' vprašanja o normah, glede delitve presežka pa so sklenili, da tega ne dobe tisti, ki so neupravičeno izostali od dela. Neupravičeni izostanek pa je bil le eden, kar pomeni, da je delovna disciplina v njihovem obratu kar dobra.
Svet delovne enote obrata kotlov je na eni zadnjih sej razpravljal o gospodarjenju enote, pregledal izvršitev sklepov prejšnjih sej, sprejel plan proizvodnje za december in uredil še nekatera druga gospodarska vprašanja.
Svoje plane dosegajo in se tudi oni ne boje, da bi jim zmanjkalo dela, saj je po kotlih veliko povpraševanje na tržišču.
na razgovor o nadaljnjem sodelovanju. TGA Kidričevo proslavlja letos 15. letnico obstoja in je zato mladina organizirala svečano proslavo, v programu pa so sodelovale tudi »naše« pevke BIZJAK-ove, znane iz odaje »Pokaži kaj znaš.«
V aktivnost ZMS, ki združuje vso mladino Jugoslavije, sodi tudi komisija za delo z delavsko mladino iz delovnih organizacij. V tem okviru je tudi naš mladinski aktiv. Ta odbor se sestaja 3 krat do 4 krat na
leto in to v različnih krajih Jugoslavije. Zadnja seja, ki je bila konec meseca novembra, je imela nalogo, da pripravi program in izdela teze konferenco mladine v gospodarstvu iz cele Jugoslavije. Konferenca bo v mesecu aprilu v Beogradu, častni predsednik pa naj bi bil tovariš Tito. Konferenca naj bi imela nalogo spregovoriti o problemih delovanja mladih v delovnih organizacijah.
V večjo aktivnost mladih pri
nas, pa je treba prišteti tudi priprave na II. delovno konferenco mladine EMO. Konferenca bo v drugi polovici decembra v dvorani DS.
V tem mesecu bomo še organizirali mladinski turnir v tenisu in pa šahovski turnir, zato obveščamo vse mlade, naj bodo pozorni-jja plakate. Upam, da boste tudi tukaj v teh tekmovanjih sodelovali in s tem pripomogli k uspešnemu zaključku akcij.
Fric Kotnik
OBVEZNOSTI AKTIVA ZMS EMO, PO 3. REDNI KONFERENCI
Na dvodnevnem seminarju v Bohinju s temo »Naloge in problemi mladine v gospodarstvu« so bila potrjena stališča in obveznosti aktivov v delovnih organizacijah.
15. ustavni amandma daje delovnim organizacijam možnost samostojnega delovanja in prostejše roke pri izbiri lastnih ukrepov uveljavljanja samoupravljanja.
Tako ima tudi ZM možnost, da nastopi organizirano kot Samostojna samoupravna enakovredna politična orgnizacija.
Kakšno je stanje v našem podjetju? Poglejmo odkrito na naše delo. Naredili smo mnogo in obenem malo. Opravičuje nas delno naš veliki jubilej 75-let-nica tovarne, ker smo organizirali le športne in kulturne prireditve. Mnogi aktivi opravičujejo tako tudi v veliki meri svoj obstoj in aktivnost le v športnih in podobnih prireditvah, zanemarjajo pa politično vlogo ZM.
Prepričan sem, da bomo v novem letu dali poleg ostalega', delež 'tudi pri krepitvi samoupravljanja, vzgoji novega kadra in podobno. Dovolite mi, da naštejem nekaj obveznosti, ki nas čakajo:
—	Vodstvo našega aktiva mora izdelati programe dela, organizirati konference in proučiti stanje odnosov samoupravljanja.
—	O uresničevanju svojih programov moramo organizirati v osnovno organizacijo ZK in sindikalno podružnico.
—	Organizirati moramo razprave o spremembah samoupravnih organov skladno S 15. amandmajem. Ce na razprave ni mogoče pritegniti vse zaposlene mladine, je vseeno treba razpravljati tudi v manjših skupinah zainteresirane mladine, ki se morajo usposobiti iri oblikovati stališča. Se posebno ostro se morajo zoperstaviti poskusom, da bi bilo oblikovanje novih samoupravnih organov domena sekretarjev podjetja, zaprtih krogov, ali pa, da bi se pri tem čakalo na pobudo od zunaj.
—	Moramo se spopadati s skrivanjem ozkih osebnih ali-
skupinskih interesov za fasado samoupravljanja. Najbolj osveščeni in razgledani mladinci morajo o tem prepričevati tudi svoje vrstnike in jim predočiti nujnost tega boja. Le tako je mogoče zagotoviti dovolj širok nastop mladine. Pri tem se moramo povezovati z ZK in sindikatom.
MIADI V EMO
— V kolikor bi prišlo do izvajanja povračilnih ukrepov nad aktivnejšimi mladinci, se morajo le ti obrniti na pomoč k OZK, sindikalni podružnici, ObK ZMS, ObK ZKS in Ob SS.
OGLASI
Kompletne smuči z vezmi in palicami za 8 letnega otroka prodam.
Gregorčičeva 7. I. nadstropje levo.
PMS3MO
Ob odhodu v pokoj se vsem svojim sodelavcem in ostalim uslužbencem iskreno zahvaljujem za pozornost in lepa darila ter jim želim srečno in veselo novo leto- 1970.
Krempuš Marija
—	Energično se moramo zavzemati za možnost poleg splošnega strokovnega izobraževanja še za družbeno-politično izobraževanje pri delu. Zahtevati moramo od kadrovskih služb, da zberejo podatke o potrebah zaposlenih po izpopolnjevanju njihovega znanja in da organizirajo ustrezne oblike izobraževanja. Zagotoviti je treba stimulacijo za izobraževanje s pravilniki o stimulaciji mest in delitvi osebnih dohodkov.
—	Organizirati moramo neposredne stike zaposlene mladine s štipendisti naše delovne organizacije in jih po možnosti vključevati v svoje delo.
—	Potrebno je, da začnemo skrbeti za družbeno-politično usposabljanje svojega vodstva. Zato moramo skrbeti za našo redno udeležbo na seminarjih občinske organizacije ZMS.
—	Potrebno je izdelati nov interni statut ZMS EMO.
To je bilo nekaj stališč in obveznosti, ki jih je sprejela 3. RK ZMS in so terminsko določena za realizacijo.
Adolf Žvižej
Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk dvakrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Franc Berginc, Drago Hempt, Tone Krebs, Franc Knafelc Vera Tržan, Vili Končan in Eva Orač. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov ^uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 245. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Colje
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
m			HiMAlAJSkA KOZA	RENA V JTAUJJ	JU5IK	VEZNIK	nese	ZVSPLO	JTALJ. IZDAJATELJ
	0 '	j>; -				♦			
		100 ttf-			OKRAJŠANO M. JME			POLHSR amriSk a ¡¡OBRODSUm CR^AHIZACUA	
		$0WKA VUA			jijRAifa				
ROD V03SKC									
ORANJ?			AMijL. wr V REPU			TR. ZUCjlAStlA OtKjAmzAO13 a			
			IM ANK. 1 (¡AAIKS			mv TAK			
PREiOKiR			- '	VRtTA mn m JZUR					
mrizKuf»							šttvniK LAMAH		
OHC IR V MORNAR Iti	•						t	TOM fOSfOR	
JURIJ			OHMSKR ut ow#jr		MHAm SNRT				srtTArtL • um
NOVOLETNO NAGRADNO KRIŽANKO — PRAVILNO IZPOLNJENO SEVEDA — ODDAJTE DO 15. JANUARJA V, UREDNIŠTVU. NAGRAJENCE BOMO MED REŠEVALCI IZBRALI ZA NAGRADE 50 DIN, 2 PO 30 DIN IN 10 PO 10 DIN, ŽELIMO VAM USPEH sERI REŠEVANJU IN ŽREBANJU!
8
Januarja smo začeli, spet na novo, vse od kraja, vse moči takoj napeli, da nam plan ne ponagaja.
Ta ima zdaj dvojno lice, eno z rimsko eno je, drugo pa z rimsko dve.
Le kako naj se ustvari, da ne bo samo za vic, da bo nekaj v omari, kakor je planiral stric.
Da nam lažji bodo posli, da ne bomo kakor osli, prvi se nivo postavi, z direktorji na glavi.
Tu zdaj novi so obrazi, močna ta je energija, da še vsak se izobrazi, kakor mu najbolje prija,
Vizjak nam predpis predstavi, kako naj se vsak pripravi, da pri pameti bo zdravi.
Zvezda v februarju sreče, se nam že lepo posveti, mirno zdaj življenje teče, pa.se iskrica zasveti, ki je vnela orodjarje, da predlagajo okrogle, bolj kakor doslej dinarje, ki so šli na štiri vogle.
Vzeli smo iz ene mavhe, štirideset procentov dol, pa smo dali v drugo mavho, štirideset procentov gor,
Mavhe gor in mavhe dol, volk sit in koza cela,
EMO bo nekje že vzela, da nam kupi hlače nove, če bomo stisnili pasove.
Zaključena bilanca je za male, male dinarčke, kako bo s skladi za naprej,
Že vemo toliko kot prej.
Kot muhasto je marca vreme, spet novo rtam nalaga breme, zakoni spremene se naši, tako da bomo spet v kaši,
Da laže nam bo vsem živeti, še spletel nam je take štrene, da raje kot počasi umreti, se splača dvigniti nam cene..
Da vemo, koliko je ura, zaplete se nomenklatura,
»šef« to ni več izraz naš pravi, naj »vodja« zanj se zdaj postavi. Ker vse na glavo se obrača, »direktor« bo za »pomagača« in končno ker je tudi »vodja«, postal bo še »obratovodja«. Skratka, vse se tu pomeša, da nastane gosta kaša, da začne se pranje veša, kje in kako se kdo obnaša.
April prinaša novo stanje, sindikalne obuditve, apel sprejeli smo na znanje, da odpadejo volitve Delavski svet tako postavi, da ker je že zvršen razpis, se ta sedaj spet razveljavi, da je dosežen kompromis.
Da šlo bo kakor se želi, po obstoječi tej postavi, upravni odbor se pomladi in lonček Eva še pristavi, odbor uredniški nov izbere, da Emajlirec oživi, kot prej se Eva več ne dere.
Še kadre smo razporedili, na nivo številka dve, so nekateri se jezili, ker so postali le v. d.
Ker menda bila ni olika, se v. d. črta in piše pika.
Postavke obračunske maja, so se za servis uredile in nekatere še pravice, s pravilniki spet dopolnile.
Pri emajlircih na tapeti, bila je njegova režija, ko Umek sam ne ve uspeti, v pomoč je dana komisija.
Obrok te tople n\aše hrane, bil menda je preveč poceni, zato nova cena nastane, a upravni odbor drugače meni. Cena naj ostane ista, vse naj tako se prouči, da hrana tečna bo in čista, naj lastna menza se zgradi.
Te menze pa še danes ni, tako še kakor v srednjem veku, uživamo v dobrem teku — za mizo naša so kolena in za krožnik porcija zarjavena.
Nastal je junija problem, za riaše fante in dekleta, enako naj denar bi vsem, delili za dopustna leta.
Možje pa rekli so drugače, enakost možna je le taka, da vse kar nosi krilo in hlače, v zakonski jarem naj poskače. Delavski svet rešitev da, ko imenuje komisijo, da kot zahteva amandma, se paragrafi uredijo.
Razprava tu, razprava tam, da dela se rodi program in Rojec, Knafelc ter Černe, so v elementu vsi trije, kakor statut naj bo skovan, da vse pravice in dolžnosti, ne bodo pisane zaman, da obojega bo vsem zadosti.
Kako se bomo še razcveti, v dobi dolgih let deset, da prej ne bomo oveneli, je v juliju program sprejet.
Zato denarce bomo šteli, da v sanjah svet se nov rodi, še malo bomo potrpeli, da strojni park se obnipvi.
Je naša daljna perspektiva, začrtana res prav lepo, če pa zorana ne bo njiva, iz vsega tega nič ne bo. Demokracije na sestankih, na sejah in povsod drugje, še po hodnikih in vogalčkih, povsod že na pretek jo je.
Filipika pa naj preneha, kadar sestanek je končan ker ni brez truda več uspeha in tudi ne dosežen plan.
Kdor meseca še ni avgusta, odšel na morje, na dopust, da ne bo čakal tja do pusta, odrajža hitro, kakor hrust.
Nekdo se v »ficka« skromno spravi, večina pa se peš odpravi, saj če naletiš na karambol, v žepih megla ti nastane, z njo pa tudi glavobol, ki ne zadene le možgane,
Zato ideja nova vstane, kdor od nas ima hranilne vloge, naj z njimi zdravi naše rane, ker dinar ima hitre noge naj rajši kar pri nas ostane.
Bilo o tem je mnogo hrupa, kot spuščali bi meglo iz Žaklja, zakaj je prišlo do obupa, povprašajte pa star’ga Fraklja.
-----------------&MG\pie<>
A kaj prinesel je september, kronistu težko je pisati, kakor je naš strokovni kader, rečeno naj bo kot med brati, da mnogo je o tem razprave, a misli niso zbrane prave, kako tvas vse nagrajevati. Popravljajo se nam ceniki, v različni oni so obliki, kdor more zase juho skuha, na druge pa kar ogenj bruha, da kje se skrivajo zlatniki.
Blagajna pa je menda prazna, čeprav pri delu smo solidni, smo le postali »nelikvidni«.
Katera naj nam čarovnija, obrne dinar v pravo smer, če nelikvidnosti manija, ne zna se ustaviti nikjer?
Torej le ena je uteha, da skupaj z ekonomisti, humorja mnogo imamo in smeha, saj vednp smo še optimisti.
Vsak v oktobru se zanima, kaj bo prinesla tetka zima, če mnogo bo snega in mraza, če vendarle ne bo poraza, če spet nam zrasle bodo cene, je »čejev« teh že na pretek, vendar pa dan le enkrat pride, ko bo najboljše kislo zelje, ki nam reforma zdaj ga melje. Kako z delovnim bo časom, ki naj bi bil že zdavnaj krajši, zdaj spet razpleta komisija, morda bi skrajšali ga rajši, kot, da nam stalna parodija, spreminja lice v črno masko, le lažna nam melanholija, lahko pripravi čeden »fiasko«. Morda res nismo prebogati, čeprav nam pridnost je lastnost, če pa se prazno slamo mlati, to lepa ni za nas krepost.
ZK v novembru konferenca, pokaže nam razvojno pot, ki gre ji naša preferenca, da iz ulice krenemo slepe.
Pa mnogo bilo je debate, o »dualizmu« in »trializmu«, da težko pride se iz zagate, če se ne najde čista fraza, ki ni obuta v copate in tudi nima dva obraza.
Kak kupcem všeč je, naj se dela, taka je zdaj pri nas parola, če rečeš lonec ali pisker, to ni kozica in kastrola.
Se praska morda kdo po glavi, ko sliši, kakšno je tržišče, le kdo naj se mu v bran postavi, če prej ga dobro ne razišče, da v pravo vrečo dithar spravi. Tako pa prišel je december, to kar smo letos naredili, pokazal naš nam bo kalender,
Za dobre naše stare hiše, se licitacija razpiše.
Za stara tudi stanovanja, se licitacija naznanja.
Tako postalo zdaj je res to, da če soseda kdaj obiščeš, če prej mu nič ne daš na znanje, postavi hitro te na cesto, da ne kupuješ stanovanje.
Visoka cena, stara šara, kar naj najprej se zlicitira, saj Zlatolas in pa Tamara, ~ res prej ne bosta imela mira. Sedaj, ko je že konec leta, pa kar lep mir naj bo med nami, začetek novega naj leta, nas zadovoljne vse predrami.