S iVi RT FAŠIZMU - S V O 3 G D O NARODU ! v m m pp GLASILO JUGOSLOVANSKEGA IffiRODiEGA ODBORA 'Štev. 20 Oachau. v cetrtok.dne 24.maia 1945 Broi 20 S SLO Z M DELOM - ZA VLLIKOINUOCNO JUGOSLAVIJO ' r: govora maršala Tita na trgu Stjepana Radica v Zagrebu ZAGREB,23.maja - Maršal Tito je v svojem velikem govoru v Zagrebu na trgu Stjopana Radica najprej poudaril kvarnost Pave-licevega delovanja proti Jugoslaviji In pogubnost njegovega režima za časa nemške okupacije za hrvatski narod, ki nikdar ni V imel prevelikih simpatij za ustastvo. Za plemenito tekmo narodov v Jugoslaviji To je dokazal najbolje s tem, da se jo takoj priključil v velikih mpozicah osvobodilnemu gibanju in doprinesel skupno z ostalim! jugoslovanskimi narodi velike žrtve za novo Jugoslavijo. Samo sloga in bratsko razumevanje vseh enakopravnih narodov sta rodila tako vel.ikc in lepe uspehe. Eato jo potrebno, da >4 a 4 V , vlada tudi v bodoče med jugoslovanskimi narodi, ko jih čakajo tako veliko in tezke naloge,vzajemnost in enako razumevanje V8Sh nalog. Danos je v federativni demokratični Jugoslaviji vsak narod na svojem ozemlju v položaju, da se kulturno, gospodarsko in tudi v drugih pogledih svobodno razvija, kor njegovega razvoja no bo mogel nikdo ovirati. Stremljenje vseh narodov t V v M M naj bo, da bodo vsak v svoji dczoli skusall doseči cim vec; s . tem bodo najbolje podprli skupno stvar - prehod Jugoslavije k splošnemu napredku ob složnem in zajemnem tekmovanju njenih narodov. v v T r z a s k vprašanje Glede na tržaško j:i ^»sorsko vprašanje je maršal Tito podčrtal, da so je od sklenitve raznih pogodb med zavezniki in podleglo Italijo marsikaj spremenilo, fesa vojska jo osvobodila to ozemlje in tamkajšnje prebivalstvo jo tvorno v bojnih oddelkih prispevalo k lastni osvoboditvi, ker si je želelo proč od Italije. Na noben način no smojo te pokrajine niti do mirovne konference vec priti pod italijansko upravo; ta naša zahteva seve ne prejudicira nikakor odlocitvo mirovne konferenco. Zara- V di tega sva se tudi dogovorila z maršalom Aloxandrom o zasod-bi predmetnih pokrajin po zavezniških četah. Prepričan som, da se bo zadeva zadovoljivo uredila. Prijateljska pogodba s Sovjetsko zvezo Mi potrebujemo možno Jugoslavijo; računi, ki jih imamo se Iz preteklega c!asa do sosedov, zahtevajo to od nas. Zato smo sklonili prijateljsko in zavezniško pogodbo s Sovjetsko zvozo in s tem utrdili usodo jugoslovanskih narodov ir, upamo tudi sicor na vzajemno pomoč zaveznikov. k'asa država hoče živeti sploh z vsemi, ki nimajo nasproti nam agresivnih namehov, v prijateljstvu in prav tako tudi z Italijani, ko uredimo vprašanja medsebojnih odnosajov.- Naloge, ki nas Čakajo v bodoče, so velike. Vojska se no bo mogla domov, zato je dolžnost vseh onih, ki so doma, da primejo brez oklevanja in praznovanja za dolo. v „ Delavstvo, razumnistvo in kmečko ljudstvo ^ Pomisliti morajo vsi, da Jugoslavija ni vec ona prejsna, ■j v temveč se opira na delavstvo in pametno, delavcljno razumnls-tvo kot na svoja dva elomontarna stebra in hoeo skupno s' 1 V « kmečkim ljudstvom skrbeti za dušno in telesno pravilno vzgojo vseh slojev. Delavstvo naj se nikdar vec nc boji, da bo v V i/ svojih pravicah krajsano; nihče in zlasti delavstvo ne sme >4 V biti hiti trenutka vec zanomarjano. Kakor morajo vsi državljani delati za povzdigo državo, imajo tudi vsi enako pravico do kulturnih dobrin in se jim ni treba vec bati pomanjkanja. - Zato roramo sedaj brez pregovarjanja skupno vsi na dolo, Zgled padlih junakov in vsoh borcev za osvobojenje nam mora biti svetel primer naUe obveznosti njihovem spominu in dokaz, nalse ljubezni do domovine. Maršal Tito je so enkrat naglasi I, da so nalogo voliko. Po razdejanju voj.nc - na d e_ I o 1 Treba jo privosti v rod vos razorani transportni sistem v državi, da so bo zopet omogočilo rczvazanjo hrano in drugih dobrin. Razdrti mostovi, porušeno zeloznico in cesto in mnogo drugih nalog čaka neizprosno na delovno oddelke, da jih nujno popravijo. To je važno, je zaključil maršal svoj programaticni govor, rekoč: Mi hocomo v najkrajšem času u-stvariti s složnim dolom veliko in močno Jugoslavijo. TITOV GOVOR - PROGRAM'ZA 0Bi\DV0 JUGOSLAVIJE LQtJD0KJ23.g.aja - "fcvičr" pcro3r •.: villkon govoru osrlali Tita v Zagrebu in ga oznacaj- kot program za obnovo Jugoslavijo po smotrnem načrtu. Ob enor,i omenja se posebej Titova izvajanja o tržaškem vprašanju. Važno je, da se vposto-vajo zelje tamkaj sne tja prebivalstva, ki si zoli v veliki večini, da ostane v Jugoslaviji kot posebna avtonomna edinica. BEOGRAD,23.maja - Tukajšni "Glas" priobcuje zanimiv članek o sugostivnem vplivu maršala Tita na ljudske množice v Jugoslaviji, Vsi narodi so vido I i v njom zc ob pricetku o~ svobod i 1nI h bojev svoj simbol svobodo In ze beseda Tito kot taka je napravila čudeže. Četudi je nas narod dovolj kriti-cen, vendar ima v maršala Tita neomejeno zaupanje. Potrebno pa je, da ga ohrani tudi v bodoče, ko bo treba graditi pod njegovim vodstvom novo, Titovo Jugoslavijo. - "Glas* ima tudi lep članek "Prott' šovinizmu", ki v njem clankar razpravlja, da je bil skrajni cas, da se jo z medsebojnim šovinizmom me'd jugoslovanskimi narodi pomodlo, ker je samo oviral mirno in vzajemno sožitje in napredek posameznih "narodov In državo kot colote. PROTI B0liDi.il JE VI VLADI Rlol,23.maja - Nastop severnoitalijanske osvobodilne fronto proti vladi Bonomija postaja vodno ostrojsi; neprestano so množijo izjaVe, da se naj sedanja italijanska vlada zamenja v V s tako, ki bo resnično v skladu, z mišljenjem vsega naroda • V. in ki bo cim proj izvedla volitve v konstituanto.Naloga sled- ' V M nje bo ne le, da odloči obliko vladavine, tcmvcc da nujno Izvede agrarno rc-formo v Srednji in Južni Italiji. Stran 2 &',K'.VSKI POROCEV/.LEC Dachau,dno 24.maja 1945 _ OSTAVKA V LADE VI I N STOMA CHURCHILLA L0NCCN.23.maia- Danas u podno,premier Churchill bio je prim-Ijcn kod Kralja.Tcm pri likom Churchill je predao ostavku na svoj položaj premiera.Time je cela vlada koalicije prestala da postoji,ChurchilI ce obrazovati novu privrmenu vladu.Za tri nedelje ici ce se verovatro na i zbore.- ZA 'NACICNi'LlZ.,ClJO ANGLEŠKE INCUSTRIJE ^ LONDON,23.maja- Na kongresu Labour Party je povzel besedo angleški notranji minister iVorrison in se v stvarnih izvajanjih zavzel za popolno nacionalizacijo angleskr industrije fn finančnih ustaro*,da se v'bodo(?e onemogočijo razri artisoclalni in totalitarni monopoll.To stremljenje nikakor ne bo uvedlo birekratizma v industrijo,je rekel med drugim,pac pa bomo morali ravro nasprotra,stremeti za tem,da bo' drzavri aparat vsestransko podprl nacionalizirano Industrijo.Dal je jo Morrison pidŽrtal,da ima Labour Party tudi velik načrt za razvoj čim večje gradbene delavnosti,da so bo vendarle pošrečih,poskr>-beti vsaki rodovini Človeku primerni stanovnnje,- " " POTREBA Sf-RACNJE • TRI JU Vat KI H SILA LCtiDCN.23.maja- U svom darašnjc-m uvodniku "Timeš" istice po-tretu sto intimnije saradr.je tri ju velikih sila.Velika Britanija isto je toliko evropska,koliko svetska sila.Savez sa Rusi jem ima kap i ta lan značaj .Treba se šviir silama truditi da taj savc-z ostane na snazt i u dejstvu.Radl njogovog of ¡kasni jeg funkcionismja u pretstojeclm mesec ima,kao i radi spo-razumnog resenja aktuelnlh evrccsklh I svetskih problema,više nego pezeljno da se sto rre odrzl sastarak prvaka triju velikih slla.Prf pripremanju,a I za vreme rada na samem sas-tarku treba i mat T u vidu,da su za Ve I i ku Fritar.iju najtesnji odrosi sa Sjedinjerim Državama neephodno potrebni,al i isto tako-da njeri odnosi sa Rusijom moraju biti I prisri, i poveri jivl.- ZA OBČINSKE VOLITVE V TRSTU TRST,23.iraja- "II rnstro avver,ire" prinaša v uvodniku pregled 1 ■ 1" ■ f y v dosedanje tržaške zgodovine In zlasti pedertuje razne "avto- remije" pod Habsburzan!.Seriaj,ko bo Trst v demokratski foric-rativri Jugoslaviji zavzemal pclcžaj,ki mu po njegovem pomenu prit i cP.ho v resnici samosve.j in bo izr.ova prišel do pno-ovita,- Na koncu se clarkar toplo zavzema,da bi sr izvedle občinske volitve,da se tudi uradno pokaže,kako misli veČina tržaškega prebivalstva v tem pogleriu,-LCNGCM,23.maja- Iz Trsta stizu povo.ljnije vosti.U savrzric-kim merodavrirr krugevima zapazaju se vidni znaci optimizma, u pogledu reienja tršcanskog pitanja.Da bi liero izpitao si-tuaciju,u grad je deputovao j xe komandant savezrickih trupa Mac Clark,u pratrjl komandanta VIII armije,generala Mac Rearya.Savezniikl ambasador i u Italiji vodlli.su juče razgovore u Caserti.Prema jrdnom saopštenju savezričke'vrhovne komande,saveznicke trupe zauzeie su rove položaje.One sada posedaju liniju,koja ide od Trsta prrma severu do jedne tačke, koj a leži 8 kilometara istocro od Gorice I zauzcis su mesta iiiontespino i Trnov\Medjutim,Jugos lever I su znatno pojaca-II svoje patrole u Trstu,U nekim kvartovima,to patre le sacir,-j vaju po 20 ljudl.Osim toga,porod lakih tenkova amerilkr |z-rade,kojima su se dosad služIlo,jugoslpvensko trupe dovrzle su juče'i 28 tenkova srednjo težino I ruske Izrade. TRST,23.maja- Angleške In ameriške čete so zasedi' nekatorr-kraje,ki ležijo ob železniški progi Trst - Trztc - Gorioa - Videm - Trbiž,kjer ni jugoslovanskih čet.Zasedba jo minimalna In ima namen,zagotoviti promet,-TRST ,23.maja- S n o "c I ob 9.30 je tržaški radio razglasil, da so delegacije za repatniacijo jugoslovanskih vojnih ujetnikov In političnih p r i ii'o r n i k n v že na poti v Nemčijo, BEC6RAD.23.maja- Včeraj zvečer ob 21.00 je tukajšnja radijska postaja priredila večer primoske slovenske pesmi Tr poezije. Sodelovali so med ostalimi operna pevka Magda Skerljcva In pesnik dr.Igo Gruden.- P 0 f/. A N J K A N J E 0 E L 0.-.V N I H SIL LJUBLJANA,23,maja- Pomanjkanje delovnih moči je nad vss veliko. Or.cvno pozivajo razna oblastva In korporaclje prostovoljce. VČer j je r.pr.Rdeci kriz pozival na pome de 40 prostovoljcev, da pomagajo zložiti v skladišča 13 avtomobilov civilne obleke, LJL'PLJANA,23,maja- Ministrstvo za gozdove in rudnike je izdalo • poziv na prebivalstvo,zlasti na posestnike gozdov In žag,da obstoji velika potreba po železniških pragih,drogovih za br-zojavre Ir telefonske vode,jamskem lesu ze; rudnike,lesnem oglju in drugih lesnih pro izvod i h.Zato je potrebno,da sa javijo zopet vsi ddlavci lesne industrije,zagarji,gozdrI delavci Itd. ra delo.Ministrstvo to prevzelo razdeljevanje proizvodr.jc„-&LEC,.23.maja- Nc-mski okupatorji so skoraj vse hmeljskc nasade v Savinjski dolini odstranili oziroma unlet U. Zategadelj je orlcakovati letos le manjhne proizvodnjo;pac pa so sklenili hmeljarji,da bedo za drugo leto obdelali toliko polja s hme-;I jem,da bo popolnoma pokrita potreba vse Slovenije in Jugoslavije.- ' USC0A JUGOSLCV.NOV V W,UTHAUSNU ' L J OB L J AN A; 2 3. m a j a- V Mauthausnu,ki je bil sele S.maja osvobojen,je bilo skupno okoli'1200 Jugoslovanov,med njimi 180 žensk; Slovencev so našteli 450.V zadnjih dneh pred zasedbo taberlš-^ v ca pe I!I«ameriški armadi so Nemci v plinski celict zastrupili nad'2CC'0 oseb,med njimi 37 Slovencev.-l»rSH'A,23.maj3- Tasn poroča o neznosnih razmerah v nekem ženskem taborišču na Slovaškem,ki so ga osvobodile sovjetske ce-te.Prt tem so zajele tudi poveljnika taborišča Ottona Violfa,-posl ednje vesti: "D R.U G A NOTA MARŠAL > TITA TRST,23.maja- Diplomatski razgovori o Trstu povotjno se razvt-jaju.U noti se predlaŽe da se u spornim krajevima zavede sa-veznicka bojna uprava.U njoj bi ucsstvovalt i kontingenti jo gosl.ovenske vojske,koj" bi s e nalazill peri komandom maršala Alrxandra.OsIm toga,vojne vlastl ne bi dejstvovale neposredno, nego posredstvom postoječlh civilnih vlastl,-FRAG ,"3. maj a- Cams je u pragu objavljena vladir.a uredba,kojom se u buducr- zabrarjuje upotreba izraza "Sudr-ti" i sv t h s" T>-nth Izraza upotrebljavanih za vreme okupacije.Stare rch ..k? riče Izraž"GraniČni krajevi" i drugi njemu si ioni izrazi,-LCxi^'i. ri.maja-Datum izbora rije siužbero odred jen. Al I sc srna-tra da ce se odrzatt 5.]ula,Kao mogucl datum Iz laska na'tiral istfi pcrrlnje so i 11 .jut I. ZARADI TEHNIČNIH Z A D R Z K C V prinašamo danes samo skromen izvleček Iz govora maršala Tita v Zagrebu.Po mo ir.nst I bomo jutri poročilo dooolnill. -Uredništvo. Dachau,dnc 24.maja 1945 DAHAVSKI FCRGCEVA1IC Stran 3 kov posedujocih plasti.Primer Sovjetske zveze jc nudil temu gibanju plodovito vzpodbudo. Podoben pojav,samo z majhno zamudo,je nudila Anglija, kjer je vnema za reševanje družabnih vprnVanj po vzgledu, ali vsaj po Izkušnjah"Sovjetske zveze prav v teku tc vojne dosegla svoj vlsek.V tem stisiu nam jo v dobrem spominu znani "Bevferidgc-v načrt",ki jc svoj tas vzbudil v angleški javnosti taltt| v v v sottlsoci umirajočih od zapuscer.osti In gladu - vsakdanja slika,ki so jc zmagovite zavezniško vojsko naŠlo v slehernem kor,-cortracljskom taborišču,je pac najzgovornejši dokaz,kako so si faststl eri mogotci zamišljali ureditev druzke In kako so po sve-je pojmovali nedotakljivost Človeka In njegovln pravic. Se nazorncjŠI so postali idejni In mcralrl obrisi "te gigantsko borbe po vstopu Sovjetsko zvezo v krvavo areno.Za vsakogar,ki jc objektivno motril razvoj dogodkov,jo bilo cd nekdaj jasno,da je k^nflikt mod nosilci fašizma v Evropi in državo, ki jc na sesttnl z8meljske oble uvedla socijal isiicr.o družbe,ne- hem !r Sovjetsko zveze pred prlcotskom vojno ni mcyrI zamogli-tljsklenitev tega pakta je bilo samo novo potrdilo,da vodi sev-jrtskc vlado v zasledovanju zunanje polItike'samo globoko poznavanje dejstev In pr&vilno occnjrvanje moči,da pa se jc Ncmed-ja v svojem notranjem naporu znašla pred gmoto zavozlanih vpra-sanj ter nervozno Isco Izhoda za silo.Fašizem jr nastal kot na-truser.o orodje v rokah privel igirar.ih razredov za obrambo podedovanih ppcdpravlc nasproti prebuja)očim se množicam,Sovjetska zveza pa jr- v svojem področju uničila te privilegije In stoji kot mogočna zascltnica delavskih In kmečkih množic pred obiic-jrir vsega sveta.Spepad jo Ml nujen,toda s sklenitvijo pakta je ■Sovjetska zveza dosegla,da se je nemški naperi na Moskvi preusmeril na daljšo pot.NacIzem je smatral za svojo pfcvo nalogo, o-braČunat! z močnimi,nevarnimi konkurenti na zspadu,r,ato pa je hotel kreniti na vzhod. v S tem so sc zapadne demokracijo in Sovjetska zveza znašlo na fr-rt i,k i jih jr povezala v usodno skupnost.Dpmokracija In socjalizem sta samo dva zaporedna člena v jjujnem razvoju,ki ga je faŠi zem za vsako oeno hotel zaustaviti.Cc danrs Iskreno ho- \f M ccmo.da se krvava,brutclna n;h!gra,ki smo jo pravkar preživeli,nikdar vre ne ponovi,moramo vztrajati na Iskrtrem,poglobljenem sodelovanju obeh naprednih političnih stremijenj.Na Iskrenem In p o g I o b I j o n e m sodelovanju,pravimi.Do toga spoznanja nas nt privedla šele ta vo^na,potreba po sodelovanju je bila rd nekdaj močna ?r| nas in v slfcokom svetu, V letih velike gospodarske krize po prvi svetovni vojni smo Imeli priliko,v Ameriki opazovati zanimiv procos-Brezpeselnost In glad sta zrevolucic-rlrala delavske množico,toda zanimanje za «¡&i \ . ^^ ' . „ '; tel 'i-; ..V iz -lezij.' v njihovih tradiclv.. InU, um formah,da so zahvalijo sovjetski vhdi,zlasti v, Šalu Stalinu zr. osvobo ditev,Na postaj i so pričakovali posebni vlak zastopnik sovjetsko osrednje vi "do,po I jski poslanik v ivbskvi ir zastopstvo Rdeče armede,- PARI Z,23,maja- Stavkovno gibanje se po Franciji sc vedno širi po prizadevanju Generalne Federacije Delavstva0D"' jc položaj resen,sr vidi Iz dejstva,da je general de Gaule sklical sejo vlade,da uredi to izredno važno vprašanje, ker dolav.-.I pri sedanjih mezdah stvrno no mccejo no živeti ne umret i.- PRAGA,23.maja- Minister za industrijo,Lausman je Izjavil, da bodo vsi nemški industrijski obrat I,rudnik i In sploh vsa podjetja,ki so lastnina Nemcev ali Madžarov oziroma onih,ki so podpirali nemški'okupatorski rel i m zaplenjena in pridejo v državno upravo.V todoce pridejo v postev pri gospodarski obrovl državo edino prtpadnlki češkega In slo-v vaškega naroda,- ^ LONDON, ?3.maja- Iz krogov tukajšnjo I zsc-1 j cn I ske poljske vlade so trdi,da Ima v rokah-besedi I o pohabila za 16 poljskih demokratskih predstavnikov n ; posvetovanja v Moskvi, kjerso bili potem priprti.Povabilo jim je baje izročil pol k. Ivanov,-_ / .-Stran 4 __ I V L JI fe S K O DAH»VS:i rOKJCEV V P R .LE C i> h K1 J E T R Z v . S E G R E L S T V Trst je imel leta 1913 23C.OOC prebivalcev; dunes jih ima okoli 260 . 000. lo pomeni, da znaša prirastek v razdobju 1914 - 1945 povprečno samo 1000 oseb letno. Fašistična trditev o tlagostanju v Trstu je fcila torej le. kulisa z.i zakritje njegovega gospodarskega ginovar.ja. 0 tem govorijo podatki o prometu v tržaški luki neizprosno sodbo. Tržaško prebivalstvo se zaradi te&ih razmer ni moglo zadovoljivo preživljati in zaradi tega se štev i i o r,i bistvene dvigni lo.' V » Trst je imel največji dotok delovnih sil iz slovenskega zaledja; pritok je bil znatfcn, dokler se je nudi! dober zasluzok v obratih in pristaniscu; tvoril jeIzhcdisco pro- v v cvitu trgovine in. obrti. Cirr je začel pešati premet v luki, se jo tudi pri tek delovnih sil ustavil; ne le iz slovenskega zaledja, temveč tudi iz starih italijanskih pokrajin. premet je znašal v tržaški luki leta 1913. nad T/2 mili-jor.ov ton; v razdobju 1918 - 1945 se je" skrčil na manj kakor 2/2 milijona tor,. Ako vzamemo kot podlago, da Stoj e sleherna rodbina povprečno po 4 osebe, dobimo, da je v letu 1913. .tile nekako 57.000 oseb zaposlenih v mestu in pristan iscu. V s ^ ^ Ce jim jo bila za časa živahnega prometa dana mczr.esi razmeroma ugodnega preživljanja, je prebivalstvo moralo v deti upadka dc pricetka pravkar končano vtjr.o dekaj skromne zivc- mod nje pa so tozjo, ko je v Trstu sploh vsak omembo »roden promet ponohal. Danes, ko je Trst zopet pridobil na naravnem zale-dju, obstoji pričakovanje, da se bo njegov premet povečal; gotovo bo dosegel - 5 ir.il i jor.ov ton r.a leto. V tem primeru mera slediti zopotni dvig zasluzka. Doslej odpade približno slaba Četrtina vseh zaposlenih r.i razno <" državne, mostne, zelezniske i r. druge- suhozenske transportne siuzbe, prcsvoti., finar.Čno, sedne in podobne skupine. Ti V/ Sf ' javr.i r.amoscenci morajo biti v vsakem ¡;rir.cru na svcirh mos- v V vi tih, ne glede- na dviganje oziroma padanje tržaškega pri star i s-koga prometa; tudi- v primeru porasta prometa so njih število \i V rc to v -izredni m?ri povečalo. - Orugacr.a je slika zaposlit -ve Tr- zasluzke pristaniškega, industrijskega, trgovskega in ctrtr.ega r.amc^ccr.stva. Tej množici, ki predstavlja rad 7?/» tržaškega protivalstva, iro rrerala avtonomna uprava posveti-ti t; l iksr.o pozornost, da to primerno zagctovljrr njen zasluzok ir. otstoj. Računati se sme, da je pristar.isce dajalo y V v v v zasluzek 7 - 1o tiscccm težakov, strojnikov, skladiscr.ikcv, Vi v uradr.ikcv itd. Neposredno z usede pristanisca je povezana ,u-soda Lleydovega arzenala in velikega Tehničnega zaveda Sv. i,arko, ki sta zaposlovala v ugodnem času do 35(C eseb. Da lic spada k tej'skupini vse osetje, zaposleno r.a parr.ikih obrežne, srednje ir. dolge plovbe ter luškega nadzorstva»" Računati moramo cb ugednih okoliščinah zcpoit z množico dc 10 tiscc mer- V .v v narje-v, težakov, strojnikov, kurjacev in poveljniškega osebja.' Skupne torej 25.000 oset. V pesredni zvezi s prometnim stanjem Trsta so se cestri promet, mala obrt ir. rskrbcvalna trgovina, razno panoge prehranjevalnih obrato^ ir. industrij ter pretežni odstctc-k prostih poklicev. - Kcncnc preostaja Še tržaška te&a industrija: plavži KID v Skedrju, lusci.ri-ca riz-a, rafinerija nafte in industrija olja, destilirane *» t vv naprave v'Zavljah, lesna irdustrija ra lesnem pretcvarls";J . V itd. V .vseh teh podjetjih je zaposlenih na tisece delavcev» ir. nadzornih crgunov. Skuprc se lahko ccni mrežica delovnega ljudstva, ki je odvisna od geopolitičnega položaja in trgevir.skih zvez tržaškega matičnega zaledja, t,j. državo, ki ji Trst pripada - do 45.C00 zapesloncev ali z njihovimi ro-dovir.arri do 18C.00C oseb. - Kaj bo prinesla todocncst ? Po odločitvi tržaškega prebivalstva raj pripade Trst kot avtcrcnr.a dežela demokratični federativri Jugoslaviji, državi z nekako X0 tiscc km in okoli 18 milijoni prebivalstva, ¿i skoraj vsa tveri zaledje 'svojega pristanisca. ¡¿iloga tržaškega mestnega zastopništva ir. gospodarske politike matične države bo, da prevzameta odgovornost za Čim vc-Čj i dvig tržaškega pristaniškega prometa z dobro notranjo organizacijo zvoz zaledja z luko in pritegnitvijo cim večjega inozemskega zaledja, (b pravilni zasnovi temeljnih r.acel e poslovanju v vsek pristanišču, svobodnem in mestnem, bo odvisno blagostanje, napredek ir. pre- o V . , cvit mesta in prebivalstva - pa tudi sirse ir, ožje njegovo ok-o.tico in matične drz'ave. Pravilna rešitev posestnega star.ja v industriji, trgovini, bankarstvu ir. drugih gospodarskih panogah s krepkim ude j stvo varjen» odgcvcrrik Čiriteljev^prinesla pravi In; izroditev ¡(i v I jonskega vprasarja tržaškega prebivalstvi v pozitivnem smislu. Bodočnost in blagostanje h ista do tem \1 V " zagotovljena vsem, ki hočejo delati. V.Svajg-ar ZA'T .V. IVO PREDAVANJE 0 KORCSKI je prenašal včeraj beograjski radie. Predavatelj je zgodovinske sliko zibelke slovenskega r.arcda, navoj dovinske price naših pravic usölicenje koroških vojvod !•;> kercs>Kc zomijeíGcspc ,dr. poda! jo nekatero :dal zgc-vcí&i -. î r i — -Po ve statistične podatke o slavilu Slovencev na-Koreskcm. ljudskem štetju lota 1880. je bilo na Koroškem uradne'našteto 75,000 Slovencev, Ker so v poznejših ljudskih štetjih Nemci številke glede na naš narod potvarjali, smo izvršili sam! neoficielnc štetje, ki jo pokazalo, da j.' bilo" leta 1610. so 98.000 Slovencev na licroške m. testira germanizad-ja je seveda izpodrivala našo udejstvovar.je na Kcrcskem, vendar smemr trditi, da jo bila Koroška so pred dobrimi PO leti kulturno središče Slovenijo. ,;iiovenski Glasnik: •*• 1 . . v len, zlasti pa Družba sv.'.bkcrja, ki jo imela SC.X0 naročnikov). Po zlomu Avstrc-Ogrskc so nas i prostovoljci zasedli-slovenski del i'croskc, ki. sh ga p?. mera I i izprazniti zaradi italijanskih spletk. Predavatelj je tudi povedal, kateri je' ril giavri vzrok, da smo j. r i plebiscitu v zcr.; leta 192c Slovenci propad;i.(41% za Jugoslavije, 55';.-za ,v.:trijo). .Jugoslavija je bila monarhija ir, je predstavi jala tedaj na-' s« zjdrjasKO, konservativne usmerjeno družbo, medtem ko je bi- ' la Avstrija republika z moderno ustave in je bile delavstvo. soudeleženo r.a ob last i', .venske naprednejše stranko, zlasti socialisti, so ctljubljali boljšo gespedarske pclitikc in večje blagostanje, kakor ti ga megla nuditi konservativna Jugoslavija, f.ova Jugoslavija m priznava nasilne t . ^ ... fr" izvraere germarizaci] in meter, racir. u- sicerskega dola Ker. sko. Znane je, da je Hitler nameraval vse s: venske prebiva!~tvo Koroško preseliti v Ukrajine, toda ;,us!'j zmage k ta ''-9io ro t; eretrtcile. a ped lag i t,ga zahtevamo za Sisverije -cr, jvirske ; ,-ine preprečiic. Poljak-, Celovcc, Gospo Svete. Osojsk ir. Labud» Inceme- pa ncbéníh kompaktr jczc-rc renske ras- krajin. Poudariti jo trata,Ja je bila lic r. ■ i a "J- iO c i- einoga velikega Tretjega Raj ha, ki ja "da i a partizanu 1 'e partizanske borbe. v,< ž'. V0JPJD TROTI J..PCiSKl se bo porabi, tudi velik i plera, pridobljenega ob kapitulaciji I.e;iije, Za zdaj je ra V . v razpolago okoli 3 milijone najrazličnejšega vojnega materiala, med r j ¡it okoli 750.0C0 ten streilva vseh vrst. Dachau,dre 24,maja 1945 D/HAVSK! POROČEVALEC Stran 5 2 E N E IZ O S V/ I E C Z V M -A Vse večje transporte pripornlkov s '-.t 'V' '• g" Ic/iMd v nase taborišče zvečer ali ponoc!,o\ b: ostali prebivalstvu Čim bo I j prikriti ,Saj ni bilo v teh neštetih transportih niti enega pripornika.ki bi Še mogel čvrsto stat; na nogah... Vsi izstradani In od prenapornega dela !zmožgani do kosti,so u-Š1 v I ,napol bosi in zamazani,ze po nekaj korakih o iomogl t pole^-II.Med njimi je bila vselej polovica obolelih za drisko in pe-gavcem.Pogled na trume teh do kraja Iztrpfnčenih tovarišev je bil grozoten,se poraznejša pa je bila slika v taboriščni kopalnici,kjer so pri običajni mučni desinfekcijski proceduri cepali kot rruhe.Umira I i so naslonjeni na zid,leze ir sede po klopeh Ir po tleh,na stranišču,v kadi In pod prho.Povsod mrliči' - mrl tel« Slika vseh teh neštetih strahotnih umiranj je vnovič ;.7.i-veia in me navdala z nepopisno grozo,ko :" " !•:•- »v. ,1?. ,da moram hiteti k sprejemu novega transporta „Noč je biia hladna,vse taborišče se je kopalo v mc-sec i«> t i si no sta prek tn-D ii a lajez policijskih psov in votlo grmenje topov-P ostanem: Kaj pa jc to? Pred kopalnico sem znenada-zagledal v gruči ženske siIhuete.PrvI ženski transport v Dachaui - smo I i ze tako pri koncu? V resnici je tamkaj prezebalo okrog 2C0 okopanlh, zvcclno mladih,suhijatih In bledlčnih deklet,madžarskih Zldovk, Rusinj,Cehinj,Poljaklnj itd,zaman pa sem med njimi Iskat Jugc-slovanke,- Cul sem Češko gcvcrico ?n pr'stop!l Jitejo radovednost je utešlla tovariŠIca Iz Podkarpatske Rusi je,ki ml je pripovedovala o trpljenju v ženskem taborišču v Osw:cozymu,odkoder jc bil transport dospel, 32 , 000 pripornlc v enem oddelku Ogromno taborišče v OswIeczymu je imelo dva moška oddelka, B In D,In dva pddelka za ženske,oddelek A,v katerem so bile starejše,In oddelek C za dekleta In mlajše- ženecSamo v slednjem je b!lo'32,OCO pripornlc raznih narodnosti.med njimi mnogo Jugoslo-vank.Tamkajsnja prehrana jc bila s I i ena naliv Daehau,blla jo torej povsem nedovoljana In zvečine neužitna.,Pripornice so spale v barakah na golih deskah In tako trsno druga polog drugo,oa so se ztudlle vse,čim še je'v Isti vrsti le ena njih obrnllaiCb 1/2 3.so vstajalejod 3„do 9,so stafe na jutrnjcm;.od l6,do 20,pa na .veccrncm apelu,v vsakem vremenu ¡..Bolezen jih od trga nI opravičevala,celo s p l^ale-- pri vročini 40 stopinj so morale.muce- V niče ,v dežju,snegu,viharj In pripeki mirno stati na apelu 10 ur na dan,Mnoge,ki so se onemogle zgrudi Ie,so morale sosedo pridržati na nogah do konca apela,ce pa sc nesrecnice,kljub pomoči tovarišic niso mogle vjdržati pokonci,jih nišo pošiljali v >*evir, marveč nazaj v barako„Ce je le ena od njih na apelu siučajr.o manjkal ■,je moralo za kazen na apc-lu po ono,dve in tudi tri ur e klecati rseh 32.0G3 pripornic- Toda vso to + rpincenjo sadistov sc nI zadouolji lo,SI 1 so in postavili za 32,000 priporric samo ero stranišče,na katero so jih puščali samo trikrat dnevno,pred ju-trnjlrl In večernim apelom In pred spanjem,-Kad ar je med njimi zavladala epidemija driske,je ta nedostaiek pri tiral mnoge bolnice vprav v biaznost,Svojo skrb za higieno so t! "kulturoroscl" pokazali tudi s tem,da so za vseh 32„000 pripornlc postavili samo dve kopalnici,pa sc od teh je bila ena stalno ncrabna-Blokovne sta-roslnke so bile Slovakinje,ponajveč pa Poljakinje,ki so svoje to-varisice šikaniralo na vsakem koraku In j; Ji ob sleherni p r-; liki V V neupravičene- zlostavljale In pretepa! e0P rt tem so uživale- vso zaslombo s strani zena SS,raznih ''bIokfirerk",''raportfirerkn itd, sam!h mladih,skrajno okrutnih !n domišljavih Sena ?n deklet od 20 do 30 ',c-t v uniformi žena SS z revolverjem za pasom-Jc sc neomejeno imele v rokah usodo vseh 32.,000 pri- • • . «V pornlc ter so streljale nanjo za vsak najmanjši disciplinski prestopek. Tragedij o ob električni z i c 1 Okrog obsežnega taborišča In mod posameznic odelki je Dlla napeljana žica,nabita z električnim tokom visoke napetost!,izza katere pripornicarr, z obeh sosednih oddel-kov sestajanje ni bilo dopustnooZgodilo se jc,da je hčerka zvedel a,da je tudi njena mati v sosednem oddelku*Po nekaj dneh ji je uspelo,da se z njo izza žice tajno šesta- •j ne,kar je znonoda pridrvc-la ženska SS ter v histeričnem besu pahnila 16 letno dekletce na električno žico.Ko je nesrečna mati zrla pred seboj v hipu zogik-nelo tolo svojo hčerke-edinke,se jc z obupnim krikom pognala na električno žico in omahnila v smrt„..Z obeh strani smrtonosno nabite lice jč moralo obležati dvojo mrtvih toles -matere In hčerko,samo ker sta^hotel 1 po dolgotrajni točlt-vi pozdraviti za nekaj bežnih trenutkov. •- Ob nc-ki drugi prilik! je- ženska SS v svoji pozlvlnccnosti pred očmi matere ustrelila njeno 18 letno hcorko.Dcklc se je zgrudilo s prevrtano lobanjo,mater jo onkraj zlcc pri pogfcdu na mrtvo.okrvavljer,o hčerko od žalosti zadela kap-,Jakih in stlčn?h tragičnih primerov zloglasnega nacističnega zver-stva !n popolne moralne prepalost' jc bilo v 0s/;lcczymu neštetOjZarad' "iznih bolezni,zlasti dridke in pogavca ter spi0sne Coiabeloott.je umrljivost v zadnjem času sc > v v prav posebno naraščal a-. Sc hujše v tem pogledu pa je bile v sosed.: .¡i odde-iku A za starejše zone,kjer so iz-.rpincc— no ma\cre pri neznosnih razmerah umiralo v grozotnem šte--vt lu.Kakor v neštetih drugih ncrrških koncentracijskih taboriščih,so sc tufi v 0sv,'uiczyr.u odigrale stevimo pretresljivo tragedije,po svoji nepopisri ok-rutrosti ecin-stvene v zgodovini človeštva,. Izza vogala se jf 'znenada pojavil na^ "Lageralhs-tcrn,naglo sem sc poslovi! od prijazno pripovedovalke (r. njenih tovarišiccPoIicijski psi so žalostno zavijali v zvezdnato nc.č,g~manje topov pa je bilo slišat! vse- bliže In bi i ?e,.. a„br-r. Kazen se jim bi Iz ..- Razni nacistični prvaki,ki so ze v rokah zaveznikov,bodo kmalu občutili vso tezo obtožb ža rjihova grozodejstva in'preganjanja evropskih narodov. Sovjetska zveza zahteva'prvenstveno Alfreda Rosenbcrga fr. G~,rhga,da obračuna z njima.Guverner Ni zozomske,Selss-• inquart j: b;l prepeljan v London,kjer sc bo pričela preiskava piotl njemu.,V Parizu so zaprli takoj po prihodu kar na postaji bivsetja m'n'stra 1 Lovaiovem ministrstvu,' de 8rino:ja.njegovega šota pa tudi čaka kazenski sodnik. Dalje so pripeljali od nekod iz skrivalisca ve1 Ikega mufti ja jeruzalemskega/* jc med vojno ves cas motil dobre odnešajo med Arabci in . •vozniki s pomočjo nemškega r»-' oia,IZdaj se nahaja v Parizu in bo odda:t angleškim oblas-ieiR.Tud; znan' italijanski major Mario Cari fe ~o '¿e nahaja v rokah pr.v'ce.da bo seznanil preiskovalno sodri k c, kaj jc vse poco1 pe- Italiji z antifaslsti,-Tod? na vrsto bodo pris'! prav vsi,razen onih,ki so si sodit! ro sam'.- CAFAVSK1 POROCCVAIEC Pacnau.dnj 24.majä 1S4?? FOfvESHLCEr:.:, RCFORTAZ» IZ "KILCFARi^A" ;;ildpark jo odprtfTid ust dc ust jolla vesela novica, ier i jo je povedal prijatelj med Kosilom, Nagi o som pojedel - kar sem zelo lahke opravil - ir odšel. Kakor otrok som sc veselil: prvič na sprehod, na pravi sprehed, i zver taborišča, med zelenje' ! Naglo som stopal mimo pustih blokev ir zavil v vrtnarijo. Po črr.i, razmočeni peti som šol mimo gredic - in sprelo- s fantastičnimi slikami Ooreja v Dantejevi "Nebeški Komediji", tele me je:"Kaj je neki z mojim vrtom doma ?" Bedasta misel! fia Veliko noc so nam pobrali vso obleko ir perilo ter nas Kaj hočeš z domom, saj ga r.imas več, saj so zaprli in odv I ek-nagfta I i v kopalnico. Rilo nas ja nad 10(0. Vos cas je bilo le SFREJC... V "REVIR" Dasi sem dospel v Cachau sclc ra začetku marca, sem Vendar doživel v teh par tednih tako gorje, da si ga ne bi bil mogel predstaviti v rajbujnesi fantaziji. Vem, da tč ni niti senca tega, kar sc doživeli in pretrpel! stari tovariši. Zato jih zaradi prestarih grozot v resnici občudujem in z njim! sočustvujem. Tcda tudi moje kratko doživetje sc mere primerjati lg , tebe in leno, vse zaplenili in odpeljali, nekdo drug je zda; v tvojem domu 1 Frišo1 sem do novega lesenega mestu coz jarek, ki obdaja taborišče, ir zavii skozi vrat.'. - v park. Ustavil som se in skusal zajeti z ebim pogledom sliko ,red sabo. Pred menoj je z gruščem posuta pot, ki vodi na- vpitje "auf,auf,los,los!" ir, ob izhodu iz kopalnico so se zbirale skopane gruče, čakajoče na izhod. Naenkrat sta so cd nekod pojavila dva "kapa" ir, začela z debelimi jermeni ploskati po nagih telesih, da so se kar delale preljo. Pilo jo ploskanje, kot dc bi kdo z loparjem pokal pc vodi. Nato sc nas nagnal! preko ceste k baraki, kjor smo dobili raztrgane odejo tor pc polurnem ravnost naprej, ob tej ravni poti r.a levo leser, plot, za rjimčakanju na mrzlem moČr.om vetru cdšepetali na blok 24, Tam smo petok - struga jo po današnjem deževju polna - za potekem sivi zid, ki omejuje park, na njem bodoča žica - in vso to toče naravnost naprej, v ene smer, solski primer perspektivo, ki veze oko. In na desni ? Kake čudno, nemirno je vse: > V sveža zelena trata, smreko, ki rasto v skupinah - ze stara clrevesa in še mlada, pritlična, r.a vseh pa na koncih vej svotlozolor.i šopi, mlade, mehke iglico, med vsem pa se vi-jejo poti in stezico, "o morem si toga urediti ! Cel nisc vec vajene gledati svobodno rast - saj so bili za ras narav 3 tisti topoli, ki sc v vojaškem redu in simetrično posajeni pred bloki ct taboriščni ulici. Ne, ne zar.jdem so še. FcČasi se bo cko navadilo svobodno razgibani naravi., počasi ! Ir. kot star pripornik stopam po ravni poti .ob potoku,, Venomer mi oko uhaja na levo - k plotu, prteku, sivemu zidu. Ali 2ec ros zo tako ujet v ta zid, da hodim, ob njem in si noga ne upa stopiti drugam ? Večkrat pogledam na desno in se ustavljam ob podrobnostih: glej, mUdd smreka, tam tri vitke breze, vse sveže In mlade, tu, tik ob poti, zlatica s poveseno glavo - doz ji je upognil steoclco - pa sc ze spet oko vrača v neu:;'.. ijer.o perspektivo sivega zidu. preko njega zagledam skupino starih smrek - za njimi jc zloglasni kroiea torij. v v Tako stopam počasi ir s6 bližam drugemu mestu. Na rjem je ameriški vojak r,a straži. Čim me zagleda, so obrne pro- i. Y ti mcr.i, nekaj zaklico ter pri tem maha z roko. Kretnja jo ležali vso r.cc nagi, obleka jc prisia dezinficirana sele naslednje jutre, ko je vsa baraka kasljala pc predpisu. Dne 18.aprila sem šel v revir. Prišel sem v dezinfekcijsko kopalnico. Bilo nas jc okrog 80 kandidatov na majhnem prostoru 4 krat 6 m. RPi smo seveda pope I roma goli, St;"je brivci sc vršili svoj ratcljski posel in so nas otrili po vsem telesu. Čaka!i smo vsaj dve uri v mrzlem prostoru. Britje je tile "zanimive": ctriti sme morali biti vsi, tudi umirajoči. Med rami je bilo namreč 6 bolnikov, ki so zo skoraj brezgibnl. ležali na grlem cementu. Tcda ker sc bili določeni za revir, se • I je morala tudi na njih izvršiti sprejemna prccedura. Brivce Zid jih je namazal z lizolcvim milom ter jih obračal In preletaval po tith, kc vroče, napol .napolnjene s suhimi poleni -bili sc samo okostnjaki, da je kar šklepetalo^ Nate so prho ¿puštili na.nas. Pod prhami sc lolali vznak 4 popolnoma onemogli. Prha je škropita v moc'h curkih, da sme so pazljive umikali vrovci vodi., Toda oni stirjo.se nisc megli umakniti» vroča soparna voda jim je bila'y obraz in jim ra.;ila-usta in , nosovo, Encjja sem hctcl odmakniti iz-tc plohe, tcda kopal išr Čnik me je surove odrinil. Take sta se ze pri tem kopanju dva rc-veža zadušila v vodi in sc ju odnesli mrtva, doc i rr sta ostala dva umrla na 15. bloku pc 2 urah., Zo ra 24, in pozneje na 22. bloku sem dtživot velike surovosti, toda ta ob sprejemu v revir me jc pretresla tako, da od groze nisem mogel zaiisniti ocosa vse ncc. Tako surovost in brezstenost je mogel iztuhtati lo fašizem, ki jc irreI iahko razumljiva: hoče, da se obrnem in grom nazaj, Pretva- za profesorje zverir.stva - same hudiče..... J.,/t« rjam se, kakor da ga r,e razumem in grom naprej proti njemu. Tedaj stopi proti meni in napori puško. Zasmcjiji se itu, prišel sem zo nekaj ir.etrcv pred njega. Zberem vse svoje boro znanjo angleščino ter ga vprašam, zakaj, naj se vrnem, "prepovedano jo tu hoditi!" U 8K5tU! feiakiRSA, saveznici su zatekli oko 1C0.CC0 stran i h radnika, koj I su živeli ped užasr.im okolncstima, pc starievi-ma bez vode i higijenskih uredjaja, na pola goli, umiruci od gladi,, Savezničke vojne vlasti naredilo su cpštini grad, da sc pobrir.e za čiščenje njihovih stanova, njihrve odelo i ir-"pcvodali so nam, da ni prepovedano, zato smo prišli I" hranu. Er^leski zapevednik dao je zapleniti ; predati ¡a »¿ae "Sedaj je prepovedano!" mi I iona cigareta. "Zakaj ?" PERL!i; fJE >0 VEC PRESTOL JiA. Nemške področje se namerna naj- Vojak zmaja z rameni. Tudi jaz zmajem z rameni, so o- prej razdeliti v ruske, angleško, ameriške in francosko obic-brrem ir grem nazaj, pc> isti dolgi ravni poti, po kateri oje, upravo pa decentral izirati in v pedrebnesti prepustiti sem'prisel. Obrnem se: iz vseh delev parka se zbira žalost- nemškim uradnikom ped nadzorstvom zavezniških upravnih kemi- ra procesija iz raja Izgnanih. Ckr tri ni vec uhajalo proti parku, ves čas sem gledal sivi zid, ki me- jo spremljal po, vsej peti ir.-ro spremlja! pevsed. Komaj si skusal spet gledati trato in gozd ir cvetove, cbrni pogled nazaj v sive barako ! Komaj si skusa! svobodne zadihati, nazaj v zatoh-Ir^izto ! Preostane ti samo se eno: upanje na povratok v r.aso^zemljc, kjor Los povsod svobodno hodil, kjer je vsak kotiček park ir to broz sivih zidov !__£.S, _ sij. Anglija ti dobila v upravljanje dol Renske dežele ;-am-burg s široko okolico in pokrajino Schlcsvvig-Holstein. Ze sedaj se imenujejo višji nemški uradniki za župane; izbira pade seva same na one, ki so ohranili svoj ščit tudi za časa nacističnega režima Čist. Stroške za zasedborie otlasti in zavezniške vojske bode nosili Nemci in jih morali kriti iz državnih davkov, ---------------- Izdaja Jugoslovanski narodni odbor - Urednik Ludvik Lir ze I