1!
V
I
GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA VIČ-RUDNIK
LETO II. LJUBLJANA, 1. MAORA 1962	ST. 3
Cetošnji osmi
p
R
A
Z
N
I
E
N
A
Proela\ Ijanje mednarodnega dneva borbenih žens\ je pri nas že tradicionalno. Na ta dan obujamo spomine ata težke borbe za pravice dela\ skega raz-reda sploh iai -e [wsebej za pravice ionsk do enakopravnega položaja v poklicnem delu in politične!» življenju v času pred osvoboditvijo. Spominjamo se svetlih likov revolucionark, ki so temu boju posvetile vse svoje sile — partizank, ki so se ramo ob rami s svojimi tovariši borile za svobodo »lasih narodov in lepše življenje našega ljudstva ter brez oklevanja žrtvovale tudi svoja življenja. Pa ne samo to! Pogled v preteklost tvori samo en del naših razmišljanj v okviru praznovanja osmega marca. Drugi del je jiosvečen pregledu sedanjega stanja in ugotavljanju, v koliki meri smo se približali idealom pobudnic praznovanja tega daie: zagotoviti ženskam popolno enakopravnost v družbi in ustvariti take življenjske pogoje, da se bodo svojih pravic tudi dejansko lahko posluževale.
V naši občini smo prav v zadnjem letu mnogo razpravljali ne samo o potrebi po večjem vključevanju žensk v javno življenje, temveč tudi o tem, kje so vzroki, da število družbeno aktivnih žensk še ni zadovoljivo. Dve konferenci, sklicani od Občinskega od-
Smo pred volitvami v sindikalne organizacije in organe delavskega samoupravljanja
Naloge, ki jih imajo vodstva sindikalnih podružnic in delavskih svetov v gospodarskih organizacijah kakor tudi celotni kolektivi, so v sedanjem caso precejšnje in 'udi nemalo odgovorne. To pot pa gre za naloge, ki jih bodo morali omenjeni forumi •praviti zlasti v prihodnjih treh mesecih, ko ho treba v vseh sindikalnih podružnicah izvesti občne zbore in na le-teh izvoliti predstavniške organe, to je izvršne odbore sindikalnih podružnic. Nič manjšili dolnosti pa nimajo sindikalne organizacije zlasti v gospodarstvu, kjer ho treba, poleg solidno izvedenih občnih zborov podružnic, favoliti še nove organe delavskega samoupravi jan ja — delavske svete in upravne odbore.
-lasno je, <ln dosedanji izvršni odlvori sin-"'l' |Hslružnic ljudi v svojem kolektivu J *°1Je poznajo. Zato l>i bilo vsekakor zelo ^ fl'rno, če |,j le-ti pred občnimi zbori po-v *° izvedli vse |Kitreluie priprave za volitve delavskega samoupravljanju in šele 8voje «Lène zbore. Pod pripravami mi-° predvsem na solidno izbiro kadrov za te
v<h*i
8ane. Ne more in ne sme nam biti namreč Z10’ Itilo in kakšni ljudje Ivodo v prihodnjih Uog-j ^*'1'	1,(1 čelu delovnih kolektivov kot
Cl delavskega samoupravljanju.
*dc	delavskega samoupravljanja so
izmed naj|>omcmhncjših činitcljev, prek nicp1^! l>re^8*nvnHt* kolektivov odločajo o te-
Vprašanjih gospodarjenja s podjetjem, Betu '"l*	delovnih (Higojih in dru-
8q,i.. 'Cl c "a pomembnost delavskega sveta ' "ditve v nove delavske svete v okvir y "leiubnejših pravic delavcev, zapislcnili ® guslarskih organizacijah. t0y 0 /A' govorimo o solidni izbiri kamlidu-11 delavski svet, |>otem moramo imeti pred at ' 'J' j8tvo, da v delavski svet prav gotovo tiV)l '1° takšni delavci, oziroma člani kolck-dov i' * 80 11 ta®	si- ši' danes ne zavzemajo
■I napre<hk |>o<ljetja, zn delitev do-
hodku v luči dobrega gosjiodarjcnja in takšni, ki nimajo potrebnih mornlno-političnih lastnosti. Prav tako ne more biti mesta v delavskem svetu za tiste delavce, ki računajo, da si IhmIo na račun funkcije v organu delavskega samoupravljanja izboljšali svoj gmotni položaj, nc glede na lastni delovni uspeh. Zato priporočamo zlasti številčno močnejšim kolektivom, kjer jc izbira mnogo lažja, da v nove delavske svete izberejo več mlajših delavcev, žena in drugih, ki do sedaj niso bili v delavskem svetu. Na to opozarjamo zlasti zato, ker smo imeli v preteklosti razmeroma precejšnje število takšnih gos|K>darskih organizacij, v katerih so si delili funkcije samo nekateri izbrani. Tako je bila ista oseba dve leti predsednik DS, nato leto dni predsednik podružnice, potem leto dni predsednik upravnega odbora in, če slučajno po preteku te dobe ni bilo izpraznjeno" mesto na čelu DS, pa jc morda še prevzela vodstvo osnovne organizacije ZK ali pa mladinskega aktiva. S takšnim načinom „i’elitve funkcij" vsekakor nc moremo biti zadovoljni, ker sc jc izrodil v povsem navaden mom>|K)l.
Pri vsem tem, ko govorimo, kakšen naj bo sestav centralnega delavskega svetu in njego-
vega upravnega odbora, pa ne moremo zlasti v večjih gospodarskih organizacijah mimo dejstva, da imamo še organe, ki so bili šele pred kratkem izvoljeni. To so obratni delavski sveti, sveti ekonomskih enot in |>«dobno. Povsem napačno bi bilo, če bi rekrutirali vse sposobne ljudi v centralne organe, v obratne organe, oziroma organe ekonomskih enot pa tiste, ki so nam pač ostali. Zavedati se moramo, da se bo s— če sc to ne dogaja že danes, pa sc bo zato v najbližji prihodnosti — pričelo izvajati delavsko samoupravljanje iz osnove, samo v posameznih enotah gospodarske organizacije. Ni odveč pripomniti, da sc sindikati zavzemajo za to, ila ne m bilo več vprašanja, kakšne pravice, oziroma pristojnosti, naj sc prenesejo iz vrha navzdol. Moralo bi biti prav nasprotno: vse pristojnosti naj se prenesejo navzdol in šele nato naj bi ti organi — obratni delavski sveti -- razpravljali in odločali, katere pristojnosti naj se prenesejo na centralni delavski svet in upravni odbor. Tako bosta enotnost podjetja — gospodarske organizacije, kakor tudi nadaljnji gospodarski razvoj podjetja kot celote zajamčena.
Kok za izvedbo volitev v delavske svete in upravne odbore, 30. april, jc razmeroma kratek in ne dopušča odlagati nobenega pa ludi najmanjšega dela, ki je. povezano z volitvami v te organe. Zato pozivamo vsa vodstva sindikalnih podružnic gospodarskih organizacij, naj to pomembno nalogo pravočasno in dosledno izvedejo, ker bodo odgovarjala pred člani lastnega kolektiva za svoje morebitne pomanjkljivosti pri tem pomembnem delu. Zlasti pa pozivamo dosedanje delavske svete in upravne odbore, da predsedniki delavskih svetov ozi-
marec
Jvnra SZDL, sta bili posvečeni tem vprašanjem. Medtem ko smo aia prvi v začetku !c_a predvsem skušali ugotoviti stanje v naših gospodarskih organizacijah — koliko je v njih zaposlenih žensk, na kakšnih delovnih mestih, s kakšno kvalifikacijo, koliko se jih še nadalje strokovno izpopolnjuje, njihovo ■udeležbo v organih delavskega samoupravljanja in družbenem ter političnem življenju, pa tudi težave, s katerimi se pri tem srečujejo — je bila druga konferennea posvečena enemu samemu vprašanju, in sicer otroškemu varstvu. Ugotovih smo namreč, da je prav skrb za majhne otroke, ki ostajajo doma brez pravega nadzorstva, eden glavnih vzrokov, da ženske me morejo misliti niti na dodatno strokovno izobraževanje, niti na javno udejstvovanje. Na tej konferenci je bilo tudi izvoljeno predsedstvo Občinske konference za družbeno aktivnost žensk, čigar naloga je izvajanje sprejetih sklepov , to je boriti se za vzpostavitev take mreže otroško varstvenih ustanov v naši občini, da bo mogoče v njih oskrbovati otroke vseh zaposlenih mater.
Letošnje proslave osmega marca pa nam lahko pomagajo, da se temu cilju hitreje približamo, če jih bomo izkoristili za še večjo mobilizacijo vseh tistih čimiteljev: občinskega ljudskega odbora, stanovanjskih oz. krajevnih skupnosti, delavskih svetov in drugih, ki upravljajo z določenimi družbenimi sredstvi, da bodo del le-teh dali na razpolago za ustanovitev in opremo otroških varstvenih ustanov.
*
Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDC Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Občinski komite CMS Cjubljana-Uič-Rudnik
čestitajo osem ženam ob njihovem prazniku
S . mare u
★
roma upravnih odborov na zborih delovnih kolektivov temeljilo poročajo o dosedanjem delu delavskega sveta, o dobrih in slabih straneh {upravljanja s podjetjem, o težkocah pri uveljavljanju demokratičnih oblik upravljanja in o gospodarskih uspehih preteklega leta. Skratka, v poročilu je trcha osvetliti vsa tista vprašanja, o katerih naj pove svoje mnenje kolektiv, zlasti kar zadeva (verspektivc gospodarske organizacije.
Jože Mesarič
Stran 2
»NASA KOMUNA«
Leto II. — Štev. $
RAZPRAVA O USPEHIH DRUŽBENEGA NAČRTA IN PRORAČUNA ORLOVIC-RUDNIK V LETU l%l
Osnovna naloga - iskanje virov za kritje potreb!
RAZŠIRJENA PLENUMA SZDL ki ObSS STA PROUČILA DOSEŽKE DRUŽBUNUCA NAČRTA V PRETEKLEM LETI — KAKŠNE SO MOŽNOSTI V PRIHODNJE — IZČRPEN REFERAT TOVARIŠA MIRKA JAMARJA
Sredi februarja sta se v dvorani kina Vic sestala na skupnem zasedanju plenuma občinskega odbora SZDL in ObSS in sta dokaj kritično ter podrobno razpravljala o realizaciji družbenege načrta in proračuna ObLO N ič-Rudnik v preteklem letu ter hkrati nakazala nekatere nujne naloge \ zvezi s pripravo družbenega načrta in proračuna v letošnjem letu.
Žal je bilo to zasedanje, ki ga je vodil predsednik ObO SZDL tov. Žumer Jože, s strani članov obeh plenumov premalo obiskano. Vzrok za izostanek pa bi morda lahko iskali tudi v tem, da je bila seja sklicana v dopoldanskem času. ko marsikdo bržkone ni mogel zapustiti svojih poklicnih obveznosti. Kljub temu pa moramo poudariti, da je bila seja dobro pripravljena in da je bila razprava udeležencev živahna, konkretna ter v največji meri pozitivna. Tako lahko upamo, da bodo mnoge misli, iznesene v referatu in razpravi, koristen napotek pri sestavljanju novega družbenega načrta in pri delu ObLO Vič-Rudnik v prihodnje.
Pri razpravi, ki se je razvila po zelo skrbno in izčrpno sestavljenem referatu občinskega odbornika, predsednika sveta za družbeni načrt in finance tovariša Mirka Jamarja, so sodelovali tudi nekateri občinski odborniki, razen njih pa še funkcionarji obeh občinskih organizacij ter člani organov delavskega samoupravljanja v gospodarskih organizacijah.
Ni torej odveč, če našim bralcem, ki so kot občani občine Vič-Rudnik
neposredno povezani z bodočim samoupravljanjem v okviru krajevnih in stanovanjskih skupnosti ter so tako zainteresirani za nove oblike in pogoje življenja na področju občine, posredujemo celoten referat tov. Jamarja, glavne misli nekaterih, ki so sodelov ali pri razpravi ter nekatere zaključke, ki smo jih povzeli oh tej priložnosti.
Predsednik ObO tovariš Žumer je navzoče v uvodu seznanil z namenom te skupne seje plenumov obeh občin-
skih družbenih organizacij. Omenil je, da sta se ObO SZDL in ObSS odločila za skupno sejo zaradi tega, da bi temeljito pregledali dosedanjo gospodarsko dejavnost občine in da bi lahko dobro pripravili vse potrebno za prihodnje delo pri sestavi družbenega načrta in proračuna.
Nato je tovariš Jamar podal 'naslednji referat:
SZDL pomemben člnifelj pri oblikovanju družbene zavesti
Naša celotna gosfKKlarska in družbena ureditev je usmerjena k stalni krepitvi sistema samoupravljanja in k čedalje širšemu uveljavljanju socialistične demokracije. V tem okviru jc za nas pomembna zlasti krepitev komunalnega sistema ter nadaljnje oblikovanje in uveljavljanje komune kot samoupravne skupnosti delovnih ljudi. S tem pa se seveda še bolj povečuje tudi vloga SZDL, ki sc ne kaže samo v uspešnem uveljavljanju in razlaganju določene politike, temveč tudi v njenem oblikovanju. Socialistična zveza postaja tako vse pomembnejši cinitclj pri oblikovanju družbene zavesti, in kar najširša tribuna občanov, prek katere sc v veliki meri in vedno bolj razvija in uveljavlja njihov vpliv na politični, družbeni in gospodarski razvoj.
POZITIVEN VPLIV NOVIH
GOSPODARSKIH UKREPON
Naš gospodarski razvoj je bil lani pod velikim vplivom sprememb in izpojiolnitev gospodarskega sistema. Gcprav se te spremembe lani še niso uveljavile s konkretnimi ukrepi na vseli področjih našega gospodarskega živ ljenja, so vendarle sprejeta načela in ukrepi pomenili — lahko bi rekli — revolucionaren korak pri nadaljnjem razvijanju naših družbenih odnosov in pri uveljavljanju objektivnih ekonomskih ukrcjMn v našem celotnem gospodarjenju. oziroma pri odpravljanju administrativnih posegov v gos[H)darski razvoj. Sami problemi, ki so sr pojavljali v gospodarskih organizacijah pri prilagajanju njihovega gospodarjenja novim u krc j »o m gospodarskega sistema ter nekateri drugi problemi, ki so bili s tem v zvezi — kot je pomanjkanje obratnih sredstev, povečanje nelikvidnosti v gospodarstvu. nekateri ukrepi za omejevanje potrošnje ter nezadostna vsklajenost proizvodnje oziroma nezadostno prilagajanje proizvodnje neposrednim jiotrcbam in zahtevam tržišča — so vplivali na to, da so se. pri gospodarjenju pojavljale določene težave. Po drugi strani je uvajanje objektiv nejših ekonomskih instrumentov j »o v z roč alo tudi to, da so v podjetjih pričele izrazito izstopati nekatere slabosti, ki so jih zlasti prejšnji sistemi delitve dohodka zakrivali — kot je na primer nezadostno izkoriščanje kapacitet, visoki proizvodni stroški, slabo poslovanje itd. To je povzročilo spočetka določeno negodovanje proti sistemu kot celoti ter tudi določen odpor nekaterih gos|K)-darskih organizacij proti samim novim ukrc-poni gosjmdarskega sistema.
Vseli teli tožkoč in problemov, prav tako pa tudi izredne pomembnosti novega gospodarskega sistema za naš nadaljnji gospodarski razvoj, se je tudi naša občinska organizacija socialistične zveze v polni meri zavedala. Zato jc bilo že od vsega začetka uvajanja novih gospodarskih ukrc(>ov več posvetovanj in razpravljanj o pomenu in namenu vseh teh sprememb. Tako naj bi se neposredni proizvajalci in upravljale! čimprej seznanili z njihovo vsebino, da bi jo pravilno razumeli ter «la bi se čimprej aktivno vključili v poslovanje na |>odlagi novih pogojev. Lahko ugotovimo, da se jc prvotni pesimizem, ki se je ponekod pojavljal. vedno bolj izgubljal ter tudi na |M>d-ročju naše občine lahko v celoti pozitivno ocenimo delovanje* sprememb, ki so bile lani uvedene, zlasti pa sprememb glede delitve dohodka gospodarskih organizacij.
Kljub vsem težkočnm in slabostim, ki s«) se pojavljale, moramo namreč ugotoviti, da se je celoten razvoj v naši občini, zlasti pa na področju proizvodnje, razvijal izredno ugodno in da smo dosegli pomembne uspehe, ki bodo nedvomno prispevali k temu. da se Im) materialna osnova naše komune v bodoče še hitreje krepila ter «la bomo lahko v večji meri in bolj uspešno reševali vrsto problemov, ki sr pojavljajo vzporetlno s hitrim gospodarskim razvojem, zlasti pri družbenem standardu ter pri stanovanjski in komunalni izgradnji.
PO V EGA N A INDI STR LISK A PROIZVODNJA
Teritorialne spremembe, ki so bile izvršene v zadnjih letih na področju naše občine, nam otežkočajo primerjavo razvoju za tlaljše obdobje za nazaj. Rezultati, ki smo jih «losegli v letošnjem letu. pa nam dopuščajo oceno, «la je bil gospodarski razvoj v naši občini v letošnjem letu etlen «m! najbolj intenzivnih v vsem povojnem obdobju. Takšno oceno lahko postavimo, če ugotovimo, «la se je po začasnih podatkih |H»večala celotna v retinosi industrijske proizvodnje za 24 o o. v obrti pa celo za 42<>o. Podobni rezultati so bili «loseženi tudi v gradbeništvu, «bilje v trgovini ter gostinstvu, kjer so bila predvidevanja družbenega načrta povsod znatno prekoračena. Četudi je visoko povečanje proizvodnje v vrednostnem obsegu delno tu«li rezultat «loseženega porasta cen, vendarle lahko ugotovimo, da je bil razvoj celotne proizvodnje izredno intenziven ter jc nedvomno tudi že rezultat novih ukrepov gospodarskega sistema, četudi ti v lanskem letu še niso mogli, zaradi kratkega časa njiho-
vega uveljavljanja, v celoti delovati. Razen nekaterih manj jtomemhnili izjem lahko ugotovimo izredno zadovoljive rezultate v porastu proizvodnje pri vseh industrijskih podjetjih, ki imajo svoje sedeže na področju naše občine, kakor tudi pri obratih industrijskih |>odjctij, ki imajo sedeže izven občine. Ob tem pa moramo ugotoviti, da je pri nekaterih podjetjih prišlo «lo precejšnjega porasta zalog, zlasti pa pri industriji gradbenega materiala. To je bila v precejšnji meri posledica ukrepov za zmanjšanje investicijske potrošnje, po drugi strani pa pretiranega povečanja cen. «lo katerega je prišlo v začetku leta. zlasti pri gradbenem materialu, kar jc terjalo v kratkem času tutli ukrep za naknadno znižanje cen. Četudi povečanje zalog sicer za področje naše občine ni bilo [»osebno kritično, je vendarle treba ugotoviti. da je trg že v večji meri pričel delovati in vplivati na proizvodnjo ter da so gospodarske organizacije pri prilagojcvanju svoje proizvodnje neposrednim |H>trekam tržišča posvečale š«* premalo pozornosti, kar je v določeni meri vplivalo un to. «la se razpoložljive kapacitete niso mogle v vseli primerih racionalno izkoriščati.
I gotov iti moramo tudi to. da j«* na celoten razvoj industrijske proiz. voiln je v veliki meri vplivala Tobačna tovarna, ki predstavlja v naši komuni daleč naj večje po«! jet je. To podjetje, ki je doslej zaradi manj ugodnega poslovanja vsa leta zniževalo splošen rezultat gospodarjenja v naši občini, je v letošnjem letu |H>večalo vrednost svoje proizvodnje zn okoli 24o o ter tako po daljšem obdobju doseglo. «la se jc njegova proizv«»«Inja razvijala približno v skladu s |m>vprečnim gospodarskim razvojem na ptnlročju občine. Spremembe v sistemu delitve dohodka gospodarskih «inrani-zaeij oh znatnem povečanju proizvodnje so v znatni meri vplival«* na to. «la so s<* močno povečali skladi gos|M>darskih organizacij, ki IkhIo omogočali, da ho nadaljnji razvoj industrije na po«llagi povečanega vlaganja lastnih sredstev lahko še uspešnejši. 12 industrijskih podjetij, ki imajo sedeže na iHidročju naše občin«*, j«* v letu I960 doseglo okoli 260 milijonov dinarjev lastnih skladov, v letu 1061 pa so znašali ti skladi okoli 5.>0 milijonov «linai-jev. Poleg novega sistema «lelilvc «lohodka j«* seveda na tak porast sre«lst«*v za sklmle ' znatni meri vplivala tutli povečana proizvodnja in povečana produktivnost dela. /a nadaljnji razvoj industrije bodo pomembna tudi nekatera investicijska dela. ki so bila lani dovršena ali pa sc» s«* začela pripravljati, Kot
OKRAJNA KONFERENCA SZDL LJUBLJANA
Bogata vsebina dela
Zavc.st (Iclovnili ljudi, du sla bodočnost in usoda v njihovih rokah, je odločilen činitdj vsestranskega razvoju.
Na okrajni konferenci SZDL, ki je bila minuli mesec v Ljubljani, so poleg referata številni delegati ljubljanskega okraja iz vseli /.ormili kotov razpravljali o celi vrsti . vprašan j, ki sc pojavljajo v okraju im občinah. Delavsko samoupravljanje ter delitev dohodka v gospodarskih organizacijah in v družbenih službah dajeta SZDL vrsto malog za razv ijanje socialističnih odnosov in demokracije.
Konferenca je precej obravnavala notranjo delitev dohodka ter močnejši vpliv proizvajalcev na gospodarjenje in upravljanje. Delegati so govorili tudi o listili či-miteljih, ki naj še močneje s p roste pobudo delovnih l judi in zagotove predvideni porast proizvodnje.
Vse to je ena najvažnejših nalog. ki naj jo krepi in razvija SZDL po občinah, v delovnih kolektivih in ostalih organih ter organizacijah.
Vsi proizvajalci in njihovi organi, ki odločajo n vseh teli vprašanjih, naj se zavedajo, da je komuna njihova skupnost, ki glede na svoje materialno stanje rešuje vprašanja delovnih l judi občine.
SZDL je v svojem delu dosegla že lepe uspehe. Nove oblike dela in novi pogoji so ustvarili široko možnost udejstvovanja za vse delovne ljudi. Delegati so jih na konferenci nakazali in osvetlili, dajali svoja mnenja in predloge za njihovo reševan je.
Občinske in krajevne organizacije SZDL imajo zelo bogato vsebino dela, napotki okrajne konte-renče naj jim bodo vodilo za razvijam je čimbolj demokratičnih odnosov v ^gospodarjenj u im upravljanju. Zavest, da je bodočnost in usoda pri nas v rokah delovnih ljudi, je že v mnogih kolektivih kar odločilen činitelj vsestranskega razvoja.

jc v Tovarni vijak«», kjer hc |nr(lvi<lc'** bava novih strojev in h tem močno po'1*11 J proizvodnje in izboljšanje asortimenta. Le^ industrijsko potljetje IV>dp<*č. rekonstr*1'' (obrala \ Ljubljanskih op«‘karnah. nove nap1' za proizvotlnjo kisa v \ inocchi in po'10^1 Glede na povečane znhlcvc tržišča jc vhcm zelo pomenihno tudi preusmerjanje zmofiU*' sti nekaterih podjetij v nov«* proizvode, to bilo urejeno \ Kovinski industriji 11,1 Ivi j<* pričela z 'izdelavo težje opreme k()*
naprave za galvanizacijo, transporterji b<L Ljubljanske opekarne so pričele iztlelo'<di J^( f vrste votle opeke, v kemični industriji p11 ^ hil pn\«*čan asortiment raznih kozmeti<,,1‘1 drugih kemičnih izdclko\ in podobno.

PRI ORRTI SO SE TEŽA V L
», M
ko! sem že omenil, se je na p01 družbene obrti po\<*čala vrednost proi/'0 ^ za okoli 42o/o. Me«ltem ko so nekateri I ^ j«*tjn «losegla pri tem izredno lepe i*1 Ijive uspehe, pa je drugod prišlo tudi do )(p šega porasta ali pa celo <lo znižane pro*/'^^ nje, kot s<» na primer podjetja Gnulbeu* h*rial. Žimnica, Galvanolchnika. Kovi|I()t4< , in Modna oblačil«. \ pliv ukrepov g'^P0*1
Osnovna naloga — iskanje virov za kritje potreb
Nadaljevanje z 2. strani.
sistema je na |km!rotju obrti |>o\ zroril tnatne težave zlasti zato. ker so podjetja mo-rala preiti iz prejšnjega pavšalnega določanja oriižlienih obveznosti na redni obračun. S tem j,; bil odpravljen določen privilegij, ki so ga '■»eia ta podjetja glede na družbene obveznosti *ei' so se morala znajti \ svojem poslovanju ' glavnem pod istimi pogoji kot industrijska proizvodnja. Tu ukrep je bil vsekakor na me-®*u. četudi jr začasno [rovzročil precejšnje težave, ki se kažejo tudi v tem. da so se fbladi obrtnih gospodarskih organizacij zmanj-*uli od Ki,') milijonov dinarjev v letu I960 na milijonov dinarjev v letu 1961. Kljub tezkočam, ki su se ob tem, zelo iMilečem in tržavnem prehodu pojavljale, pa so ti novi Predpisi privedli do tega, ila so obrtne gospo-darske organizacije v večji meri pričele z racionalizacijo svojega gos]>odarstv a, povečale 60 atorilnost dela, odpravljale so notranje re-' v*' *er pričele smotrneje gos|K)dariti. Vseka-moramo šteti kot pozitivno dejstvo sistema •udi to, da so novi ukrepi dovedli do tega. da nekatera slabše organizirana obrtna pod-j'tja pričela iskati rešitve v tem, da so se Priključevalo močnejšim in ladje organiziranim {‘odjetjem, |*ri nekaterih manjših obrtnih podrtjih pa j<. prišlo do uvedbe prisilne uprave fa ,u,b <1» likvidacije. V načelu lahko presojamo vse takšne pojave kot pozitivno posledico 1'reniemb v gos|>odarskcm sistemu, saj se s *• m odpravlja nezadovoljivo izkoriščanje druž-m sredstev ter se normiilni ekonomski |>o-®°j’ S°spodarjenja v vedno večji meri uveljav-J'J<> v vseh naših gos)>oilarskili dejavnostih, stareli obrtniški načini proizvodnje pa bodo 'orali slej ko prej prehajati na industrijske tacine dela in to tem prej, čimlM>lj so Ito raz-'jala naša splošna gospodarska osnova.
Nerazvitost obrti, zlasti storitvenih, je za gos|Kxlarske razmere še vedno zelo očitna so odraža predvsem v tem, da vsako leto a'no na lem jtodročju nujltolj naraščajo cene, or da je preskrbljenost prebivalstva z obrtni-,n' storitvami še vedno zelo pomanjkljiva in l'tfeosto (udi nekvalitetna. Temu vprašanju smo >sn v zadnjem času [toskušali na jtodročju cine posvečati večjo pozornost, četudi šo tišino dosegli |tomemhnejših usjiehov. Vendar 111 j* bil v letošnjem letu dograjen in predan 'ojemu namenu novi obrtniški center v Kožni lm, dodelili smo nove prostore (todjetju tj v'toservis" na Dolenjski cesti, zn Avtomeha-*oti servis pa preuredili prostore bivše To-^rm konzerv nn \ iču. Tudi nekatera dniga m> [Mtdjetja so razširila svoje kapacitete, lir je ]K><lpiral tudi Občinski ljudski «xllxtr s JtsojiH iz investicijskega sklada. Nadaljnji 'uj obrti Ik) moral iti |tredvseni v smeri 'ijanja delavnic za razna uslužnostna dela,
* 80 razne inštalatersko, ključavničarske, kle-!	elektrodelavniee in podobno, primanj-
Ij' k^f'	zrnogljivosti za krojaška in čev-
Ih> 8	^ okviru stanovanjske skupnosti
*r'ba prav tako širiti razne servisne dejav-’ 'endar prislvsem na ekonomski osnovi, i ,,n '" način lahko računannt. da bodo te t'nice v celoti zaživele in si ustvarile |m>-J za svoj nadaljnji razvoj ter za kvalitetno Sijanje uslug.
uspehi gradbeništva P°TREBE trgovine in gostinstva
. ^Iadbenistvo je preseglo |>o vrednosti je V|^Cyanjc načrta »a «koli 11%, vendar |>a ^>r*	<^° rno^nc8a povečanja cen.
jih • >( n'8tvo ic v te,n ^ctu nadaljevalo z wva-
Z° l,r*hodnje, čc l>o hotelo moder-p i * 8VOÌ nacin (kotdovanja ter doseči \ečjo z« ^ivnost dela, ki je lahko edina osnova §j^ ll8J>e“lCn nadaljnji razvoj te dejavnosti.
,	-	znašali j>o zakljiic-nih rat’unih______
^1 okoli 64 milijonov dinarjev, kar je
**ad
8^^‘di gradbcjiih bi projektantskih |kkI-961
^9o/0 Vc» v ppej^ujem letu. l< 1 na |xxlrocju hi ago Mic ga prometa so pre j	|M)m4-ml>ni us(>chi, ki se kažejo
yHi |M-,n V	m> bile razširjene nekatere
J1'°8ti, kot jc dograditev ikotrosniskcga tr»* ^ V ^oni' dolini ter |>ovcčanje skladišč za V8^a podjetja. Hazsirili in modernizirali
so nekatere trgovske poslovalnice. Vendar pa obstoječa trgovska mreža se nikakor ni zadovoljiva ter ho treba graditi ustrezne sodobne objekte se naprej. Skladi podjetij, ki jih ustvarja trgovina, niso po elmo pomembni, vendar pa so sc po novem sistemu delitve dohodka v letu 1961 povečali na okoli 34 milijonov dinarjev, kar je nad 100°o več. kot so znašali ti skladi \ prejšnjem letu. V gostinstvu je bilo doseženo sicer znatno povečanje prometa, \ endar predvsem na račun povečanja cen. Kaže, da prc\ laduje v gostinstvu predvsem težnja za močnim povečanjem osebnih dohodkov, gospodarski' organizacije pa ne stremijo zadosti za tein. da hi na podlagi lastnih sredstev ter z raznimi manjšimi adaptacijami izboljšale |K)goje svojega poslovanja zlasti \ tem smislu, da hi modernizirale svojo opremo ter poslovne prostore n večji meri prilagodile higiensko-sanitarnim zahtevam in predpisom, /a te namene so izkoriščali \ večji meri le občinska sredstva, /a nadaljnji razvoj turizma na področju naše občine je pomembna dograditev turističnega doma na Kureščku. pričelo pa se je tudi s pripravami za gradnjo« novega
ugodne rezultate, ki nam ustvarjajo pogoje, da bomo oh uspešnem koriščenju ukrepov gospodarskega sistema lahko dosegali na tem področju n bodoče še večje uspehe.
Naslednje področje, ki hi ga želel obravnavati \ sxojem poročilu, je področje proračunske potrošnje, družbenih služb ter stanovanj-sko-komunalne deja\ nosli.
\ lanskem letu smo sprejeli proračun v skupnem znesku 772 milijonov dinarjev. Ta proračun jo hil postavljen z velikim optimizmom ter smo skoraj z gotovostjo računali, ila predvideni dohodki ne bodo v celoti realizirani. /ato je bila predvidena pomembna proračunska rezerva, ki naj hi pokrila morebitni izpad predvidenih dohodkov. Sedaj lahko ugotovimo, da so bili proračunski dohodhi realizirani s 737 milijoni dinarjev ali s 95%, kar pomeni, da jr hil predvideni proračunski glo-hal malo manj kot v celoti dosežen. To je omogočilo, da smo pokrili najnujnejše proračunske izdatki'. V teku leta je bil sprejet ukrep o formiranju obvezne proračunske rezerve v višini l()o'o. Glede na to. da jc bil naš proračun med letom stalno v primanjkljaju
Ena od pomembnih pridobitev družbenega standarda je Zdravstveni dom na Viču, ki je hil dograjen lani in sedaj že koristno služi svojemu namenu.
turističnega objekta na Krimu, ki bo lahko v znatni meri prispeval k zboljšanju pogojev za oddih in razvedrilo vsega območja Ljubljane.
KMETIJSTVO — KREPAK KORAK NAPREJ
Tudi na jmdročju kmetijstva so bili doseženi pomembni uspehi, zlasti glede povečanja kapacitet družbenega posestva ter kmetijskih zadrug. Tako zadruge kot tudi jmsestvo so povečali in izboljšali svojo organizacijo, z iiaku|>om in zakupom pa so povečali svoje površine. Doseženi hektarski pridelki so bili v lanskem letu pomembni ter so nedvomno posledica izvajanja ustreznih agrotehničnih ukrepov ter drugih tehničnih mer, ki so vplivale na ugodnejšo proizvodnjo. Izvajanje agrotehničnih ukrepov na kmetijskih površinah se očitno kaže v razliki hektarskih pridelkov, ki so se dosegali na družbenem posestvu, v kooperaciji ter v zasebnem sektorju. Tako je znašal pridelek pšenice na hektar v družbenem sektorju 32.8 nuj, v kooperaciji okoli 24 m<|. v zasebnem sektorju pa okoli \\) m<|. Slične so tudi razlike pri pridelku krompirja, kjer je znašal pridelek na hektar v družbenem sektorju 340 ftiq, v koo|>craciji 210 m<| ter v zasebnem sektorju 145 nuj, in tudi jiri dragih ]>ridclkih. Glede na pos|>ešcii razvoj živinoreje, se je v kmetijstvu jmvečalo jnidelovanje krmilnih rastlin ter znatno razširila tudi živinoreja. Na jmsameznih obratih kmetijskega |>o-seatva so bile povečane zmogljivosti za govejo živino z gradnjo hlevov in drugih sličnih objektov. Pomembna je na kmetijskem |>usestvu tudi gradnja nove vrtnarije, ki naj hi bila jiomeinhna osnova za preskrbovalne mestu z vrtnarskimi jnidelki.
♦ * *
Četudi so se, kot sem že omenil, jn-i samem gosjKHlarjenju v naših gos|H>darskih organizacijah |H>javljale v lanskem letu določene slal>osti in težave, nam kratka analiza in kratek pregled doseženih gosjKKlarskih gibanj vendarle kaže, da smo v splošnem dosegli zelo
Sn v zelo težkem jmložaju ter da je bila vse do decembra realizacija |>roračuiiskih dohodkov izredno slaba, smo dosegli, da 'nam jc bilo dovoljeno izkoristiti to rezervo v višini 80o/0, ,kar je v določeni meri omogočilo pokritje najnujnejših proračunskih izdatkov tako, da smo oh koncu leta dosegli formalno celo presežek dohodkov nad izdatki v višini 9 milijonov dinarjev. Ta |>n je že namenjen za nekatere obveznosti na račun lanskega leta, za katere so računi dospeli šele letos. Vsekakor lahko ugotovimo, da jc hil glede na pomenil>en j>ri-liv proračunskih dohodkov v mesecu decembru jiroračunski položaj še kar zadovoljiv, vendar j>a le na ta način, tla smo v teku celega leta skrajno pritiskali na vse proračunske potrošnike, da omejujejo svoje izdatke na najnižjo in najnujnejšo mero. Kljub temu pa moramo ugotoviti, «la na jKidročju proračunske |>otrošnje in na jiodročju |H)trošnje raznih skladov, ki dobivajo dotaeije iz jiroračunov, še ni zadostne jiroračiuiske discipline. Ne glede na proračunske okvire naročajo še vedno «1 *11, ki finančno niso krita, kar jiovzroča stalne tež-kočc |>ri financiranju rednih izdatkov. Tako se pojavljajo |>ri |K)sameznih skladih v letošnjem letu še določeni, juecej j tornem h ni dolgovi iz lanskega leta. ki so nastali predvsem zato, ker se jiotrošnja sredstev ni usmerjala skladno z razjioložljiv imi sredstv i. Kljub temu. «la se jc financiranje tekočih izdatkov do konca leta nekako v skladih) z dohodki, jui ima občina še votino vrsto obveznosti in nalog, ki bodo v letošnjem letu jmvzročale še znatne težave pri zagotavljanju jtotrehnih sredstev. Ugotoviti moramo. da imamo |>ri Zdravstvenem «lomu še vedno okoli 65 milijonov nejtoravnanih obveznosti, š<‘ večje zahteve jui se bodo jtojavljalc |>ri dograjevanju začetih osnovnih šol, |>ri nadaljevanju začetih rekonstrukcij raznih cest in drugih komunalnih objektov ter |x>dobncm.
VELIKA SKRB ZA ŠOLSTVO
Daleč najpomembnejšo j>ostavko |>redstav-Ija v občinskem proračunu dotacija skladu za
šolstvo. Z ustanovitvijo skladov za šolstvo v lanskem letu naj bi zagotovili šolam večje dohodke, torej takšne, ki bi omogočali ne le redno vzdrževanje šol in izboljšanje ter modernizacijo opreme, ki je nujno potrebna za kvalitetnejše šolanje, temveč naj bi hkrati tudi omogočili jjrosyetnim delavcem, da bi se njihove delovne razmere ter pravice do ustvarjanja in delitve dohodka izenačile z drugimi dejavnostmi. V okviru celotne republike je bilo zaradi nezadostnih sredstev za investicije mnogo jmpomh, |>redvsem v tem smislu, da jc šolstvo pridobil« v lanskem letu sorazmerno manjša sredstva kot v predlanskem letu. Za |>odročjc naše občine moramo ugotovili, da smo z lanskim družbenim načrtom in proračunom posvetili šolstvu najosnovnejšo pozornost in največji poudarek, saj smo vsa razpoložljiva sredstva za negospodarske investicije namenili pravzaprav samo za potrebe šolstva, za ostale namene jm samo toliko, kolikor so nas k temu vezale žc obstoječe obveznosti. Kljub vrsti težkoč in problemov, ki so se pojavljali prav na področju šolstva v lanskem letu, je treba ugotoviti, «la so bile pomembno razširjene zmogljivosti v osemletnih šolah na Brezovici in na Vrhovcih, da jc bila šola v Trnovem dograjena v takšni meri, da bi bila lahko usposobljena za pouk že v začetku letošnjega šolskega leta, ter da jc bila tudi osnovna šola na Hudniku postavljena pod streho. Poleg tega so bile opravljene manjše adaptacije v šolah na Preserju in na Igu. Ob tež-kočah, ki jih je imela občina pri financiranju vseli proračunskih izdatkov, lahko ugotovimo, da smo prav na področju šolstva v lanskem letu dosegli izreden napredek in dejansko iskali vse možnosti, da sc temu področju zagotovi kar največ sredstev.
Materialne razmere in možnosti občine ter pozornost, ki jo izkazuje ravno razvoju šolstva, j>a bodo zahtevale ustrezno ukrepanje s strani i!|>ravnega odbora šolskega sklada ter vodstev šol, šolskih svetov in vseh prosvetnih delavcev, da z razpoložljivimi sredstvi čimbolj smotrno go$|>odarijo ter da usmerjajo raz-položljiva sredstva v tiste namene, ki l>odo najhitreje prispevali k izboljšanju pogojev na jmdročju šolstva. Računati moramo namreč s tem, da bo treba usmeriti v letošnjem letu čim več razpoložljivih sredstev' predvsem zato, da bi «(ogradili začete šolske objekte ter da bo treba jiri nekaterih drugih izdatkih ostati še na zadovoljevanju najnujnejših jmtreb, zlasti pri materialnih izdatkih, skratka doseči bo treba skrajno varčevanje ]>ri potrošnji vseh sredstev.
Tl Dl USPEHI \ ZDRAVSTVI NISO MAJHNI
Pomembna sredstva daje občinski proračun tuili za jmtrebe socialnega varstva in zdravstva. Pri socialnem varstvu s^> bila jmrah-Ijena manjša sredstva za investicije jjočitniških domov v [jogu jkkI Mangartom in v Rovinju, v zdravstvu pa občina finančno j)od|>ira jm-membne zdravstvene akcije, predvsem daje znatna sredstva kot dotacije zdravstvenim domovom za preventivno zdravstveno službo. Zdravstveni dom na Viču je letos že v jxdni meri obratoval, čeprav še ni, kot sem že omenil. v celoti jdačan. Glede dokončne dogra-ilitvc Zdravstvenega «loma na Riulniku pa še ni mogoče dati jasnejših izjav , ker je vprašanje sredstev v letošnjem letu še j>recej nejasno.
PODROČJE TELESNE VZGOJE TERJA VEČJA VLAGANJA
Tudi na j Kairo«'ju telesne kulture lahko ugotovimo precejšnjo aktivnost, četudi so bila razpoložljiva sredstva za razvoj te dejavnosti minimalna. \ loži li smo nekatere investicije v dograditve objektov, predvsem na kojntlišču v Koleziji. na športnem parku Svobode ter na športnem parku na Rudniku, vendar j>a bi bila potrebna za nadaljevanje del v letošnjem letu še dodatna sredstva.
•Stran 4
Osnovna
Nadaljevanje s .S. strani
PEREČ PROBLEM l RBAMZEM — STANOVANJSKA IZGRADNJA — NOMINALA
Za nadaljnji razvoj naše celotne občine je posebno pomembno področje stanovanjska dejavnost, komunalne službe ter urbanizem. Izdelavi urbanistične dokumentacije, ki predstavlja najosnovnejši predpogoj za uspešen razvoj vseh gospodarskih in družbenih dejavnosti na področju občine, je bila posvečena že vsa leta pomembna pozornost. Lahko pa rečemo, da so bila že izvršena zlasti zelo pomembna dela na tem področju. V ožjem mestnem področju je bilo obdelanih precej urbanističnih načrtov, ki dajejo pogoje za to, da bodo razpoložljiva zemljišča smotrneje izkoriščena, da bomo lahko racionalneje gradili stanovanja in druge objekte ter tudi !>olj načrtno in uspešneje razne komunalne naprave. Prav področje razprav o urbanističnih načrtih bo zahtevalo intenzivno sodelovanje socialistične zveze, tako da bo na eni strani prišla pri obravnavanju teh načrtov v večji meri do izraza neposredna volja in težnja prebivalstva, na drugi strani pa tudi to. da v razpravah ne bi prišlo do nepravilnega razumevanja tistih Urbanističnih koncepcij, ki so v skladu z interesi komune kot celote pa tudi prebivalstva samega.
Gradnja raznih komunalnih objektov, vzdrževanje cest ter njihova rekonstrukcija predstavljajo enega od najbolj perečih problemov, o katerih zlasti na zborih volivcev pa tudi na drugih forumih mnogo razpravljajo in hkrati kritizirajo razmere na področju naše občine. Poseben problem so ceste, o katerih ne. bi želel jvodrobneje razpravljati zato, ker je to vprašanje vsem zelo dobro poznano. Ugotoviti moramo le, da imamo v naši občini nad 300 kilometrov občinskih cest in ulic, za katere je na razpolago v cestnem skladu letno le okoli 60 milijonov dinarjev, kar praktična zadošča komaj za redno vzdrževanje teh cest, oziroma še za to ne. Temu ustrezno je tudi stanje na naših cestah. Ce ugotavljamo te objektivne ■'■žkoče in slabosti, pa vendar moramo ugotoviti tudi to, da urejanje naših cest še ni dovolj načrtno ter da je lani ostala cela vrsta objektov, ker se je pričelo z raznimi deli, nedovršena. Z načrtnejšim trošenjem razpoložljivih sredstev je treba zagotoviti, da Imhuo |M>sn-mezne objekte hitreje dogi:aje\ali ter da ne bomo opuščali sredi leta del na posameznih objektih, kar povzroča upravičeno kritiko hi negodovanje prebivalstva.
Od ostalih komunalnih objektov je [m>-trebno omeniti gradnjo vodovodov ua jiosa-meznih podeželskih predelih naše občine, kjer je prišlo do zelo uspešnega sodelovanju prizadetega prebivalstva, ki je prispevalo pretežni del stroškov za gradnjo teh objektov. Takih načinov reševanja posameznih problemov se Ito treba posluževati še v večji meri tudi v bodoče in tudi v mestnem predelu, ker ne moremo računati, da hi sredstva občine naraščala tako hitro, da bi mogli v kratkem času rešiti vrsto zelo perečih problemov. Tudi na tem jiodročju bi bila aktivizacija prebivalstva s strani socialistične zveze lahko zelo pomembna naloga, ki bi lahko bistveno doprinesla k mobilizaciji prebivalstva iu k realizaciji določenih ciljev, ki so v neposrednem interesu prebivalstva.
Sredstva stanovanjskega sklada so bila v lanskem letu že zelo pomembna ter so znašala nad 720 milijonov dinarjev. V letu 1%1 je bilo dograjenih v družbenem sektorju 512 stanovanj ter 159 stanovanj v zasebnem sektorju, skupno torej 671 stanovanj. To vsekakor pomeni znaten uspeh v razvoju naše stanovanjske graditve, treba pa bo iskati možnosti, da z razpoložljivimi sredstvi dosegamo še večje Uspehe, bodisi na ta način, da v večji meri racionaliziramo in melianiziramo stanovanjsko gradnjo, bodisi s tem, da se v stanovanjsko gradnjo vključujejo v večji meri tudi sredstva državljanov.
naloga
•N'*' DOMINA-.____________________Leto II S«.j
iskanje virov za kritje potreb
Določeni uspehi so bili doseženi v lanskem letu tudi pri prenašanju nalog in sredstev na krajevne odbore ter pri razvoju stanovanjskih skupnosti. Četudi sredstva, ki so bila lahko dodeljena krajevnim odborom za reševanje raznih komunalnih problemov, predvsem pa za vzdrževanje krajevnih poti. niso mogla biti pomembna, ho treba na tein |>odročju iskali nadaljnje možnosti in pogoje, da hi prenašali določene naloge navzdol. To nuj hi na eni strani omogočilo uspešnejše reševanje nekaterih problemov, na drugi strani pa tudi večje v ključev anje iti večjo zainteresiranost občanov pri urejanju njihovih najbolj nujnih in perečih problemov.
NALOGE V PRIHODNJE
Glede razvoja v letu 1962 tako na |M>d-ročju gosjiodarstva kot tudi na področju družbenih služb, stanovanjske in komunalne izgradi nje se ni mogoče dati nobenih jasnejših orientacij zato, ker so ustrezni materiali šele v pripravi in razpravi. Vsekakor pa lahko ugotovimo nekatera dejstva, ki predstavljajo tudi določene naloge za socialistično zvezo, predvsem v tem, da bo |h> svojih organizacijah skušala vključevati čim večje število občanov k temu, da bomo dosegali uspešen gospodarski razvoj ter tla bomo čini u-[ tešile je reševali vprašanja, ki so najliolj v interesu občanov.
Glede gospodarskega razvoja moramo vsekakor ugotoviti, da so spremembe in ukrepi gospodarskega sistema, ki bodo veljali v letošnjem letu. bolj ali manj jasni. Četudi vse rešitve, s katerimi smo računali in katere bi bile potrebne in smotrne za uspešnejši gospodarski razvoj, se niso bile v celoti uveljavljene, je vsekakor naša osnovna naloga vključevati se cim intenzivneje v obstoječe jmgoje gospodarjenja in ne samo kritizirati določene jiomanj-kljivosti. V okviru obstoječih pogojev je treba iskati in izkoriščati vse možnosti, da bi bil naš nadaljnji razvoj kar najbolj intenziven in kar najuspešnejši. To pa predstavlja na eni strani osnovo za čim hitrejše uveljavljanje gospodarskega sistema in njegovih osnovnih načel, na drugi strani pa nam to daje tudi osnovo, da se bo hitreje krepila materialna osnova nase komune; to pa predstavlja tudi bistveni pred[>ogoj za reševanje vrste perečih vprašanj, ki stojijo pred nami. Intenzivnost in učinkovitost gospodarskega razvoja mora zato ostati še naprej naša osnovna ekonomsko-politična naloga.
\ zvezi s tem menim, da je treba zlasti [MHidariti, da jiostavlja samostojnejše razpolaganje z dohodkom delovne kolektive in njihove organe upravljanja v ekonomsko občutljivejši in družbeno odgovornejši položaj. Ker sta dohodek iu čisti dohodek |iodjetij odvisna predvsem od tega. kako delovni kolektivi gos|M>du-rijo. lahki» gospodarske organizacije dmžbenii in ekonomsko uspešno odločajo o njuni delitvi le |m> izdelanem sistemu lastnih ekonomskih osnov iu meril, kakršne izhajajo iz njihovih pogojev za ekonomično in rentabilno gospodarjenje. Tak sistem so dolžne gospodarske organizacije uzakoniti v obliki pravilnika o delitvi čistega dohodka in pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Ta naloga, ki je bila sicer, vsaj mislim, ha področju naše občine v lanskem letu v precejšnji meri že izvršena, ima tudi velik splošno-družbeni ]»omen. Sedanji gospodarski sistem se In» namreč uveljavil s svojo dinamiko in stimulativnostjo v gospodarskih organizacijah, ko bodo delovni kolektivi a pravilniki uredili notranjo delitev in iz tega izvirajoče odnose. Ti pravilniki po svoji funkciji, ki jo imajo v gos|>odarskem sistemu in v njegovi pravni ureditvi, vsebinsko dopolnjujejo in konkretizirajo njegovo načela. Oba pravilnika sta po svoji vsebini sredstvo za realizacijo temeljne funkcije sistema delitve dohodka po delu, da se namreč uveljavi ncjiosredna ekonomska zainteresiranost vseh proizvajalcev za uspešno gosj»oilurjenje, da (»ostanejo še zavest-nejši nosilci gosjiodarskega napredku. Osebni interes proizvajalcev naj postane čimbolj j»o-jvezan s splošnim družbenim interesom, ki je v tem, da gospodarske organizacije dosegajo čim večjo produktivnost deda in gospodarijo
\sr nase politične organizacije in tuli ljudski odbor sc ,nočno zavzemaj., za to. da l.i z ustanavljanjem in krepitvijo vzgojnih varstvenih domov razbremenili zaposlene matere skrbi za njihove otroke, laki, bi se lahko precej povečala produktivnost žena v naših podjetjih.
ekonomično iu rentabilni,. V ta namen je	vsem to. da je bil	že sprejet	sklep v ...rrihl
treba zagotoviti, ila že v pripravah in pri	celotnega mesta Ljubljane, da	sc poveča pro-
sprejemanju pravilnikov neposredno in ak-	metni davek v trgovini na drobno «d sedanjih
tm.o sodeluje celotni delovni kolektiv. Uredi-	3, na 6«„. razen ua živilske izdelke, kar b»
tev delitve čistega dohodka in osebnih do-	imelo določen vpliv na povečanje cen. Nadalj®
hodkov neposredno vpliva tu.li na stanje in na	j»- ljudski odbor že sprejel sklep, da se v letu
razvoj socialističnih družbenih odnosov v samih	1962. tako kot prejšnja leta, uvaja lO-odstotni
kolektivih. Zato je tadi razumljiva (»omembna	dopolnilni proračunski prispevek s tem. da s®
politična vloga, ki jo imajo pri tem urejanju	1“ dopolnilni prispevek v letošnjem letu razziasti sindikati in organizacije socialistične,	širi od gos|>odarstvu tudi na vse ostale delavce
zveze. Temu vprašanju Im zato treba posvečati	in uslužbenec. Tak	sklep jo,	bil povsem i'11
v letošnjem letu še posebno pozornost v samih	mestu, saj je večina	družbenih	služb že prešla
gospodarskih organizacijah, prav tako pa Ih,	n“ samostojno financiranje oziroma samostoj-
treba nuditi vso ustrezno pomoč gospodarskim	»o ustvarjanje in delitev dohodka in so razlike
organizacijam s strani socialistične zveze, ljud-	m,,3 negospodarskimi in gospodarskimi dejav-
skega odbora ter drugih ustreznih strokovnih	nostnii v ravni osebnih dohodkov v znatni
in jrniitičnili organizacij.	meri zmanjšane. Po tem odloku dopolnilne®»
proračunskega prispevka za sedaj ne bi plačevala samo državna uprava, šole in tiste usta-POTREBM SO DODATNI \ IRI	»«ve. kjer se formirajo osebni dohodki še «»
osnovi državnih predpisov. Kaže. da bo treb» Ze prej sem omenil velike naloge, ki nas	ta odlok v letošnjem letu naknadno še za-
čakajo v letošnjem letu pri razvoju nekaterih	(ostriti s tem, da sc poveča stopnja dopolnil-
družbenih služb, zlasti pn pri gradnji šolskih	nega proračunskega prispevka na 15o/0 ter d»
objektov ter pri urejanju nekaterih problemov	«e v io obveznost zajame tudi državna uprav«
na področju komunalnih	dejavnosti.	Naša pro-	iu sploh vsi, ki so v delovnem razmerju. H»*'
računska potrošnja, iz	katere se	za	sedaj	(navijati bo treba še o tem, da bi nekatere
financira še pretežen del potrebnih sredstev	kategorije zaposlenih, ki imajo zelo nizk«
za te namene, se povečuje dovolj iz leta v leto	osebne dohodke, te obveznosti oprostili. Oba
nekje med 20 in 30 in tudi nad 30o„. Tako	‘ ta dva predpisa bost» nedvomno povzročil«
povečanje proračunske potrošnje seveda znatno doVrno negodovanje .................li dohičeno polilič»0
presega naše materia..... sposobnosti	ter	mora-	nerazumevanje na terenu in med prebivi.lstv«"1-
mn računati slej ko prej s tem. da se	bo oh	vendar pa je predvsem naloga socialisti«’»®
večji stabilizaciji našega gospodarstvi, morala	zveze, dn te predpise in dajatve pravilno t»1'
stabilizirati tudi proračunska potrošnja. l>o	muči v tem smislu, ki sem ga prej n» kralk»
drugi struni pa imamo celo vrsto problemov,	omenil,
bi jih je treba pospešeno reševati in zn katere ni možnosti, da bi mogli zagotoviti v kratkem
času ustrezna sredstva. Tako se postavljala	VSE TO ZA BOLJŠI STANDARD
pred nas dve vprašanji, odnosno dve alternativi: ali zmanjšati tempo graditve posameznih	Mislim, da bo treba pri obravnavanju »»'
objektov, oziroma razvijanja posameznih služb.	in	za |etoiinjc u.|() |)rav tak»
ah pa .skati dodatne vire za njihovo fb.ttnei-	pa ,U(li za	naH|e(|uja	leta. v veliko večji	>»eri
ra,.je. Vse kaže. da tempa izgradnje teh dejav-	kot doslej,	uveljaviti	  lov anje občanov t®r
uosti ne moremo zmanjšati ter da se moramo družbenih i„ političnih organizacij ter sam®«® odločiti za drugo alternativo, to je iskati do-	občinskega	ljudskega	odi k, ra in ustreznih	*'»'
polnilnih virov z« financiranje |K>sa,nežnih ob-	tov. Točna	obrazložitev občanom, zakaj se	»'»'
jektov. \ zvezi s tem bi hotel zlasti na tem	jajo posamezni občinski j.ris|M-vki in za kakšn«
posvetovanju o,M,zor.ti na to, da računamo s	namen, 8C bodo |M,rabil« ta sredstva, bo »«J'
tem. da bomo v letu 1962 morali uvesti m-	|,rž naš....ri državljanih poln» razumevanje i»
katere nove dajatve, ki bodo v določeni meri	(0 predvsem takrat, kadar se jim bo nam®"
prizadele življenjski standard prebivalstva,	uvajnnja določenih prispevkov vnaprej j«»""
predvsem v tem smislu, da njihovi realni do-	raztolmačil. I*ri obravnavanju našega gospoda®'
hodki »e bodo mogli porasti v takem razmerju, skega razvoja in našega gozdarskega sta»j® kot bi lahko sicer. Pri tolmačenju in (H.jasnje-	slišim« pogosto velike kritike, ki se nanašaj»
vanju teh dodatnih obremenitev prebivalstva	na eni strani n» močno naraščanje cen i» *iv'
(»a je treba izhajat, predvsem iz tega stališča,	|j(.„jskil, stroškov, na drugi strani pa tudi W<
«la so povečane dajatve namenjene pravzaprav	d„ je mnogo problemov, zlasti na |M,«lročj"
za neposredne («trelH- prebivalstva, saj boljši	družbenega standarda, neurejenih. Vse t® P1»'
pogoj, za šolanje otrok, boljša komunalna	hleme Im,,,,,, morali v okviru socialistične *'®*®
služba, boljs, pogoji zdravljenja in tako na-	prebivalstvu jasneje 'tolmačiti. Tako kot ''
prej. prav tako |m,menijo določen del osebne	clolni državi imam» tudi ,.u področju »«*>
potrošnje, oziroma življenjskega standarda pre-	()ljčinr ,rst<> te-žkoč in neurejenih vpraša'*
bivakstva, ki se prebivalstvu nudi v naturalni
L
Leto II. _ Štev. 2
NASA KOMUNA«
Stran 5
95
Osnovna naloga — iskanje virov za kritje potreb
Nadaljevanje s 4. strani
■vendar j>a moramo ugotoviti, da dosegamo izredno hiter in intenziven razvoj, kar je Itilo za [»odrorje naše občine v kratkem nakazano Hudi v mojem referatu. Naraščanje življenjskih Stroškov ni samo posledica nekih inflacijskih pojavov?' v našem gospodarstvu, temveč v znatni •"eri zlasti posledica vsklajevanja cen med posameznimi dejavnostmi, kjer je hil do sedaj administrativni vpliv formiranja cen iz prejšnjih obdobij še očiten in ni omogočal normal-nega gospodarjenja delovnim kolektivom. Ugo-*®viti moramo, da so se v lanskem letu pove-vali na primer v naši republiki osebni dohodki zaposlenih v družbenem sektorju za okoli .35 », o *n da so oh tem narasli življenjski stroški za nkoli 13o/o. f:c upoštevamo še [tovečano število ■zaposlenih, lahko ugotovimo, da je, prišlo v anskem letu v naši republiki do |>ovprečnega povečanja realnega osebnega dohmlka na zaposlenega v družbenem sektorju za okoli 12o/0.
Ta porast osebne |M>trošujc je vsekakor zzredno intenziven, je, hitrejši kot narašča pro-oktivitosi dela, odnosno hitrejši kot naraščajo napori in prizadevanja na naših delovnih «stih. To vse kaže. da se posveča zadostna ® rb naše celotne družbe, da sc naše živ ljenjske *ZLznierc vendarle iz leta v leto izboljšujejo.
v«da pa komo morali v naši Ivodoči politiki «Sz voj a osebne |>otrošnje tako v celotni državi ° tudi na področju posameznih občin skrbeti to, da se izboljšujejo življenjske razmere tejc zlasti tistim kategorijam prebivalstva, J«r so njihovi osebni dohod ki razmeroma zelo at- Prav tako pa ho dolžnost zlasti na ob-a h da skušamo izvajati takšne ukrepe in razpoložljivimi sredstvi dosegati tak razvoj, bo čimbolj vplival na to, da se UhIo živ-^«njski pogoji prebivalstva čim liolj stabilizi-ter da bo razlika med nominalnimi in r®ah>imi dohodki |>ostajalu vse manjša. To pa ^'ni, da moramo hitreje razvijati tiste go-•Podarske dejavnosti, kjer so razpoložljive •^«'jivosti se majhne in ne omogočajo redne Preskrbe prebivalstva ter je s tem omogočeno r«šcanje cen; skrbeti bomo morali za uspeš-cj8i razvoj trgovine in družbene prehrane ter S”! ustanov in služb, ki omogočajo izholj-«vutij,. življenjskih |>ogoje\ prebivalstva.
Hotel hi omeniti še. da je prišlo v letoš-Jcni letu do |>omem)me spremembe, ki Imi v
ZANIMIVA ANKETA
Socialno zdravstvena komisijji pri šol-*111 odboru 1. osemletke \ ič je izvetlbt na «oli anketo vseh svojih otrok, da hi f'ovila socialno in zdravstveno stanje ',«cneev. Anketa je pokazala naslednje: Hd skupno 814 anketiranih nima svo-j IM>sl,‘lje otrok, medtem ko ima , otrok svojo soIk). Odgovori na vpra-J'' o zaposlitvi staršev pa so bili ** nh pri polovici anketiranih otrok sta *a|*oslena oba roditelja, prav toliko, ozi-ro,"|i nekaj več otrok je doma |M»d nnd-*Or*tvom stare matere ali matere, če ta I*.1. ^l’Oslena. \ vrten je 73 otrok. Zgroz-° Pa je število otistk. ki so doma a,,1>. 1 eh je nad 21M1 iu to 70 otrok od '• <10 4.	■	-	......
razreda, ostali pa so iz višjih
knp '^0'	^^''čne malice v šolski mlečni
'•nji prejema 460 otrok. V pretežni so vsi z malico zadovoljni, razen J primerov, ko si želijo več peciv a *1 P« mesnih izdelkov.
Polovico otrok je izrazilo željo, da hi «jemali namesto dosedanjih malic tople y e' to je mlečni riž ali enolončnice. t° je komisija sklenila, da bodo takšne °ki uvedli v začetku februarja ]m> *k,at tedensko.
^	]K>dlagi anket je komisija tudi
j?0t°'il* primere socialno šibkih otrok, n< zmorejo plačila malic. \' teli pri-bo komisija skušala preskrlveti pla-^ 'Italie o<l RK, ali pa od Stanovanj-
It . 8kuP,tosti oziroma od Obi.O \ ič-•tUdnik.
določeni meri vplivala tudi na to, da se bo izboljšala materialna osnova naše občine glede financiranja proračunskih izdatkov ter stanovanjske gradnje. Sprejet je hil namreč ukrep, po katerem se plačujeta proračunski prispevek in stanovanjski prispevek v tisti občini, kjer ima delavec stanovanje in ne v tisti občini, kjer je dejansko zajtoslen. Ker stanuje v naši občini okoli 18.000 do 10.000 zajHtslenih prebivalcev . medtem ko znaša število zajioslcuih v gosjiodarskih organizacijah na področju naše olivine okoli 0000. |>otnetii to. da se liodo tako dohodki proračuna kot tudi stanovanjskega sklada |Kjvečali za približno 100<>/o. S tem seveda ni rečeno, da se Ih s lo tudi naša raz|M>ložljiva sredstva lahko za toliko povečala, zlasti še ne v letošnjem letu, ker bo morala hiti seveda razjMireditev teh dohodkov med republiko in okrajem na eni strani ter zlasti med okraji in občinami na drugi strani temu ustrezno drugačna. Vendarle pa nam to zagotavlja. da bomo lahko v bodoče kljub temu
imeli solidnejšo osnovo za financiranje naših izdatkov ter da bomo lahko morda tudi na tej podlagi nekoliko uspešneje reševali probleme, ki se pred nas postavljajo.
Uspešen vpliv na naš celotni gospodarski in družbeni razvoj bo zahteval še naprej vedno intenzivnejše spremljanje vseh dogajanj na |x>dročju našega gospodarskega in družbenega življenja. Na tej podlagi se bodo morale organizacije socialistične zveze vedno bolj uveljavljati kot samostojni politični činitelj, obenem pa naj hi bilo prav [h► socialistični zvezi omogočeno vsem našim občanom, da svobodno razpravljajo in odločajo o vseh problemih, ki se nanašajo na delo te ali one gospodarske organizacije, družbene službe ali njihovih organov in podobno. To ]>omeni, da je glede vsebine svojega dela organizacija socialistične zveze neomejena in da se lahko in se bo tudi morala spuščati v obravnavanje vseli vprašanj, ki so v zvezi z našim gospodarskim in političnim razvojem.
Potrebno je sodelovanje državljanov
Razprava je v «zvezi z lan>kim družb, na-urtom in prorač. osvetlila nekatere probleme in napake, ki so se pojavljale, hkrati pa opozorila, da bo treba pri sprejemanju različnih odlokov in tudi pri sestavljanju novega družbenega načrta občane na zborih volivcev ali v drugačni obliki seznanjati s potrebami občine. Nekateri so se zlasti ustavili ob vprašanju, kako prenašati med državljane nekatere odločitve ObLO, ki bi jih morali že pred njihovim sprejemom ljudem tolmačiti.
Zato torej nekaj najznačilnejših pripomb, ki so jih dali v razpravi (>osamezni udeleženci.
MESARIČ, predse<inik ObSS: Dotaknil bi se vprašanja doponilnega proračunskega prispevka. Zanima nas. kako gledajo nanj gosj>o-darske organizacije iu delovni kolektivi. Prav bi bilo. če bi bili o teli ukrepih občinskega ljudskega odbora kolektivi že prej obveščeni, zato menim, da je zgrešeno sprejemati kakršnekoli odloke, ne da hi jih prej |H>jasnili kolektivom in proizvajalcem.
\ zvezi z našo občinsko gos|>odarsko ]m>-litiko in v neposredni zvezi z «lobrim iu smotrnim gos|MMlarjenjcm v |M>djetjih pa l>odo |K>membcn činitelj bližnji* volitve novih delavskih samoupravnih organov in dndikaluih od-l>orov. Ni namreč vseeno, kakšni ljudje ImmIo voljeni \ te organe in kako so seznanjeni 9 problematiko svojih [Hxljetij. Doslej se je namreč j »©gosto dogajalo, «la predsedniki delavskih samoupravnih organov niso bili dovolj ali pa sploh nič poglobljeni v splošne probleme |H>djetij. niso vedeli za dohodke iu različne obveznosti svojih |M»djetij. To pa bo treba v priluxlnje nujni» sanirati.
PREINTALk: Mnenja mmh. da Im» treba iti ueiiosrediio v |M>djetja in tam o različnih ukrepih razpravljati / organi delavskega samoupravljanja in 11'|H)4reiin<» z delovnimi kolektivi. Včasih m* večdnevni seminarji za člane delavskih svetov izkažejo kot manj koristni. Torej individualno delo z organi delavskega samoupravIjanja. ker ImmIo tako njihovi člani pridobili precej več izkušenj za interno go-.H|H»darjcnje ! korist od tega pa Im» imela tudi občina.
Dr. ki kOVČEVA: V zvezi z novo obremenitvijo občanov Im» treba zavzeti pravilno in jasno stališče do komunalnih in drugih |M>treh za zdravstvo, socialno varstvo, šolstvo). Obremenitve občanov naj !><»do resnično v skladu s temeljito preračunanimi |M>trcl>ami občine. SZDL Im» te uk rei »e pred občani lahko tolmačila. če Im» predočila nujne potrebe občine. Tak način obremenjevanja občanov pa naj Im» le začasen in ne stalna praksa v prihodnje. Prizadet pa naj ne hi smel hiti življenjski stan-dard, ampak je treba stremeti za gos|M>darsko «»krepitvijo podjetij in občine. To s«) p«»\idarili tudi zvezni forumi.
I KRK:, tajnik ObLO: Značilnost d«*javno-sti v |M)saiiieznih stanovanjskih in krajevnih skupnostih občine Vic-Rudnik je v tem, «la |m>-deželskc krajevne skupnosti bolj samoinici-
aktivno rešujejo probleme, kot skupnosti na mestnem področju. Podeželske krajevne skupnosti so z manjšimi sredstvi več naredile, kot občani na mestnem področju.
ŠMID: V zvezi z novimi ukrepi, torej s povečanjem cen v trgovini, bi rad opozoril na probleme maloprodajne trgovinske mreže. Le-ta res posreduje blago potrošnikom iz industrije na najcenejši način. Tega pa «xislej ne 1m> vec mogoče vzdržati, ker je maloprodajna trgovina obremenjena, vrh tega pa bo treba restavrirati trgovske lokale, ki ne ustrezajo več svojemu namenu. Zato bodo bremena pač res padla na potrošnike, oziroma občane.
ZOR/, sekretar ()l»() SZDL: Ni odveč, čc spregovorimo še «» vprašanju zborov volivcev iu udeležbe na njih. Ob tem pridemo «lo zaključka. «la ima podeželje več stalnih proble-mov — kot s<» šole, ceste, kulturno-prosvetna in komunalna dejavnost. Nasprotno pa imajo volivci v mestnem |»odročju že bolj urejene razmere. Zaradi tega je udeležba na zborih volivcev podeželja tudi vselej večja iu razprava živahnejša. Zgodi pa se tudi. «la pridejo (»osamezni o«!Im»rniki na nekatere zbore volivcev premalo pripravljeni in tako zbori nimajo pravega učinka.
Glede ekotmmske okrepitve občine pa še tole: za zdaj občina nima .pogojev, «la hi ]>©-stala gos|MKlarsko močnejša. To bi se pa dalo (Urediti s hitrejšim us|M)sal>ljunjcm ekonomskih enot iu /. Im>1 jšo organizacij«» gospodarjenja v |M»djetjih. Seveda naj bi ObLO in ObO SZDL tudi (»osredovala. «la bi se na jK»«lročju občine N ič-Rudnik čimbolj razvila iiulustrija. Gos|m>-«larske organizauije iz «Irugih preilelov Ljubljane ali pa tudi okraja naj bi dobile nmžnosti lokacije za svoje industrijske obrate v naši občini. I spelli prav g(»t«»Mt ne bi izostali.
OPREŠMKON V: Ce že govorimo <» gospodarski krepitvi občine in p<»djetij. |»omenijo s tem v zvezi velik«» tu«li vzgojno-varstvene ustanove. I^e-te s«» nujno j m» trebile pom«»či. Zakaj V Tudi matere bi labk<» bolj jnispešeno sodelovale pri produkciji v gos|M»«iarskib organizacijah. če bi imele zagotovljeno varstvo in vzgojo svojih otmk. Zato bi morale predvsem g«>sp«»darske organizacij«* |MMÌpreti razvoj in uspešno dejavnost vzgojno-varstvenih ustanov.
KI NAYER:	Res bi bilo zelo pametno
stremeti za tem, «la bi prenesli v našo občin«» čimveč industrije, ker je v občini na voljo dovolj delovne sile. Nasprotm» pa različne fuzije |M»dj«‘tij — tu seveda ne gre za ko©|>e-racijo v pravem pomenu — niso |M»zitivne. Običajno se z«lružita en «»močnejše in eno s!ai»o podjetje in tak«» močnejše podjetje prevzame bremena šibkejšega, kar pa ui v pri«! razvoju gospodarstva.
Sicer pa naj bi bi h» i/.korišt^anje notranjih rezerv pospešeno z boljš«» notranjo organizacijo in tudi s kooperacij«» med podjetji. Pri iskanju ivotruujili rezerv je treba nadalje misliti na nove proizvode. Elastičnost ekonomskih enot igra veliko vlogo, saj nuj bi v ekonomskih
,,1 lirija“ £ju6ljana čestita ženam 06 8. marcu
enotah razmišljali, kakšne proizvode je boljo izdelovati in kateri bolj us|>evajo na tržišču, razen tega pa tudi o tem. kako bi znižali režijske stroške.
CENTOVA: Odbori SZDL naj bi pogosteje in podrobneje poj asnevali potrebe občine glede dohodkov- in izdatkov. Na drugi strani naj bi na sindikalnih sestankih razpravljali tudi • problemih kmetijske proizvodnje. S tem bi sc delavci v podjetjih bolj seznanili s kmetijskim gospodarjenjem in vezi med kmetovalci ter delavci v industriji bi postale tesnejše. Močem torej reči. naj bi vsi občani spoznali probleme vsega področja občine.
Ob zaključku razprave, v kateri je sodelovalo še več udeležencev seje s precej konkretnimi ugotovitvami in predlogi, je predsednik SZDL tovariš Žumer ugotovil, da je bila le-ta zelo koristna in je dala precej na]>otkov za prihodnje. Dejal je. da je občina Vič-Rudnik kljub različnim težavam realizirala družbeni načrt in proračun. Misli iz razprave in referat tovariša Jamarja pa naj bi sprejeli kot priporočilo ObLO pri oblikovanju novega družbenega načrta in proračuna za leto 1962. Krajevnim organizacijam SZDL in sindikalnim podružnicam pa naj bi ti na|>otki služili kot vodilo pri skupnih naporih za uspešno reševanje problemov v okviru vse občine.
...
Sejo razširjenih plenumov ObO SZDL iti ObSS lahko torej ocenimo kot pomemben prispevek k urejevanju gospodarstva občine Vič-Rudnik. Urez dvoma bosta pri tem občinski vodstvi obeh družbenih organizacij in tudi ObLO odigrali pomembno vlogo s tem, da liodo pred sprejetjem družbenega načrta pojasnjevali potrebe njegove realizacije in sodelovanja državljanov pri tem ustvarjanju. Državljani sami bodo bržkone razumeli, zakaj so potrebni takšni ukrepi in osebne obremenitve, saj Ito Obi.O lahko le ob vsestranskem sodelovanju hitro krepil svoje gospodarstvo, z njim pa življenjski standard ljudi nasploh.
Pravilno pa je torej obravnavati probleme, ki zadevajo življenjski standard, v širšem krogu. To tembolj zaradi tega, ker jusameznikt morda ne bi pravilno razumeli nujnosti družbenih proračunskih prispevkov. Proračunski prispevki gredo v breme državljanov in ne |H><ljetij ter njihovih fondov. Zato !>o treba ;>osvetiti posebno pozornost ljudem, ki imajo še nizke osebne dohodke in bi bili ob teh ukrepih prizadeti. Tudi zviševanje cen je boleč problem, vendar je treba razumeti, da gre to |M> epi strani zaradi večje dinamičnosti gos|>o-darskega razvoja, na drugi strani pa je to |>oslediea administrativnih vplivov od prej. Vse to pa je treba primerno vskladiti iu prepričani smo. da bo to slej ko prej vplivalo v prihodnosti tudi na hitrejše in večje izboljševanje življenjskega standarda prebivalcev ob----
čine Vič-Rudnik.
Stran 6
NASA KOMUNA»
I
Leto M. — Štev. 3
Zaniniiinjr za Irlinirno izobraževanje pri naših najinlajših je preeejšnje.
19 letošnjem šolskem letu 1961	62 je
Zavod za napredek šolstva I-KS skupno z Ljudsko tehniko Slovenije izvedel analizo stanja tehnične vzgojne dejavnosti |m) vseh šolah Slovenije in med temi so vprašalnik izpolnila tudi upraviteljstva 29 osnovnih šol na področju občine Vič-Hudnik. Hezultate vprašalnika posredujemo z namenom, da se stanje izboljša in dà bi odgovorni in pristojni organi v tej smeri delovali bolj učinkovito kot doslej, saj gre za vzgojo okrog 5500 šoloobveznih otrok, ki zahajajo v šole Barje, Brezovica, Črni vrh, Daljna vas, Dobrova, Dvorska vas, (šolo, Horjul, Ig, Jezero, Karlov ica, Mohorje, Notranje Gorice, Polhov Gradec, Preserje, Bob, Hudnik (2 šoli), Škofljica, Tomišelj, Turjak, Veliki Osolnik. Velike Lašče, Vič (2 šoli), Vrhovci, Zapotok, 2ažar in Zelimlje. V čem je pravzaprav problem ?
Svet za šolstv o LBS je v aprilu 1960 sprejel v okviru predmetnika in učnega načrta za šesti, sedmi in osmi razred osnovne šole ..Orient ar ij-ki učni načrt za Svete za šolstvo občinskih ljudskih odborov», ki zajema poleg gospodinjskega tudi tehnični pouk. S tem se je komunam odprla možnost neposredno vplivati na vzgojo najmlajših občanov in na njihovo nadaljnje usmerjanje v |>oklice, kar je pomembno zlasti v tem, da se pri sprejetju občinskih učnih načrtov, zlasti za tehnični pouk, upoštevajo gospodarske značilnosti občine, njen razvoj in njeni interesi ali drugače rečeno — šola se s svojim delom vključuje v življenje skupnosti občine. Orientacijski učni načrt je treba upoštevati v njegovi celotni zasnovi, se ou8>p?\[ 'it'jiiiiptt osa ut ttfao.ipod bsa «z ‘ivc.id bo njihovo notranje razmerje, je odvisno od raznih okoliščin, na primer od razvitosti |H>sa-meznih panog in strok gospodarstva v občini (interes mladine za te dejavnosti, poznavanje problematike, sodelovanje strokovnjakov za pomoč pri šolskem delu, gmotna pomoč pri urejanju tehničnih delavnic, oskrba z obdelovalnim gradivom itd. . Poiiirinbno-t izvajanja tehničnega panka pa se kaže zlasti v uaslednjih nalogah:
•	povezovanje telesnega in duševnega dela, dopolnjevanje telesnega dela s splošno izobrazbo in omogočanje vsestranskega razvoju učencev ;
•	omogočanje učencem, da spoznajo značaj in |>omen proizvodnega dela ter organizirani proizvodni proces, |>omen tehnike v proizvodnji in v vsakdanjem življenju človeka, proizvodnjo v širšem pomenu iu strukturo gospodarstva;
•	razvijanje zanimanja učencev za tehniko in gosjiodarstvo, omogočanje pravočasnega in preudarnega usmerjanja mladine v poklice ali nadaljnje šolanje;
•	razvijanje tehnično-konstruktivnega mi-
šljenja pri učencih, navajanje na razumevanje odnosov med namenom in obliko, materialom ■n konstrukcijo;
Stanje tehnične vzgoje v šolah ni zadovoljivo
•	uvajanje učencev v kolektivno delo ter razvijanje čuta osebne in kolektivne odgovor-(nosli in s tem prispevanje k družbcno-moralni vzgoji mladine;
•	posredovanje osnovne tehnične spretnosti in znanja učencem, razvijanje delovnega interesa, ustvarjalnosti, preudarnosti in kritičnosti, skrbi za red, sistematičnosti ter smisla za gospodarno uporabo gradiva, sredstev, časa in sil.
Vprašalnik pripoveduje, da ima tehnični pouk komaj deset šol naše občima v 6., 7. in 11. razredu in da je gradivo v vseh primerih lesni odpadki, v nekaterih šolah pa še deloma žgana žica, pločevina, usnje, plastične mase, papir in tekstil — ali: za sprejem učnega načrta za tehnični pouk ve le nekaj upravitelj-stev šol, sicer pa je povsod drugod klasičen odgovor „mi ni znano», „nima pomena», „za to nihče ne skrbi» itd. Nasprotno pa je v tistih šolah, kjer so pri sprejetju učnega načrta sodelovali, poleg prosvetnih delavcev, člani Ljudske tehnike in gospodarskih organizacij, napredek kljub neurejenim razmeram us|>cšnejši. Sam občinski učni načrt za tehnični pouk je izdelal strokovni aktiv učiteljev za tehnični pouk.
V letošnjem šolskem letu se tehnični |>ouk odvija dobro le v osnovnih šolah Preserje, Polhov Gradec in na II. osnovni šoli na Viču, četudi ima le šola v Preserju sodobno urejeno tehnično delavnico, II. osnovna šola Vič v kletnih prostorih, v Polhovem Gradcu pa je za delavnico preurejen razred brez prave opreme (stare šolske klopi!) in orodja, ki so si ga nabrali največ z nagradami za svoja prizadevanja. Za navedenimi sc vrstijo osnovne šole Vrhovci, Horjul, Črni vrh, Dobrova, Hudnik „Oskarja Kovačiča» in Brezovica. Največkrat so v delavnice preurejene učilnice, sola v Notranjih goricah uporablja v ta namen drvarnico^), v šolah Daljna vas, Karlovica in Škofljica pa se tehnični pouk izvaja v kleteh.
K problemom prostorov se vključuje še pomanjkljiva, stara in dotrajana oprema (razen Preserja) ali pa so sploh brez opreme. Orodje za oblikovanje in obdelavo materialov pri tehničnem pouku je po številu in vrstah sialo Izbrano v 27 šolah (izvzeti sta le šoli na Črnem vrhu in v Preserju), v nekaj šolah nekateri učenci prinesejo orodje s »eloj, v nekaj šolah premorejo pa samo kladivo, klešče in ročno mizarsko žago. O strojni opremi ne moremo niti govoriti, saj premore le II. osnovna šola Nič en ročni električni vrtalni stroj in šola v Preserju krožno žago, en elektromotor in ročni električni vrtalni stroj. Vso sliko materialne osnove za delo in izvedbo tehničnega pouka kažejo planirana denarna sredstva — za vseh 29 šol le 1,619.360 dinarjev od tega pa je 1,010.000 dinarjev last šole v Preserju!) torej je povpreček planiranih denarnih sredstev za tehnično vzgojo na enega otroka v ostalih šolah era 116.— din! Zato se ni čuditi tudi ugotovitvi, ila vseh 29 šol premore le okrog 170 tehničnih in poljudno-znaustvenih knjig, dohra polovica teh pa je naročena še na rev ijo ..Življenje in tehnika".
Dejali smo že, da sc mora šola v novih pogojih povezovati in vključevati preko oblik iu nalog, ki izhajajo iz učnega načrta za tehnični pouk, ki je kot dopolnilni pouk obvezen, v smeri širšega izobraževanja mladine glede na perspektive gospodarskega razvoja občine in kraja, kjer šola kot družbena ustanova deluje. Ugotovili smo. da je hil v naši občini sprejet učni načrt za tehnični pouk in da se izvaja (bolj s teorijo kot praktično zaradi nevzdržnih materialnih osnov. Kun izmed nalog govori tudi o tem, da sc omogoči učencem spoznanje proizvodnih procesov in organizacija dela v gospodarskih organizacijah, smotrne uporabe tehničnih sredstev in podobno. So upraviteljstva šol delala v tej smeri? Da. \ svojih krajih so šole [vovezane z naslednjimi zadrugami: KZ Črni vrh, KZ Dobrova, KZ Rob, D. P. Barje „Brest“, KZ Velike Lašče iu KZ Zelimlje. Sodelujejo pa tudi z naslednjimi podjetji:
\ KDHOG Lavrica, LIP Polhov Gradec. LIP Podpeč, Elektronika Horjul, Kamnolom Podpeč, Kompas viške o|>ckarne, Žaga Kozarje, Vino-cct. Kovinska industrija Ig, Trgovsko podjetje Ig, Pošta Ig, Mizarstvo Ig, ,,Tesarstvo» Hudnik in Stavbno mizarsko podjetje Hudnik. Šo-
lam pri teh njihovih nalogah jvomagajo na Črnem vrhu Avto moto društvo in na Barju Društvo prijateljev mladine in krajevni odbor SZDL, drugod sodelovanja v tem smislu niso navedli, četudi verjetno obstaja. Iz malo prej naštetih sodelovanj .,zadruga — podjetje družbene organizacije — šola» lahko .sklepamo tudi to, da se je v tem sodelovanju okrepila materialna osnova tistih šol, ki so našle |M»t do teh gospodarskih in družbenih činiteliev. Saj izjave iz vprašalnika povedo, da so skupno Organizirali ekskurzije, kooperativ no proizv od -no delo z učenci, vodstvo pionirskih tehničnih krožkov ali pa so učenci sami delali na posameznih delovnih mestih kot je to primer v podjetjih na Igu. v LIP Podpeči, KZ Črni vrh in KZ Zelimlje.
Jasno je, da tehnični pouk ni našel svojega delovno-vzgojnega vzdušja edinole v delavnici, ne glede na to, kje jc ta. V načrtu tega pouka jc tudi spoznavanje delovnih postopkov sodobne kmetijske tehnike, njenih prijemov in načinov. Učenci spoznavajo v okviru te učne enote, kako se pravilno goji povrtnina, cvetje, vrtno jagodičevje, sadni nasadi in domače živali. To delo se odvija večji del na šolskih vrtovih, v dveh primerih na zemljišču pionirske zadruge, v Robu pa se uče učenci kar na zemljišču tamkajšnje zadruge pod vodstvom kmetijskega strokovnjaka. Prav in potrebno bi bilo, da v tej smeri nastanejo stik)! s šolo tudi pri ostalih zadrugah.
Eno izmed pomembnih vprašanj jc, kot drugod, tudi v naši občini vzgojno osebje. Predmetnih učiteljev za tehnični pouk ni na nobeni izmed šol naše občine. Tehnični |w>uk poučuje 32 prosvetnih delavcev, ki so svoje znanje za to delo le delno pridobili na seminarjih in tečajih med počitnicami, ki jih je zanje organiziral Okrajni odbor Ljudske tehnike Ljubljana prek svoje Komisije za tehnično vzgojo mladine, v zadnjem času pa sc dopolnilno usposabljajo v okviru dela strokovnega aktiva prosv etno-pedagoške službe, šest od teh pa v izredno težkih pogojih izredno študira na Oddelku za tehnično vzgojo pri Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Učitelje za tehnični pouk pa bi nujno potrebovale šole Dobrova, Ig, I. in If. osnovna šola Vič, Polhov' Gradec, Rob in Velike Lašče.
Tehnično-vzgojna dejavnost v šolah naše občine pa se ne odvija zgolj v okvirih tehničnega pouka, ampak v raznih pionirskih tehničnih krožkih. Tako je v šolah 25 prometnih, f! splošno tehničnih, 7 kmetijsko tehničnih, po 6 modelarskih in elektrotehničnih, 5 fotoama-terskih, troje maketarskih in en radioamaterski krožek, katere vodi 30 prosvetnih delavcev, [»el članov družbenih organizacij in pet strokovnjakov iz proizvodnje. \ navedenih krožkih deluje 52-1 pionirjev in 395 pionirk, skupno 919, kar je komaj 16,7ao od skupnega števila šoloobveznih otrok.
Pobudo za ustanovitev krožkov so dale šole same 5 primerov) ali pa skupno z otroci 7 primerov) v dveh primerih pa so bile ta pobudnik šole z družbenimi organizaiejami in otroci.
Najuspešnejši so fotokrožki. za njimi pa se zv rste še modelarski in prometni, splošno tehnični, elektrotehnični kmetijsko - tehnični, sadjarski in čebelarski.
Pionirji si žele ustanoviti še naslednje krožke: prometne (11), elektrotehnične in modelarske 8), fotoamaterske (7), kmetijsko-tehnične (4), av tomolo, radiotehnične in sadjarske 2) ter |m» en letalsko - modelarski, splošno-tehnični, fizikalno-tehnični, make tarski, knjigoveški, kinoamaterski, lutkarski in vrtnarski. To so zgolj želje, za realizacijo katerih pač še ni potrebnih pogojev bi posluha predvsem zunaj šol.
N letošnjem šolskem letu je bilo, kot se kaže iz delovnih programov tehničnih krožkov, izvedenih že 7 filmskih predvajanj, 4 razstave tehničnih izdelkov, dvoje tekmovanj za pionirsko prometno značko, v Polhovem Gradcu pa jc Klub mladih tehnikov izdal svoj bilten. V načrtu pa imajo pionirji — mladi tehniki izvedbo 10 razstav tehničnih izdelkov, sedem filmskih predvajanj m pet predvajanj z dia-filmi, še po dvoje tekmovanj za pionirsko pro-
metno značko ter razstavo fotografij in foto-gramov, ustanovili pa bodo še po en fotoaina-terski, modelarski in fizikalno tehnični krožek.
Uspešnost posameznih [lodročij tehnično-vzgojne dejavnosti zavisi od mnogih činitcljef (okolica, vzgojno osebje, materialna osnova). Tako so razviti oh prometnih cestah zlasti prometni krožki, saj varnost otrok na cesti zahteva od njih večjo [vozornost. hkrati p® otroke privlačijb vsa motorna vozila in ji® imajo priložnost opazovati ter ocenjevati v'9® od oblike, barve, moči, hitrosti, vzdržnosti» j prostornosti do gospodarne potrošnje goriva i® njihove praktičnosti. Pri otrocih v odročni!1 krajih je bolj živahna tendenca po spozna-j vanju sodobne kmetijske tehnike ter v zveži z njo elektrotehnike, kar ovrže razne trditve*j da pri doraščajoči mladini ni želje, da bi s® zaposlila v kmetijstvu in podobno; seveda ni j želje po zaposlitvi v drobnjakarskem kmetijstvu! Modelarstvo, fotografija, radiotehuika )® drugi krožki pomenijo kot nadomestilo za razvedrilo, ki večini otrok, zlasti tistim, kater® starši prekomerno zaposlijo z delom na polj® in pri živini ali pa so zelo oddaljeni od šok» ni v drugih oblikah dostopno. Zanimivo je. <!J so glavne težave pri zadovoljevanju otroški®1/ želja |m> tehničnem znanju nastopile ob p®' manjkanju sredstev in kadra, materialov 2® obdelavo in izdelavo raznih tehničnih izdelkov in prostorov za tehnične krožke. Prav iz I»[vj navedenega bomo zlahka opazili, da so do š®^ gluhe nekatere družbene organizacije, cel® večje gospodarske organizacije, pa tudi km*’' tijske zadruge. Kaj jc res tako malo strokov* njakov, ki hi imeli razumevanje do svoji® otrok? Je res samo učitelj dolžan vzgajati Mar sredstva vložena v vzgojo najmlajših re> niso ..rentabilna»? Ali jc šola „državna» „družbena» ustanova? So mar le prosvetni <1®' lavci dolžni reševati težke probleme material' nih osnov šole, če ne, kje so potem tisti, ki ^ tudi dolžni?
Taka in podobna vprašanja se nam nehot® vsiljujejo, ko prebiramo navedene podatke, l® j kažejo zelo porazno stanje tehnične vzgoje i|’| nezadostno skrb za izboljšanje tega stanja v'9® od že omenjenih činiteljev do občinskih šolski® 1 in dragih forumov, od katerih bi pričakoval' več prizadetega sodelovanja, saj gre za otrok® Ì občanov naše občine.
J. D.
PLENIM IMS OBČINE MČ-Rl 1)NIK
V nedeljo, 25. februarja, je hil pIcnUI1M Občinskega komiteja LMS Ljubljana-Vič-H11'^ nik. Plenum je razpravljal o neposrednih 1,0 rih kadrovskih spremembah. Po referatih ^ logah mladine po \ II. kongresu in o neka*® mladinci živahno razpravljali o usposablja11!^j mladega človeka za življenje in o vlogi L®’ J kot organizatorja vzgoje in izobraževanj® dobrega delavca upravljalen.
Mladi so razpravljali tudi o U8pešncj1,®,| načinu usposabljanja mladinskih vodstev, <> ^ , minarjih in posvetih ter o usposabljanju t'1'11 dine za konkretne probleme gospodarske!: razvoja komune, kot je sodelovanje mladih j ObLO in svetih in o krepitvi vloge nibi** uprav Ijaleev.
Plenum se je zavzel še [Hiselrcj za krep1*® LMS kol organizacije, ki nuj skrbi za mladino v občini. LMS mora hiti v vsem mladim ljudem pri reševanju njih*1 problemov zu|>oslitve, šolanja, ter kultur11*® iu družbenega življenja.
Na plenumu «o »e močno zavzeli tud* tesnejše sodelovanje in pomoč /veze ko11'1^ nistov in socialistične zveze kakor tudi sodelovanje z ostalimi družbcno-političninii ‘,r ganizacijami. Sodelovanje mora sloneti n® k®^ kretuih skupnih akcijah, zakaj le tako mogoče izpolniti naloge, sprejete mi letni k®11 fcrenci iu na VIL kongresu LMS.
* Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Žorž Vlado
l iska Tiskarna šolskih delovali0 tehniških šol v Ljubljani.
L
<Se enfcrat: „Vafnlo v oseftni zadevi“
Ruševine ogrožajo...
Na nas sestavek \ zadnji številki -•Nase komune» |><hI naslovom ..Vabilo v osebni zadevi» nam je kolektiv «snovne šole Škofljica poslal tole pismo, ki ga v celoti objavljamo:
številki 2. vašega glasila z dne • U. I%2 ste objavili na strani 5 elanek pod naslovom ..Vabilo v osebni zadevi", ki vsebuje neresnične navedbe « postopanju z učenci-vozači. ki priha-na našo šolo iz območja Pijava gorica in Zelimlje.
v Objava tega članka je docela zgre-^ciia, kajti z njeno vsebino bomo do-obra spoznali vse učence vozače, ki »odo prav lahko ugotovili, da so na-''edbe v članku zlagane in da tako ejanje mi v sklatili s socialistično mo-^al«. \ se graje je vredno tudi dejstvo, a »e poročevalcu ni zdelo vredno, da
bi se prepričal o dejanskem stanju na šoli. o delu učiteljskega kolektiva in njegovo skrb bas za učence vozače. Zanj je merodajna samo senzacionalna priohčitev ali morda še kaj drugega.
Učiteljski kolektiv osnovne šole v Škofljici odločno zahteva, da se objavljeni članek v prv i štev ilki vašega lista prekliče, do tedaj pa inja poročevalec dovolj časa, da se dejansko prepriča o učencih-vozačih na naši šoli".
Člani učiteljskega kolektiva
ODGOVOR UREDNIŠTVA
Bralce in učiteljski kolektiv moramo najprej seznaniti s tem. da si naše uredništvo ni izmislilo navedb o postopanju z učenci-vozači. ki prihajajo na šolo v Škofljico iz področja Pijave go-
Letna konferenca ZB NOV Rožna dolina
' sredini jnmiurja zvečer je. Itila v 8'tuni v Študentskem naselju letna konfe-rriitu Zlt NOt i/, l{»žnc doline. Udeležba je lepa. Prišli so tudi številni aktivisti prvo-Ivi so sc |>o vojni iz Rožne doline izsc-*' ' obširnem poročilu, ki ga je |H»dal pred-*ednik tov. Jeeelj, je bila zajeta razgibana, vsestranska dejavnost te organizacije, o ka-®ri lahko rečemo, da je med rnijlstlj delav-v viški občini. Njena zamisel je tudi Joz,todolska tombola, ki je postala že tradiei-r|8lna poletna prireditev. Tudi pri lanski
veliki «lilij *ka
tomboli, ki je dosegla vrednost sedem Jonov dinarjev, je Itila organizator teren-
organizacija Zli NOV iz Rožne doline, ki sodelovanju pritegnila še ostale terenske _,r®aO'za,'ij<’, katere so si nato dvamilijonski ’ ck sorazmerno s svojo udeležbo" razdelile. .	^ imenu občinskega odbora Zli NOV je
J^nco [»ozdravil tov. Vlado Vidrajs, v . 11,1 terenskega, občinskega in okrajnega >()1a RK pa tov. Poljšak, ki se je zahvalil «suo sodelovanje z ostalimi terenskimi ^«ožičnimi organizacijami. Tov. Helopavlovič, j' zborovalce [»ozdravil v imenu krajevne Imunizacije SZDf,, [>a jc naglasil, naj bi ZR °žna dolina tudi letos dala iniciativo za ^'«bolo. Aktivisti in borci te organizacije naj ' bodoče še v večji meri prenašali najlepše
lastnosti — tovarištvo iu medsebojno pomoč
tudi na druge terenske organizacije, zlasti [ta med mlajše člane. 1 diskusiji je sodeloval še tov. Vodopija v imenu stanovanjske komisije. Stanovanja so za itoree še vedno pereč problem. Kljub težkočam. ki so v zvezi s jtomanjkanjem primernih stanovanj, [ta je govornik naglasil, da so nekateri borci, ki šc vedno žive v nevzdržnih stanovanjskih razmerah, le preskromni. Tov. Janez Režek pa jc opozoril člane na pridobitev kvalifikacije.
OBRAČUN DELA ZROP NA IGU
\ začetku prejšnjega meseca je imelo Združenje rezervnih oficirjev in podofieirjev na Igu svojo letno konferenco. Udeležba ni bila najboljša, [toročilo in razprava pa sta |>o-kazala, da je organizacija delovala v vsej poslovni dobi precej živahno in se jc zanimala za splošne družbene probleme. S posebnim zanimanjem so se člani udeleževali strokovnih predavanj, ki so Itila dokaj kvalitetna.
\ prihodnje bodo organizirali predavanja za sirsi krog državljanov, zlasti pa za mladino, ki naj Iti jo vključili v ZROP. Poleg drugih koristnih načrtov set se odločili tudi za izlet v Belo Krajino, kjer naj Iti si ogledali partizanske kraje.
VISOKO PRIZNANJE!
J’"V. SIENO SIN IC. pret ledini k ‘"'in.sk c Zv c/c prijateljev tu ladine ^‘«-Rudnik, je bi! na letni konfe-‘niioi Okrajne zveze prijateljev “(bnc odlikovan z najvišjiin pri-'a*"njeni — zlato značko, katero ^‘Hjuje R epubliška zveza ma j za -I ■l!5nejšini družbenim delavcem ‘""štev prijateljev mladine.
. I«v. Silvo Šiv ic je bil predsed-pji..1)1’M N ič <td 14. februarja do izvolitve v občinsko Zvc-kjer jc predsednik še sedaj. j| jc torej pet let, kar z. uspe-Dim °Pr«'lja |Mtslc predsednika . '< in Zveze, zato je podelitev' "te. značke resnično visoko [>ri-“‘Wije z« njegov trud.
Čestitamo !
Mejni spori . . . Razžalitve . . . Alkohol. . .
i
Poravnalni sveti v okviru posameznih stanovanjskih skupnosti imajo plemenito, a dokaj težko nalogo, preprečevati pravdanje na sodiščih. na miren način urediti spore med posamezniki in spet vzpostaviti pravo, tovariško vzdušje med ljudmi. To pa se jim vselej ne posreči, kar nam kaže primer poravnalne!:« sveta pri stanovanjski skupnosti Rarje.
Ta poravnalni svet je lani razpravljal o 114 zadevah, ki jih je prejel od sodišča 76. od državljanov p« 38. Pri tem so mu uspele poravnave v 80 primerih, medtem ko je hilo neuspelih poravnalnih poizkusov 34.
Zanimivo je, v čem so vzroki, da se poravnalni sveti vselej ne posrečijo. To so stanovanjska kriza, sovraštvo med sosedi, alkohol. [Kimanj kanje srčne kulture, stari pravdartl, mejni spori, razžalitve, obrekovanja, lahke telesne poškodbe, zastrupitev kokoši, odškodnine. s|Ktri zaradi [todnajetnnikov, motenje [tosesti. ureditve družinskega razmerja, izpraznitve >oli ali stanovanja, ogrožanje varnosti, manjše tatvine. kršenje hišnega reda in podohno.
Ge hi pobrskali še po drugih [torav nalitih svetih, bi bržkone našli približno enako podobo, kar pa kaže, da se ljudje zatekajo na sodišča in jih bremenijo mnogokrat iz prav malenkostnih ter nepotrebnih razlogov. To pa ni koristno za splošni razvoj življenja v okviru stanovanjskih skupnosti in seveda tem pravda rjem nikakor ne dela časti!
rioe in Želimelj’. Nimamo namreč nobenega interesa pisati n e resnične stvari. Hočemo le dobronamerno opozarjati na nepravilnosti in samovoljo, ki nima res [trav nič skupnega s socialistično moralo.
Uredništvo se je odločilo priobčiti sestavek predvsem iz razloga, ker je bilo o islalti skrbi za otroke, ki se vozijo. govora na krajevni konferenci SZDE (cit. zapisnik z dne 7. E I9f>2, str. 2). Člani so iznesli problem otrok, ki čakajo na avtobus, s katerim se vozijo na vasi in čakajo brez nadzorstva na Škofljici na mrazu, kjer se love po oestab. Dalje nam je tov. Franc Jankovič, cestar, ko nas je obiskal v uredništvu, povedal, da je dobil zato, ker je med drugimi tudi on kritično postavil to vprašanje na imenovani konferenci, vabilo v osebni zadevi». Kot cestar na tem odseku je jtotrdil dejstvo, da so otroci prepuščeni sami sebi in jib je večkrat opozarjal na nevarnost na cesti. O vsem tem pa sta nam v uredništvu govorila tudi predsednik in tajnik krajevnega odbora.
Torej komu naj verjamemo? Kritiki državljanov ali kolektivu, ki boče v jsvoje opravičilo s podpisi zanikati dejansko stanje.
Sestavka nismo objavili zaradi senzacije, ampak zato. da se bodo razmere spremenile in da se bo odnos do jav ne kritike v bodoče upošteval.
IVa sliki vidimo ostanek bivšega zadružnega in prosvetnega doma. ki je bil ob partizanskem napadu na belogardistično postojanko v Šentjoštu porušen.
Že med okupacijo jc bil nato delno popravljen. leta l?Kj2 pa je sneg polomil stresno konstrukcijo. Ostale so le sc stene, ki se še sedaj rušijo in ogrožajo varnost otrok, ker je v neposredni bližini šola. obenem pa ..simboIiS-zirajo44 žalostno preteklost Šentjošta med NOB.
Zakaj te stavbe ne porušijo?
Neka komisija, pravijo Šentjošcani. jc ob ogledu ugotovila, da ni zidovje sposobno za
nobeno obnovo. Občinski gradbeni inšpektor jc odločil, da je treba te ruševine odstraniti. Pravijo, da je odločba za rušenje že poslana vsem prizadetim. Ic KO je iz neznanih razlogov ni dobil.
Prebivalci Šentjošta se vprašujejo, zakaj 'inhce ne poskrbi, da bi ruševine odstranili, saj bi to sami naredili, material pia s prlidom uporabili pri gradnji ceste Šentjošt-Kogel.
V Tomišlju živahno razpravljajo
V*.
N Tomišlju so v decembru organizirali zitor volivcev za 21., 22. in 23. volivno enoto. Sprva ni kazalo, da bo ta zbor dobro obiskan, zakaj ob napovedani uri je bila dvorana sko-raj prazna. Končno pa se je vendarle napolnila in zbor volivcev je potekal še kar zado-v olj ivo.
Najprej jc zastopnica krajevnega urada analizirala dejavnost gosjtodarskih organizacij, čemur so volivci pazljivo prisluhnili, nato [ta so se dokaj razživeli v razpravi, zlasti o gostinskih podjetjih — (t katerih žal ni bilo dovolj zaželenih [todntkov — ter o [todjetju ,, fekstilka", ki je ustvarilo letos štiri milijone dinarjev čistega dohodka, čeprav zaposluje le 44 delavcev in delavk in ima neprimerne prostore ter zastarele naprave.
Nato so volivci, ker je podaljšana mandatna doba krajevnim odborom, predlagali v KO le dva odbornika več. posebno živahno pa Mt razpravljali o gospodarskih in komunalnih vprašanjih.
Potem, ko je predsednik KO poročal o popravilu mosta v Strahomerju in omenil, da -o prihranili še toliko, da bodo lahko popravili še dve brvi v TorVišlju. je poudaril, da so ceste v zelo slabem stanju in so [to večini skoraj nevozne, /ato so volivci sklenili, da bodo do marca nasuli z gramozom cesto od Bresta do \ rhljenja, kjer se promet sploh ne more odvijati. Seveda hi moralo skrbeti za
IZ DELA
OBČINSKEGA LJIDSKEGA ODBORA
Na 14. ločeni seji občinskega zbora in /bora proizvajalcev, ki je bila včeraj, so občinski odborniki poslušali poročilo o realizaciji družbenega načrta za leto l%l in poročilo tajnika ljudskega odbora o delu uprave. Obravnavali so tudi pogodbo o ustanovitvi medobčinskega gozdnega sklada in o premoženjskih zadevah. Na skupni seji [ta je ljudski odbor razrešil iu imenoval nekatere člane Sveta za prosveto iu kulturo in komisije za prodajo hiš Sl.P.
Zaradi obsežnosti materiala bomo poročali o podrobnejši vsebini te seje v prihodnji številki ..Naše komune".
njeno vzdrževanje tudi državno posestvo v Brestu, ki po njej vozi s traktorji, a kaj, ko za te namene nima sredstev.
Nadalje so volivci odločno zahtevali, da je treba okrepiti električni tok v Podkraju in Strahomerju, kjer ni moč uporabljati niti radijskih sprejemnikov. Mnenja so tudi, da bo treba prihodnje leto urediti pokopališče. Zato bodo do 1. aprila zbrali denarna sredstva, nato pa po nasvetu strokovnjaka uredili notranjost in obzidje.
Tomišljani so s sredstvi, ki so jih sami zbrali in ob delni pomoči občinskega odbora kupili televizijski sprejemnik ob katerem se dnevno zbira veliko gledalcev. Obnovili bodo tudi kulturni dom.
Na koncu so se volivci odločili za samostojno krajevno skupnost Tomišelj.
M. L.
DROBNE IZ ŽELIMELJ
•	Osnovna organizacija ZR bo organizirala zbiranje podatkov iz NOR iu poskrbela /a fotografiranje okupatorjevih postojank in bunkerjev.
•	Strelska družina ..KI RKšČEK" iz Zeli-melj z novim odborom poživlja svoje delo. Osnovala je strelski odred Osnovne šole 'Zelimlje, ki šteje 22 pionirjev. Strelska družina ima štiri zračne, dve malokalibrski in dobila bo še tri vojaške puške.
•	Posebna komisija za gradnjo vodovoda je imela že tretji sestanek. Vaščani z zanimanjem spremljajo delo komisije.
•	Zveza borcev Zelimlje je prejela 25.000 dinarjev za postavitev manjšega spomenika ali spominske plošče padlim v NOR. Pričakujemo, kdaj se bo začeta akcija premaknila z mrtve točke.
•	Leta 1053 54 je bila urejena elektrifikacija Želimelj iu naselij. Vaščani iz Rogovile. Podrebri, Poljan in Skopačnika se vprašujejo, kdaj jim bodo napeljali tretjo žičo za pogon gosjtodarskih strojev.
•	Za vaška pota je v Mestni hranilnici 100.000 dinarjev že na razpolago. \ asi ani hi radi zvedeli, kdaj bo organizirano popravilo potov, pri čemer želijo sodelovati.
Stran 8
NASA KOMUNA«
Leto II. — Štev. 3
55
KMETIJSKI NASVETI — Zatiranje tuberkuloze goved
700 ŠTRKI.CK V V ORCI M
Tuberkuloza go\ed je kronična, kužna bolezen goveje živine, ki prehaja na druge živali in pod določenimi pogoji tudi na človeka. Tuberkuloza goved je precej zavratna bolezen; zato je tieba še posebno skrbno paziti, da se ne vnese v velike živinorejske obrate, ker se širi od živali na živali skoraj neopazno. Ko je bolezen že tako napredovala, da pokaže vidne znake, je pa seveda vsako ukrepanje že prepozno. Tuberkuloze goved pri živalih
namreč ni mogoče uspešno zdraviti. Več uspeha imajo zdravniki pri zdravljenju tuberkuloze človeka — seveda tudi v dolgotrajnem postopku z velikimi materialnimi žrtvami.
Tuberkulozo goved povzroča goveji tip tuberkuloznega bacila, ki je prilagojen na organisem goved (poleg tega sta še dva tipa: človeški in ptičji).
Bacil tuberkuloze goved sc lahko v 'telesu naseli v najrazličnejših mestih, vendar pa so najpogostnejša obolenja pljuč, črevesja, vimena in rodil. Bacil se po organu širi počasi, torej počasi spremenija in uničuje organizem — zato bolezen imenujemo zahrbtno. Ko se pokažejo vidni znaki obolenja, so organi že tako poškodovani, da ne morejo več opravljati svoje funkcije.
Tuberkuloza goved kaže običajno nejasne bolezenske znake, ki so lahko skupni raznim bolezenskim vzrokom. Kašelj v zgodnjih jutranjih urah nas lahko opozarja na tuberkulozo goved. Ni nujno — kot so ma-i živinorejci večkrat mnenja — da je tuberkulozno govedo skrajno slabe reje. Tuberkulozno govedo je lahko v začetku bolezni celo odlične reje in prav dobrega videza. Ko pa je bolezen že napredovala, pa govedo močno shujša, tako da ga je sama kost in koža. Tudi tuberkuloza vimena nam ne daje kakih oprijemljivih znakov.
Iz teh nejasnih okoliščin nam pomaga pri ugotavljanju tuberkuloze goved dobra metoda cepljenja, ki jo imenujemo tuherkulinizacija.
Kakšno škodo nam povzroča goveja tuberkuloza? Živali pri že napredovani bolezni močno hujšajo, izgubljajo na teži in končno tudi poginejo. Tuberkulozne živali potrošijo mnogo krme in malo proizvajajo (mleka je malo in je slabe kvalitete). Krave ostajajo jalove. Meso zaklanih tuberkuloznih živali je slabe kvalitete, manj vredno ali celo neuporabno za človeško hrano. Tu-berkulozno govedo v hlevu ogroža tudi zdravje ostalih živali, kakor tudi ljudi, ki ga oskrbujejo, bz navedeaiega nujno sledi načrtna borba proti goveji tuberkulozi, borba do izkoreninjenja tuberkuloze.
živino v zakol za nizko klavno ceno, novo živino pa nabaviti po sorazmerno visoki plemenski vrednosti. Zato morajo lastniki oddaaie tuberkulozne živali dobiti po uredbi določeno primerno odškodnino od organa, ki je dal nalog za odstranitev tuberkulozne živine. V ta namen se ustanovi pri občinskem ljudskem odboru sklad za dajanje odškodnine za oddano tuberkulozno živino. Višino te odškodnine pa na terenu odreja posebna komisija.
Razpoznavno cepljenje (tuberkulini-zacijo) bo opravila operativna veterinarska služba Veterinarske postaje Ljubljana - V ič- Rudnik. Tuberku lini/a -cdja je za veterinarja operativca napor-
V	^
Živahnost aktiva LMS v zavodu za slepo mladino v Ljubljani
Preteklo leto je stelo razgibalo delo vseh organizacij našega zavoda. Bilo je predvsem posvečeno 20. obletnici naše ljudske revolucije in zato je bil ustanovljen poseben odbor, v katerem so bili zastopniki pionirjev, aktiva LMS, tabornikov, podmladkarjcv UK, članov sindikalne podružnice in uprave zavoda.
V	našem aktivu LMS je 22. mladincev. Poleg politično-idcološkegu imamo še dramatiki, glasbeni, šahovski in ritmični krožek.
V	aprilu smo organizirali dvodnevni izlet v Kumrovec in Zagreb. Obisk rojstnega kraja maršala Tita je napravil na nas nepozaben vtis. Iz Kumrovca smo odšli v Zagreb. Radi se bomo S|K>minjali prijateljskega srečanja z mladinci iz zavoda za slepo mladino v Zagrebu. Sklenjena so bila nova prijateljstva, nove vezi, ki si jih vedno tako želimo.
Dan mladosti smo praznovali v lepi majski prirodi nu Hruševu in v Polhovem Gradcu. Na Hruševu nas je sprejel komandant Narodne zaščite NOR iz leta 1941—42, tovariš Viki Zadnikar. Najprej nas je popeljal k spomeniku in h grobnici padlih junakov v osvobodilni borbi. Ob tej grobnici nam je pripovedoval o junakih, ki tam počivajo. Zapeli smo „Kot žrtve ste padli . . ." in še nekaj partizanskih pesmi, z rcčitacijo pa smo voščili maršalu Titu za njegov rojstni dan. Na Hruševu smo si se -ogledali kraj, kjer je bila junaška bitka vaške
„Vi n o cel“
Ljubljana-Vič
čestita ženam of) S. marcu
zaščite 7. maju 1942, »n bunker, kjer »o w* skrivali elani (1K KPS. med njimi tudi tovariš Edvard Kardelj. Nato sm oodšli v Polhov Gradec, kjer «mo sproščeno preživeli ostali del dneva.
Se ena akcija, ki smo jo napravili v me-Ssecu maju, je bi P pohod „Ob žici okupirane Ljubljane44. Tega pohoda smo se udeležili vsi v zavodu ]>o]noštevilno.
29. novembra je naš pionirski odred razvil svoj prapor. Skupno s talnmiiki smo pripeli nanj spominski trak.
22. december je praznik JLA in praznik našega aktiva. Na ta dan sprejemamo nove elane \ aktiv. Praznovanje 22. decembra v letu 20. obletnice ljudske revolucije je bilo še (»osebno lepo. Zaključene so bile I. jugoslovanske pionirski* igre, \ katerih smo tudi mi sodelovali. Zelo Icjm» je v teh igrah uspel dra-matski krožek. Naj omenimo igrico „Volk in sedem kozic44, ki je bila uprizorjena dvajsetkrat po vseh večjih krajih Slovenije.
Zbrali smo se \ naši dvorani, da bi 22. dcceml»er kar najlepše praznovali. Med nas je prišla dramatska skupina doma TSS. ki nam je uprizorila ,,Balado o tmlnmti in oblaku44 Cipila Kosmača. Ob tej priložnosti smo razdelili novim elanom članske knjižice. Na koncu je prejelo nekaj naših elanov nagrado ob zaključku I. jugoslovanskih pionirskih iger.
Pomemben dogodek oh dnevu JLA je bilo tekmovanje naše mladinske cki|»c v naši občini na temo ..Naša občina v revoluciji"’. Dosegli smo drugo mesto in tega uspeha smo zelo veseli.
Veseli pa smo sploh us|>clio\ vsega našega dela v preteklem letu.
no <leIo, zato je vsak lastnik živali ilol-žan, da mu nudi pri tem važnem strokovnem delu vso pomoč.
Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič-Rudnik je 3. februarja 1962 na svoji seji sprejel odredbo št. 332—3 o obvezni tuberkulinizaciji \se nad en mesec stare goveje živine. Tuberkuli-nizaeijo je treba opraviti v teku leta 1962 in to na stroške lastnika.
. Kako pa postopamo v primerih, kadar nam tuberku lini /a cija pokaže tuberkulozne živali, ki jim strokovno pravimo tudi pozitivni reaktorji? Te reaktorje je treba čimprej odst ran iti iz hleva in jih oddati v klavnico, Ide ve pa temeljito razkužiti.
Lastniki tuberkulozme goveje živine so v takem primeru gospodarsko zelo močno prizadeti, ker morajo oddati
O strelski organizaciji v okviru občin® \ ič-Rudnik smo poročali že v prejšnji številki. Sredi prejšnjega meseca pa so imeli viški strelci obračun svojega dela na letni konferenci, kjer se je izkazalo, da je strelski šport v tej občini precej razvit in kvalitetno Indi n® zelo visoki ravni. V posameznih strelskih družinah je vključenih okrog 700 strelcev, zlasti mladine. V razpravi so ostro grajali neodgo-vornost do orožja, ki je pomemben rekvizit strelske organizacije in zato zahteva tudi pr>' merno nego.
Sklenili so sprejeti v svojo upravo strelišče ob Dolepjski cesti, organizirali inslruk-torski tečaj, ustanavljati pionirske sekcije i® \ ključevati tudi vnaprej mladino in pionirje v svoje \ rsle. Organizirali bodo stalni četvero-boj meti strelci občin Center, Bežigrad, Siska in Vič-Rudnik (op. ur. zakaj ne [ictcroboj 89 z Mostami vred ;'), novi 17 članski odbor pa k® [Htnovno vodil tovariš Janez Režek.
Program Jugoslovanskih pionirskih iger
V OKVIRU OBČINE VIČ-RUDNIK
V letošnje pionirske igre so se vključile vse telesmovzgojne organizacije, pionirski odredi, mladinski odseki gasilske zveze, mladinski odseki Svobod in prosvetnih društev, otroško varstveaie ustanove, organizacija Ljudske mladine Sloveaiije ter tudi strelske družine.
Leto JPI se razdeli v sledeče el,afte: f. etapa do 1. aprila
II.	etapa do 1. junija
III.	etapa do 1. septembra
IV.	etapa do 29. novembra
7.	Občinsko pionirsko prvenstvo od 22. do 23. maja v mnogoboju, roko-metu in med dvema ognjema za l,rCy' hodni pokal. Votli šola Oskar Kovačic-
8.	Plavalna šola od 26. VI. do 1& \JL ua kopališču Ko lezi ja pod vod' stvom PK Ljubljana. Na koncu tečaja bodo zaključne tekme. Akcija za vklju' če vanje mladine v klub.
9.	Sodelovanje pri Titovi štafeti
10.	\ obmorsko in višinsko letovfl' nje bomo zajeli čimveč mladine.
11.	Klub vzgojiteljev naše občine organiziral seminar za vzgojitelje ,,a
Igra ..meti dvema ognjema- je Izredno prilj tihljclia med pionirji.
I.	etapa
L Medobčinsko smučarsko tekmovanje v Za[ilnni dre 23. Ff. 1962. Sodelujejo pionirji občin Ljubljana-Vič-Rudnik, Grosuplje, Vrhnika. Tek -movanje bo v slalomu, teku in skokih za pionirje in pionirke.
TI. etapa
1.	Orientacijski pohod 27. aprila za pionirje in pionirke.
2.	Po vseh šolali bo izve lena analiza zdravstvenega stanja učencev.
3.	V mesecu maju bo organizirano srečanje in razgovor pionirjev z vrhunskimi športniki v dvorani Kina Vič.
4.	V večjih stavbah bomo organizirali pionirske hišne svete in jih usposobili za tlelo.
5.	Organizirali bomo občinsko šahovsko tekmovanje najboljših odred-mi hmoštev.
6.	Organizirano bo medobčinsko rokometno prvenstvo v začetku maja za pionirje in pionirke.
letovanjih. Ta seminar naj bi posed* vsi vzgojitelji 'e ošnjib letovanj.
12.	Nji letovanjih naj se izvaja l>r° _
gram Jugoslovanskih pionirskih tekmovanja, prireditve, izleti, ob16*’ sosednjih letovišč in podobno.	p-
13.	Kjer so možnosti, naj te iz dodeli jo pionirskim otiteJom zemlpTTt za ureditev igrišč, katere bodo ure11
s prostovoljnimi akcijami.
11L c t a p a	y
L Jesensko občinsko prvenstvo rokometu v septembru.
2.	Plavalna šola Ib. tečaj od * VIL do 10. VIII. na kopališču Kol«' zija [ititi vodstvom PK Ljubljaju1-koncu tečaja plavalne tekme. . ^
3.	Jesensko prvenstvo v košarki med dvema ognjema.
TV. etapa
1. Telovadi; e akademije v pro«
dne 29. novembra. Izvedejo vsa društva,
2. Smučarsko prvenstvo za k
šolsk»
1962-