PoStntna plačana v gotovini Cena 2 din \nVAp jffBl as ~ Ljudsko posojilo je pomoč naših delovnih ljudi svoji domovini Solkan, 2. julija 1948 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ I-e4o II., liter. 16 Ljudstvo soriškega okraja strnjeno v vrstah Osvobodilne fronte neomajno zanpa v delo in vodstvo KP Jugoslavije Ob resoluciji Informacijskega biroja Komunističnih partij o stanju v KPJ ljudstvo našega okraja živahno pretresa grajo, ki jo padla na našo Partijo. Pred očmi imajo veliko uspehe in gigantsko borho naše Komunislifne partijo skozi borbo in vedo, kakšna jo bila borba našo Partijo proti za-padniin imperialistom, katerih vpliv so jo prav na tem predelu kazal v več ljudstvu sovražnih oblikah. Vedo, da so bili 1« s pravilnim in bor-ajsnim delom Partijo v Jugoslaviji Vikljuteni Tiiovi Jugoslaviji. Na masovnih sestankih delavni ljudje prav v zvezi s terni obtožbami obljubljajo, da bodo postavljene si naloge za V. kongres KP Jugoslavije presegli in dokazali, da bo delavski razred s podporo vseli delavnih množic še vztrajneje nadaljeval z graditvijo naše socialistične domovine. Tako bodo z delom naši Goričani, Vipavci in kmetje iz Brd dokazali neopravičenost obsodb Informacijskega biroja proti Komunistični partiji Jugoslavijo in njenem« vodstvu CK KPJ. Delavci in nameščenci tovarne Anhovo centralnemu komitetu KP Jugoslavije Na sestanku delovnega kolektiva v tovarni cementa in salonita v Anhovem pri Gorici zbrani delavci in nameščenci pošiljamo tople, tovariške pozdrave CK KPJ na čelu s tov. Titom in mu izražamo svoje globoko zaupanje in zvestobo. Nikakor no moremo sprejeti obtožb proti Komunistični partiji Jugoslavije, ki jih je izrekel Informbiro. Te obtožbe krivično zadevajo no samo vodstvo naše Partije, ampak tudi vse komuniste in vse delovno ljudi v Jugoslaviji, ki vlagajo tako velike napore v borbi za graditev socializma. Trdon smo prepričani, da je politika, ki jo vodimo, pravilna in da edino taka politika odgovarja našim razmeram. To nam dokazujejo neštete praktične izkušnje in uspehi v našem življenju. Smatramo, da je protiljudsko in antipartijsko delovanje Žujeviča in Ile-branga najtežji zločin in predlagamo, da ju ljudsko sodišče strogo kaznuje. Kot komunisti, ki živimo in delamo na skrajnem obmejnem predelu Jugo- slavije, zagotavljamo Centralnemu komiteju, da se bomo z, vso odločnostjo borili proti imperializmu in vsem poizkusom, s katerimi hoče mednarodna reakcija izrabljati nesoglasje med našo in iioljšcviško Partijo, o čemer nam pričajo fašistične provokacije v Italiji. Obljubljamo, da bomo storili vse, kar zahteva od nas graditev socializma v Jugoslaviji, da dokažemo VKP(b) in vsem ostalim partijam pravilnost naše poti in iskreno zvestobo naukom marksizma-leninšznia. V dokaz neomajnega zaupanja v pravilno vodstvo CK KPJ in v zagotovilo, da bonvo korakali naprej v borbi za izvedbo petletnega plana, zvišujemo svojo prej sprejeto obveznost, da bomo vpisali 600.000 din ljudskega posojila, na 800.000 din. Gledali pa bomo, da tudi to vsoto prekoračimo. Naj živi Komunistična partija Jugoslavije in njeno vodstvo CK KPJ! Delavci in nameščenci tovarne cementa in salonita, Anhovo. V nedeljo so sekali, nakladali in vozili les V našem okraju so jo v tednu gozdarstva polagalo največjo pažnjo na Posek in vožnjo lesa iz področja Trnovskega državnega gozda. Pri nas je letni plan v privatnem sektorju že prekoračen in se zato v tednu gozdarstva nanj ni polagalo toliko pažnje. Odsek za gozdarstvo pri OIA) je izvršil v tednu gozdarstva popis krožkih goličav in zanemarjenih gozdov, ki Pridejo v plan za ohnovo gozdov v bodočem letu. V letu 1949. je predvideno, (la pogozdimo 180 ha ter očistimo 280 ha zanemarjenih gozdov. V bodočem letu se bo izvrševal plan za obnovo gozdov na področju SLO Ravnica. Trnovo, Grgar, Bale-Ravne, Če-Povan, Srednji iu Gornji Lukovec. . Uprava Trnovskega državnega gozda Je v tednu gozdarstva povečala posek *n izvoz lesa do avtomobilskih cest in železniških postaj. Sindikalna podružnica gozdnih delavcev je vključila vse delavce in voznike v Trnovem, lokvah in Dolu Predmeji, da so delali in izvažali les iz gozdda do avtomobilske ceste brez izostankov, V nedeljo 27. junija pa je uprava s pomočjo okrajnega odbora OP orga- Pionirski dan v Solkanu nizi ral a prostovoljno delo v Trnovskem gozdu. Dela se je skupno udeležilo 17SI ljudi, od lega 75 voznikov, 15 tovornih avtomolrilov, ki so vozili les na žago »Croeotti« v Solkan, na železniško postajo Gorica in v žago LIPA v Ajdovščini. Delavci so bili zaposleni pri poseku lesa, nakladanju in razkladanju lesa ter pri popravilu cest in izvoznih poti. Izdelalo so jo 228 in* iglaste hlpdo-vine, lesa za tesanje se je posekalo 93 m*, napravilo 2 lonj smrekovega lubja, iztesalo 16 m* tramov, izvozilo 463 m* iglaste hlodovine, 17 m3 bukovih hlodov, 500 prm eeluloznega lesa, napravilo 2 toni Oglja, izvozilo iz gozda 460 m3 hlodovine, naložilo 192 ni3 iglaste hlodovine na kamione in 7 m3 bukov« hlodovine. Na postaji »o razložili 192 ni3 hlodovine in 500 m3 celuloznega lesa ter naložili en vagon bukovo hlodovine. Za popravilo gozdnih poti »o pripravili 40 m3 gramoza in popravili 1095 m oti. Doseženi uspehi jasno pričajo, kakšno neprecenljivo bogastvo imamo v naših gozdovih, ki so danes last delovnega ljudstva in obenem zagotovitev naše gospodarske neodvisnosti. Kenk Združeni v Ljudski fronti bomo pod vodstvom Komunistične partije in tov. Tita ustvarili lepšo in srečnejšo bodočnost Ob proslavi pionirskega dne so naši najmlajši disciplinirano šli v povorki skozi Solkan Že v zgodnjih jutranjih urah so začeli prihajati v Solkan prvi pio^ nirski odredi. Hoteli so sodelovali na pregledu pionirske organizacije ob pionirskem dnevu. Od lanskih počitnic, ko smo šele postavljali temelje pionirski organizaciji, pa do letošnjega zaključka šole smo naredili velik korale naprej. Sedaj imamo čvrsto pionirsko organizacijo, ^ki vključuje v svoje vrste 93% vseh šoloobveznih otrok. Nekateri odredi so šli še mnogo dalje. Dali so organizaciji že pravo vsebino, ki je naredila organizacijo zelo zanimivo. Med prvimi je prav gotovo Dol-Predmeja, ki je prejela ob priliki poinirskega dneva prehodno zastavico v trajno last. Pohvaljeni so bili tudi pionirji iz Batuj, odred iz Ajdovščine, Ozeljana, med najboljšimi pa so tudi pionirji z Medane in Dobravelj ter pionirji s Krasa. Zasluga gre prav gotovo naši mladinski organizaciji, ki vodi naše pionirje, učiteljstvo pa s svojimi nasveti pomaga voditeljem pionirjev pri njihovem vsebinskem delu. Tudi na pionirskem dnevu so bili nekateri mladinci zelo požrtvovalni, bilo pa je tudi nekaj izjem, ki niso čutili dovolj odgovornosti za svoje pionirje. Pionirskega dne se je udeležila cela vrsta pionirskih odredov. Z grafikoni, slikami in parolami so prav lepo prikazali dosežene uspehe v šoli in pri prostovoljnem delu. Vse njihovo izvajanje je dokazovalo eno samo željo: Postali strokovnjaki nadaljnjih Titovih petletk! Pionirska razstava, ki je bila v osnvoni šoli, je prikazala pionirsko delo v šoli pri učenju in izven šole, kjer sc pionirji vključujejo v svojih krožkih in tam pridobivajo nove po-gledc na svet ter obenem stopnjujejo svoje veselje do bodočega poklica. Ta dan jc bil tudi ves Solkan v državnih in slovenskih zastavah. Organizacija AFŽ pa je postavila stojnice za sejmišče, kjer so bilo. razstavljene igrače ter 'mladinska literatura. Popoldne je prav lepo uspel fiz-kulturni nastop. Mali disciplinirani fizkulturniki so točno izvajali proste vaje. V nogometni tekmi so najmlajši pokazali, da so že čvrsti in da so kos tehniki igre. Zmagali so pionirji iz Vipave proti pionirjem iz Solkana z rezultatom 1:0. Nadalje so nastopile folklorne skupine, od katerih se je odlikoval odred Severjevega doma v Kojskem in pionirji iz Ajdovščine. Ob koncu programa nam je pionirski pevski zbor iz Dobravelj zapel par narodnih in partizanskih pesmi. Sedaj jc pred našimi pionirji naloga, da med počitnicami odlivajo trdnost te njihove mlade organizacije. V kolonijah, na taboren ju, v pionirskih brigadah pa bodo morali naši pionirji nabrati nove izkušnje, pridobiti nove sposobnosti ki jih bodo prihodnje leto vnašali v organizacijo Zveze pionirjev Jugoslavije. Iz proslave pionirskega dne je bila odposlana sledeča resolucija: Kongresu komunistične partije Jugoslavije — Beograd! Pionirji goriškega okraja prvič, po priključitvi k naši materi Federativni ljudski republiki Jugoslaviji — praznujemo svoj tradcionalni pionirski dan 27. junija — in ob tej priliki pošiljamo V. kongresu Komunistične partije Jugoslavije naše tople pionirske pozdrave. Zavedamo se, (la smo dosegli našo osvoboditev po ea-slpgi modrega vodstva in Inirbcnc Komunistično Partije na čelu — z našim ljubljenim maršalom Titom. Obvezujemo se, da bomo sodelovali pri sprovajanju sklepov, ki jih bo začrtal kongres in ob tem navdušeno kličemo: Naj živi V. kongres Komunistične partije Jugoslavije! Naj živi Komunistična partija Jugoslavijo! Naj živi Centralni kom.ilct Komunistične Partije Jugoslavije in njen sekretar Josip Broz-Tito! Zveze borcev NOV v pre^ongresnesn tekmovanju Dne 19. maia sc Je pričelo predkongresno tekmovanje Zveze borcev NOV. ki bo trajalo vse do kongresa Zveze borcev 4■ Julija- V tem času so pred organizacijami Zveze borcev velike naloge, ki so sc delno že izvršile, vso ostale pa moralo biti Izvedene do konca kongresa- V našem okraju so borci NOV pravilno razumeli pomen kongresa in so zato tudi takoj prijeli za delo In začeli vključevati nove člane ter sprejemati obveznosti pri gradnji Nove Gorice, zadružnih domovih, postavila* spomenikov in posvečati pažnio kul* turnemu dvigu njih samih. Zveza borcev na Lokvah Jc imela do predkongresnega tekmovanja samo 29 članov, danes pa šteje 204 člane. To je razumljivo, saj je vsa vas sodelovala v NOV. Pri delu se odlikuje Zveza borcev na Gradišču pri Renčali, ki šteje 49 članov in sc udeležuje prostovoljnega dela pri gradnji zadružnega doma 46 članov, ki so že vsi prejeli značke. Zveza borcev v Kanalu je bila do predkongresnega tekmovanja samo na papirju- Po reorganizaciji odbora so vključili v Zvezo še druge člane in so sedaj njihovi sestanki bogati po vsebini in njihove obvez’ nosti pomenljive. Do V, kongresa KPJ bodo postavili v Kanatu spomenik padlim borcem. Zveza borcev v Bu- danjah ko ravno tako do V- kongresa fcKPJ postavila spomenik, ustanovila svoj pevski zbor in bo imela prireditev z igro »Mostovi«. Omeniti pa je treba, da imamo na drugi strani tudi take organizacije, ki do danes niso napravile še prav niče« sar- Med takimi jc Zveza borcev iz Vrtovina, Velikih Zabeli. Avč in še več drugih- Pomanjkanje odgovornosti pri delu kaže tudi primer iz Ajdovščine, kjer so vključili v Zvezo borcev tovariša, ki niti ni čian OF. Take in podobne napake moramo nujno odpraviti, tako, da bomo čim lažje) izvršili postavljene naloge, ki bodo sprejete na I. kongresu Zveze borcev v Ljubljani 4. julija. Justi Pionirski odred „Janka Premrla** iz Predmeje je dobil prehodno zastavico v trajno last Okrajni pionirski štab je sklenil, da iu podlagi doseženih uspehov v letošnjem šolskem letu podari prehodno" zastavico v trajno last pionirskemu odredu ,,Janka Premrla" iz Predmeje, za uspešno učenje in delo V organizaciji ZP. V konkurzu mladih prirodoslov-cev sodelujejo vsi pionirji in so nabrali 120 kg pelina m 40 kg surdelikc. V fizkulturi sodelujejo vsi pionirji. Pri gradnji zadružnega doma so sodelovali prav vsi pionirji. Nabrali so 1200 kg železa in naredili 20 ms Zbrani pred tribuno so po slu&Ui objavljene rezultate V organizacijo so vključeni prav vsi šoloobvezni otroci, V letošnjem letu so imeli 35 odličnjakov in 26 prav dobrih. Šolski obisk je bil skozi vse leto 96%. Za gimnazijo je delalo izpit 30 pionirjev in 28 jih jc izdelalo. Imajo en odredni stenčas in 3 čete, skupno so naredili 400 dopisov. Imeli so pet kulturnih prireditev. Imajo naravoslovni krožek, v katerem sodeluje 21 pionirjev. drvi za apnenico. Skupno so naredili 2196 delovnih ur. 12 pionirjev je prejelo bronaste značke in 15 jih j bilo pohvaljenih. Vsako nedeljo imajo pregled krompirjevih nasadov koloradskega hrošča, pri čemer sodelujejo vsi pionirji. V pionirsko brigado gre pet pionirjev. To so doseženi uspehi organizacije Zveze pionirjev na Dolu Predmeji, je pa ista dosegla še večje uspehe. OPS Nižja gimnazija v Ajdovščini je zaključila šolsko leto V dvorani, kjcT je pred iremi leti prva slovenska vlada med drugim svečano izjavita, da mora kultura postati lasi delovnega ljudstva, so se zbrali pionirji in mladinci, starši, učiteljski zbor in gosijc, 300 nasmejanih, vedrih sinov in hčera delavcev in kmetov Vipavske doline je živo pričalo, da jc ljudsko oblast svojo obljubo izpolnila. Polagati je bilo treba račune o uspehih in delu v šolskem letu ter pokazali v koliko in kako je mladina z učiteljskim zborom izpolnila svoje obljube in kako je opravila naloge, ki nam jih nalaga naš maršal Tito in domovina. Tovariš ravnatelj je analiziral uspehe. Trije oddelki prvega razreda so se priborili do povprečno 63% pozitivnih, dva oddelka drugega razreda sto dosegla 72°/» pozitivnih, trije oddelki tretjega razreda so doseqli povprečno 81% pozitivnih; najboljši oddelek lila je dosegel 92% in je najboljši razredni kolektiv na šoli. IV. razred je dosegel 85% pozitivnih. Skupaj mora ponavljati rnzTede 27 učencev ali 8% od vseh dijakov na gimnaziji. Učiteljski zbor se je prizadeval, da bi normo dosegel in jc v glavnem učni načrt predelal. Prvošolcem sta mladinska organizacija in učiteljski zbor posvečala premalo pažnje. Ni bilo vse storjeno, da bi prvošolcem pomagali čez vse ovire in. težave ob prehodu iz osnovne šole v srednjo. Prihodnje leto bo treba prav prvošolcem posvetiti vso pozornost. Nuditi jim bo treba več pomoči v krožkih, četvorkah. Kaj pa popravni iz.piti? Vseh sku paj jih ima popravne izpite 49 ali 15% od vseh dijakov in dijakinj. Glede teh smo prepričani, da se bodo resno lotili učenja v počitnicah, da bodo srečno jeseni zTeli za prestop v višji razred. Kaj pa mala matura? Od 107 upravičencev za polaganje izpita za sprejem v višji razred jih je opravljalo izpit 50, uspešno jih je izpit dovršilo 40. Samo en kandidat je bil zavrnjen za leto dni, devet pa jih bo opravljalo popravni izpit jeseni. Dobra polovica od teh se ie odločila za nadaljevanje študija na srednjih strokovnih šolah in na učiteljišču. Ob živahnem odobravanju vseh so bile razdeljene nagrade najboljšim, ki so bili: Prcmru Magda, Leban Estera, Mervič Marija iz I. razreda, Pregelj Marija in Škerlj Ivanka iz II. razreda, Prinves Lojzka, Lavrenčič Minka in Mohorčič Vera iz III. razreda in Bolčina Marjeta iz IV. razreda. Odpravimo napake pri zagotavljanju delovne sile Večkrat se v našem okraju pojavljajo vprašanja, kje dobiti delovno silo, da bi- zagotovili podjetjem izvr* šitev plana za leto 1948. Prav zaradi tega so bile tudi konference vseh delodajalcev, ker se Je ugotovilo, da so nekatere ustanove in podjetja previsoko odmerila plače svoiini delavcem ne glede na uredbo- Na konferenci Splošnega gradbeno ga podjetja »Primorje« so prišli do sklepa, da bodo morala vsa podietja v Slovenskem primoriu sporazumno plačevati delavce po uredbah ter da ne bodo posamezna podjetja navijala plač, kar zelo škoduje skupnosti. Ta sklep se Je delno že izvršil, imamo pa nekatera podjetja, kakor tudi obnovitvene zadruge, ki se tega sklepa ne držijo. Tajnik obnovitvene zadruge v Trnovem je navil plačo delavcem tako visoko, da Je povzročil razdor in ne voljo do dela pri onih obnovitvenih zadrugah, ki se držijo -točno uredbe o plačah- Delavci ozir- zidarji. Id de* lajo pri obnovitveni zadrugi Trnovo, so po večini iz Renč in iz Grgarja• Jasno Je, zakaj zidarji iz Renč zato ne gredo na gradnjo Nove Gorice in gredo raje delati mimo iste 15 km dalje v Trnovo- Vprašamo se, alf le res efekt dela pri obnovitveni zadrugi Trnovo tako velik, da delavci zaslužijo mesečno okrog 9000 din- Odgovor Je lasen in kratek: Ti delavci delajo po normah, katere so seveda prenizke ter iili z lahkoto prekoračijo na bazi lOurnega delovnega časa. namesto na bazi 8-urnega. kakor to določajo uredbe. To Je prva nepravilnost, ki gre na breme obnovitvene zadruge oz. na breme članov, ki imajo porušene domove. D rit* gič, namesto da bi plačali presežek norme v procentih na bazi osnovne osemurne plače, Jim plačajo na bazi deseturnega bruto zaslužim, tako da imajo v normi oz. v akordu vštete tudi vse doklade, ki Jim po uredbi pripadalo, v kolikor te niso pretirane-Končno imajo še terenske doklade, katere znašajo 25 %■ Zato Je Jasno, zakaj so nekateri zidarji pri obnovitveni zadrugi v Trnovem v mesecu maju zaslužili 8988 din. Članom obnovitvene zadruge Trno* vo priporočamo, da skličejo občni zbor vsega članstva ter da pregledajo, koliko Je storjenega dela pri obnovi po* rušenih hiš in to čimprej, dokler se da še stvar popraviti. Ker Je sedaj izšla nova uredba ^ plačah gradbenih delavcev, naj se r tem seznanijo tmli delavci obnovitve* ne zadruge Trnovo, kakor tudi sam tajnik tov. Alojz Strosar ter nal se po njej ravna- S pravilno odmero plač bomo tudi lahko sorazmerno porazdelili gradbeno delovno silo ter tako zagotovili Izvršitev plana. Kostja Tudi obrtniki našega okraja bodo ustanovili svojo zadrugo 27. junija ee je vršila konferenca obrtniikov za ustanovitev nabavno prodajne zadruge obrtnikov v našem okraju. Že sama udeležba na konferenci je pokazala, kako je veliko zanimanje, saj je bilo preko tri četrtine vseh obrtnikov prisotnih. Konference sta se udeležila tudi člana republiške poslovne zveze in načelnik obrtniškega oddelka pri ministrstvu za komunalne zadeve tov. Mavrič, ki je podal smernice in naloge za bodočo delo. V diskusiji, ki je bila zelo živahna, so bili vsi prisotni sporazumno za to, da sc ta zadruga usta- novi. Izvoljen je bal tudi pripravljalni odbor, ki je začel takoj z delom, da preskrbi potrebni lokal, skliče občni zbor, kjer se bo izvalil upravni odbor trn nad/.oni odbor. S postavitvijo te zadruge bo zboljšana koordinacija dela med obrtniki in zadrugo samo ter bo tako omogočena boljša porazdelitev industrijskih izdelkov. Na tatk način iwxlo obrtniki v čim večji meri doprinesli k skupna liorl« za izpopolnitev naše še zaostale obrti ter na drugi strani prikazali, da ima naš privatni obrtniška 6ektor vso možnost razvoja v FLRJ. V. F. Okrajni sindikalni svet je organiziral tečaj za politično vzgoje članov sindikatov Še vedno nekaj sindikalnih vodstev v naših podružnicah ne razume važnosti kultummprosvetnega dela in pomena ideološke izgradnje članov sindikata. Zavedati sč moramo, da mora prav vsak delovni človek spoznati ide« jc Marxa in Lenina, ker bomo le tedni, če bomo oboroženi z znanjem, lahko onemogočili rovarjenje proti nam samim in dokončno odpravili izkoriščanje človeka po človeku Ideološka vzgoja našega delavca mo« ra iti vzporedno z izgradnjo naše domovine, ki se usmerja k socializmu-Le če bomo Ideološko podkovani, bomo lahko globlje doumeli važnost izvršitve petletnega plana, gradnjo zadružnih domov in naše ljudsko poso* jilo ter tako zavrnili vsak razdiralni poizkus reakcije. Prav z namenom, da bi sc nudilo delovnemu ljudstvu možnost ideološke izgradnje, je okrajni sindikalni svet organiziral dvakrat tedensko večerni sindikalni tečaj, ki ]c namenjen članom sindikalnih podružnic, da se ide* ološko dvignejo- Je pa ta tečaj, ki nudi široko možnost izobrazbe, vse premalo obiskovan- Krivda ie prav gotovo na odborih sindikalnih podružnic. ki stvari niso vzeli dovolj resno. Štiri ure tedensko se na tečaju nudi članom sindikata ogromne koristi za njihovo znanje. Potrebno je. da po* družnice, kakor sindikalna podružnica livarne štrukelj v Solkanu, postaja Oorica, DES v Solkanu, okrajno sodišče in še drugi boli temeljito skrbijo za ideološko vzgojo in s tem, da organizirajo obisk svojih članov na tem tečaju ter si tako zagotovijo kader predavateljev za politična vprašanja- lif.a'razred ie kol najboljši sprejeli prehodno zastavico iz rok zastopni-1 ce ll.a razreda. Samo za eno konferenčno dobo je lll.a iz.gubila zastavico in si jo končno zopet osvojila. Za mladinsko organizacijo je očrtal delo v šolskem letu tov. France-tič Egon. Organizacija ie storila velik korak naprej, toda vsi razredni kolektivi niso napredovali enako jn bo prihodnje leto morala organizacija mobilizirali prav vse sile za borbo, za boljše uspehe in za ideološko izgrajevanje. Tovariš ravnatelj je še očrtal velike in častne naloge ljudskega učitelja tn profesorja ter uspehe v po- vezovanju s starši s pomočjo roditeljskih sestankov, zlasti to pri izbiri pokjicev, kjer se ie pokazalo, koko veliko zaupanje imajo starši do naše šole. Se tesnejše sodelovanje, demokratični in tovariški odnosi med učiteljskim zborom, starši in mladinsko organizacijo bodo v prihodnje zajamčili večji učni in vzgojni uspeh zavoda. Po nastopu s pevskimi točkami in S plesnimi skupinami, ki so žele navdušeno pohvalo vseh navzočih, so tovariši razredniki razdelili spričevala, nakar je bila v gimnaziji otvor-iena šolska razstava Šofško leto na gimnaziji v Šempetru pri Gorici je končano Sredi junija t. 1. je Šempeter Skoraj izumrl. Šolsko leto je končalo, dijakov ni bilo več. Po desetih dneh pa je 26. junija zopet zaživelo po vasi. Mladina je s slavnostno akademijo zaključila Šolsko loto, katere se je udeležilo tudi lepo število staršev, ki so ta dan prišli nar zadnji roditeljski sestanek. Akademiji, kateri je prisostvovala tudi članica Okrajnega OP odbora tov. Ribičič Marinka in zastopniki raznih masovnih organizacij je imela prav lep usjjeh. Videlo sc je, da je mladina vložila dosti truda za priprave zaključne akademije. V svojem centralnem poslopju je bila urejena tudi razstava šolskih izdelkov, kjer ste videli stenčase posameznih razredov, slike in parole, ki so klicale v brigado, veliko število lepih risb in razne grafikone, ki so prikazovali učni uspeh ter drugo. Na akademiji je to Rvbičij Marinka v svojem govoru obrnila pozornost predvsem na mladino, ji dala smernice za prihodnje šolsko leto, izrazila priznanje mladinski organizaciji za njeno delo med šolskim letom. Prav tako ni prezrla truda tov. profesorjev, katerega posledica je brez dvoma dober končni uspeh. Dijakom, ki so pokazali največ uspeha pri učenju, je tov. delegat razdelil spričevala in jim v imenu gimnazije poklonil knjige ter edinemu odličnjaku črne Silvestru tudi izredno nagrado. Kot najboljši dijaki I posameznih razredov so bili nagra-I jeni: Klančič Lidija, Tinta Marij, črne Silvester, Mavrič Lenart, Žorž Zofija, Gorkič Adrijana, Klikanja Milena Vidmar Cvetko, Mlakar Božena, Weit Silvestra, Hmeljak Boris, Močnik Mara, Pušnar Renat in Poberaj Ermin. Najboljšemu osmošolcu je poklonila zastopnica AFŽ z Rafuta se posebno darilo, 'kar je dokaz. s kakim zanimanjem spremlja naše ljudstvo razvoj gimnazije na Goriškem. Učni uspeh je z ozirom na prvo policije pokazal, da je mladina začela spoznavati, kaj je njena najvažnejša naloga v Novi Jugoslaviji in je kljub objektivnim težavam s pomočjo študijskih krožkov in tov. profesorjev močno napredoval. Od (>16 dijakov je izdelalo 344 dijakom ali 55.84%, izpite ima 158 dijakov ali 25.64%, padlo je 98 dijakov ali 15.59%. neocenjenih je bilo 9 dijakov ali 1.46% in prav toliko jih ne sme več pojavljati razreda. Vzrok, da ni bil učni uspeh boljši je predvsem v tem, ker jc fašizem slovenske šole zatrl, prepovedal slovenski jezik, iz zavezniških šol pa naša mladina ni prinesla nobenega znanja in resnosti. Vendar so se po prvem letu naše gimnazije pokazali veliki uspehi. Mladina gleda na učenje z resnostjo in z najboljšimi nadami lahko gledamo v bodoče na razvoj in uspehe naše mladine. Ob prvi maturi na gimnaziji v Šempetra pri Gorici Goriška, ki je »o stoletja naseljena e slovenskim življenjem, je morala čakati revolucionarni nastop OF, da jo bik) njeno ozemlje končno priključeno Sloveniji. Po priključitvi je bila v Šempetru osnovana popolno sloven- pokitično, gospodarsko in kulturno življenje v svoboda. Domovina je takoj dala Primorski mladini šolo in pred osmima meseci je pripeljal vlak 646 dijakov v novo gimnazijo v Šempetru pri Gorici. Da- 'S*'1 'lij if.x * 1 %’m Prvi maturanti na Goriš k| gimnaziji v Šempetra eka gimnazija, prva v zgodovini Goriško sploh in pričela je sprejemati dijake iz Brd, Krasa, Soške in Vipavske doline. Za Slovence je bila žo 1913. leta ustanovljena v Gorici slovenska gimnazija. To je bil najbolj slovenski zavod v .Sloveniji. Učni jezik je bil edino slivenski. Toda gimnazija je imela samo štiri razrede. S tem so goriški Slovenci dobili svojo prvo, a ne popolno slovensko gimnazijo. Ko pa je maja 1915. leta stopala Italija v vojno, je zavod prenehal delovati. Tej gimnaziji je bilo tako usojeno le kratko življenje. V šolskem letu 1919-1920 so zopet odprli gimnazijo v Idriji s slovenskim jezikom in to zopet samo nižjo zaradi tega, ker je tudi goriška slovenska gimnazija innela sam® štiri razrede. Gen litijeva fašistična reforma šolstva je 1923-24 odpravila še ta zavod. Fašizem je začel zatirati vsako kulturo, ki ni bila njihova. Vzel nam jo šolo, hotel uničiti jezik in narod sploh. Fašizem je končno padel in Slovenci na Goriškem So zaživel« novo nes pa so zapustili to gimnazijo prvi maturanti: Banovec Miro, Brecelj Miroslav, Jerkič Rado, Kozman Marko, lisjak Stojan, Mermolja Niko, Pelicon Marjan, Poberaj Ermin, Srebrnič Julij, Škrk Anton. Uršič Fernanda, Vičič Simon, Žigon Darko in šo'pet priva-tietov, tako je delalo maturo 18 pripravnikov. Uspeh višjega tečajnega izpita je !>iil sorazmerno dober, če upošteva mo, da so naši maturanti prišli iz zavezniških Sol, oddaljeni od snovi, ki jo zahteva našo šolstvo, šc bolj pa oddaljeni od resnosti, discipline An smeri (>ouka na naših gimnazijah. Prež dvoma je to važen dogodek v zgodovin« našega šolstva na Primorskem. Primorska mladina, ki je bila vse doslej zatirana in zapostavljena, bo v bodoče lahko razvijala svoje sposobnosti in prepričani smo, da li-o gimnazija v Šempetru v bodoče dala ljudi, ki bodo s svojim delom .in svojo sposobnostjo pomagali gradit« boljše življenje delovnemu ljudstvu naše domov Lnc, K. S. I?oseyl. smo že 90 odstotkov piana feontrahiranja koruze tu 91 odstotkov kontrahiranja pšenice Letošnja urdeba o kontrahiranju žit je mi terenu že zajela velik razmah. Dnevno kmetje sklepajo pogodbe in ol)coein pozdravljajo način letošnjega odkupa. Na masovnih sestankih eo prej pridno pretresli uredbo o kon-trahiranju in končno uvideli, da ,'t* nespametno če že do danega roka ne sklenejo pogodbe in s.i s tem zagotovijo preskrbo z industrijskim biatloni. Zato se je že v več vaseh presegel postavljeni plan in to za 300 pa tudi 400“/«. To nam dokazuje, da se daaies naš kmet zavestno vključuje v plan in s tem v veliki meri pomaga reševati težkoče, k« so trenutno prod nami ko se borimo za gospodarsko osamosvojitev. Kmetje iz Bilj so presegli plan za 100%. sklenili so pogdibo za 2800 k logramov. Tudi v Krombergu so o sedaj je bilo izkopanih tn betoniranji! 130 m3 temeljev, zidanega je jo bilo še nerodno odvajanje prlspev kov socialnega zavarovanja ter prometnega davka. Sam način !zplačcvsw nja posameznih uslužbencev, delavcev in voznikov Je površen; Se noben pre jemnlk ni potrdil prejema denarja za Izvršeno delo, tako da KLO danes ne more ugotoviti, da je bil denar resnično izplačan. Pri pregledu gornje zadeve so organi kontrolno komisije Izdali potrebna na. vodila za ureditev poslovanja krajev nih podjetij, kar pa nikakor ni dovolj. Sleherni vaščan mora postati kontrol-ni organ nad tein, kako poslujejo nji. bova podjetja v vast. Poleg tega pa Je potrebno, da se tudi poverjeništvo za lokal no gospo darstvo pri OLO z večjim zanimanjem pripravi na organizacijo lokalnih podjetij In Industrijo ter nudi KLO.jem potrebno pomoč. Ce bi bila kontrola Izvršena v mesecu marcu, tega stanja danes no M bilo. Noša dolžnost Je dvl ga tl gor. poda reko KLO-je v ne na admL nlstrativnl način, ampak z tndlvidu alno vzgojo voljenih organov, s čemer bomo daU naši krajevni oblasti p ra. vUni značaj ljudsko oblasti. Smatramo, da bo predsednik KLO in istočasno upravnik podjetij s celot lilm KLO jem razumel potrebo ure. (lltve in Izvršitve predlogov kontrolne komisije, ter da bo poverjeništvo za lokalno gospodarstvo posvetilo več pažnje svoji nalogi ter tako dalo Lokalnim podjetjem pravilen značaj. D. L. Rihcmberku bo kongresa KPJ bito že 55 m zidu, zažgali so 130 q apna, navozili 120 m* kamenja in 60 kubičnih metrov peska. Veo to delo nam prikaže visoko delovno zavesi in predanost vaščanov Osvoliodilni fronti in njeni voditeljica Komunistični partiji Jugoslavije. Ze po šestdnevni gradnji so aj priborili okrajno prehodno zastavico. L. N. Turizem v našem okraja Tudi pri nas Imamo vse pogoje, da st turizem razvije, saj imamo dosti lepili krajev, kjor bo delovni človek po napornem delu našel primeren oddih. Od minlststva za trgovino in preskrbo, uprave za turizem ic bilo določenih v našem okraju 4 turi.st;čne centre: Kanal, Čcpovan. Ajdovščino. Vipavo. Iz teli centrov imamo lepe sprehode v kraie, kjer so se za časa borbe bo-rile brigade IX. korpusa- Vsi tisti, kateri tridejo v te kraie na oddih, nai prinesejo s seboj svojo živilsko nakaznico; javilo naj sc krajevnemu ljudskemu odboru, kjer boda prejeli dodatno turistično nakaznico« Gnstran mefe ••• Partizani nadaljujejo svojo Mo Zahteve partizanov Tržaškega ozemlja potrjujejo zvestobo idealom delovnega ljudstva do končne zmage demokratičnih sil sveta Zahteve partizanov tržaškega ozemlja na svoji skupščini ponovno potrjujejo zvestobo idealom delovnega ljudstva do končne zmage in moči vseli demokratičnih sat sveta. Kljub oviram Vojaške uprave glede prostorov zasedanja skupščine je bilo razpoloženje vseli delegatov in povabljencev na borbeni višini, ki je dokazovala vso pripravljenost vseli navzočih za bodoče lx>rbe. To razpoloženje je dvigala okrasitev dvorane same s slikami najpriljubljenejšili voditeljev, partizanske borbe iz, preteklosti in sedanjosti. V vsej dvorani je bilo čuti duh partizanskih borcev, najborbenejših ljudi našega naroda. Referat tovariša Branica Babica, tajnika S1AU in OF, v katerem je podal 6liko razvoja partizanskega gibanja v Julijski Krajini, s posebnim ozirom na osvoboditev Trsta, je obudil spomine vseli navzočih na težke dni, ki so jih preživljali in na vso lepoto in globino idej, za katere so se borili in zmagali. »Nič manj kot 8000 borcev je padlo za osvoboditev Trsta, da ne štejemo vseh drugih, ki so padli v vseli letih vojne proti fašizmu. Ljudstvo je_drago plačalo svojo svobodo, zato jo je znalo in jo zna ceniti,« je dejal govornik. Ko je tov. Babič orisal razdobje anglo-ameriške uprave, je razkrinkal vso, pod vplivom reakcionarnih sil, vodečo politiko in kampanjo diskreditiranja partizanskega gibanja. Navajal je celo vrsto konkretnih dokazov o sovražnem razpoloženju Vojaške uprave proti partizanskim borcem. Svoj govor je zaključil z besedami: »Zvesti težnjam in idealom delovnega ljudstva, bodo naši partizani še v večji meri povezani s svojim ljudstvom in skupno z njimi korakali do končne zmage. Naj žive junaški partizani Tržaškega ozemlja!« FIZKULTURA Pričetek vokalnega tekmovanja FLRJ — dar maršala Tita Dne 27. junija se je pričelo tekmovanje za pokal FLRJ — dar maršala Tita. V tem tekmovanju bodo sodelovale vse nogometne ekipe našega okraja ter vse ekipe Primorske. Prav vsa fizkiilturna društva so so ra te tekmo dobro pripravila in bodo zato teli mo tudi zanimivo in na dostojni višini. Izid prvega kola prvenstva Za pokal tekmuje 15 nogometnih ekip (10 mladinskih in 5 članskih) 1. FA »Adrija« Miren 2. FD Gorica III 5. FA Dornbcrg 4. manjka! 5. FA Šempeter 6. FA Železničar 7. FD »Volga« Solkan 8. FA tovarna Anhovo 9. FD Ajdovščina 10. F A Renče 11. FD Gorica I 12. FD Gorica II 13. FD »Volga« Solkan 14. FD Vipava 15. FD Ajdovščina Rezultati prvega ko]a prvenstva: FA Železničar — Dornbcrg 8 :0 (Železničar prepusti nadaljnje tekmovanje Dornbergu) F A Tovarna Anhovo — »Volga« Solkan 6 :0 FA Renče — Rihenrberg 3 :0 FA Miren — Ajdovščina 2-1 FD Gorica — Šempeter 3 :0 (p. f.) FD »Volga« Solkan — Ajdovščina 5:0 FD Gorica — Vipava 4 :3 Razpored za nedeljo 4. julija Na igrišču v Mirnu ob 14.30 Miren — Dornberg Na igrišču v Šempetru ob 14. 30 Renče — Tovarna Anhovo Članske tekme odpadejo zaradi tekmo reprezentanc Goriškega okraja med FD Enotnost Ljubljana O. M. V Italiji so stavke 'delavcev na dnevnem redu Kako skušajo zastrupljati naše otroke DOPISI Tudi na Otlici so sprejeli obveznosti Poleg podobnih demonstracij, ki se vrstijo druga za drugo, se skoro neprestano menjajo stavke v raznih krajih. V Trevizu je delavska zbornica proglasila splošno stavko, ker so delodajalci razpustili delavsko notranjo komisijo. V pokrajini Cosenz-a je stopilo v stavko preko 30.000 poljedelskih delavcev, ker veleposestniki nočejo spoštovati delovnih pogodb. Predvideva sc splošna stavka zaradi spornega vprašanja v tovarni Motta, kjer stavkajo vsi delavci in zahtevajo zboljšanje gospodarskih razmer. Otroci so začeli vračati podobice katehetu, češ, da nočejo takih, na katerih piše o politiki. Čeprav se je katehet posl užil najbolj grobega prepričevanja, da ima on prav, to je z grožnjami in s pretenjem, otrok ni mogel ukrotiti. Tudi matere so se kasneje odločno uprle takemu postopku. V Neapelju je prišlo do pravega-spopada med policijo in demonstranti. 10.000 brezposelnih, med njimi vojne sirote in vdove, je s pohodom v povorki po Neapelskih ulicah demonstriralo. Nad 500 policajev pa je brez vsakega vzroka napadla povorko s streljanjem in z vdiranjem med povorko s kamioni. Delavstvo je odgovorilo na ta napad s tem, da se je z golimi rokami ali pa z drogovi svojih zastav in transparenti začelo boriti z dobro o-oženo policijo. Skoro celo uro je trtjal spopad, vendat j» zmagalo delavstvo V slovenski šoli je katehet dr, Prešeren razdeljeval učencem v višjih razredih podobice z 12 zapovedmi. F.na izmed teh 60 glasi takole: Vedi, da je komunizem tvoj največji sovražnik, zato ne čitaj njegovih časopisov, ne hodi v njegova društva, ne V njegove kolonije! V zvezi z razpisom ljudskega posojila ao in teti na Otlici masovni sestanek, na katerem so obravnavali pomen posojala za uresničenje petletnega plana. Čeprav je vas revna in je bilo na sestanku le okrog 50 ljudi in to v pretežni večini mladina in žene, so se obvezali, da bodo dali 54.500 dinarjev posojila. Sklenili so, da bodo pridobili še druge, ki jih na sestanku ni bilo, tako da se bo ta znesek podvojil. Posebno se je izkazala tovarišica Barlm Prem, vdova po padlem borcu NOV s sedmimi mladoletnimi otroki, ki se je obvezala za 1000 din posojila ter s lem dokazala, da so tisti, ki so največ žrtvovali za našo osvoboditev, tudi danes v gosodareki borbi pripravljeni dati vse za čimprejšnjo gospodarsko osamosvojitev. Tudi tovariši Ralaol Polanc, Franc Z gen in Ivan Krapež, ki 90 vs.i trije 100% invalidi, bodo dali skupno 2000 din. Ti primeri naj bodo za zgled tistim na Otlici, ki lahko prispevajo k posojilu, pa tega še niso storili. Ker se ljudstvo na Otlici zaveda pomena zadružnega doma, 90 se lotili tudi tega dela. Brigada 30 vaščanov je v nedeljo dokončno izkopala temelje, tako da bodo zdaj že pričeli s kopanjem kletk Pri tem delovnem poletu te brigade pa je bilo kar čudno videti nekatere vaščane, kako so se praznično oblečeni sprehajali mimo graditeljev. Prepričani smo, da se bodo v prihodnjih dneh vključili v delo tudi ti, in da bo prihodnjo nedeljo na gradriišču vsaj 100 vaščanov. S tem, da se je gradnja pričela, so videli tudi oni, ki so prej delo ovirali, da pri na« ne poznamo sak-, kadar gre za korist« ljudstva. B. L, Do V. kongresa KPJ bodo tudi na Lokvah zgradili zadružni dom Dejstvo je, da večina vasii, ki 90 bile za časa NOB med prvimi, kljub teum, da so bile med vojno opustošenc in izropane, danes vzgledno grade njihova gospodarska in kulturna središča, kar nam pričajo tmli gaditeij« zadružnega doma na lokvah, ki so do sedaj napravili 70 m* peska, 55 m3 kamenja in zažgali 60 q apna. L N. PRISPEVKI ZA FOND »NOVE GORICE« Uprava časopasa »Nova Gorica« se zahvaljuje okrajnim podjetjem: »Pro-mes«, »Vino-Gorica« in okrajnemu magazinu, ki so prispevali vsak po 15.000 din. Športni dan v Šempetru Dne 4. julija bo v Šempetru prvi športni dan v letošnjem letu. Ob 9. zjutraj pričnejo lahkoatletsko tekmovanje;' Popoldan ob 13.30 bo kolesarska teknua z navadnimi kolesi — proga Šempeter, Volčja draga, Vogrsko, Ajševica, Rožna dolina, Šempeter. Proga bo dolga 15 km; Ob 14. bo kolesarska tekma s športnimi kolesi 7. navadnimi gumama in brez menjalnika. Proga Šempeter, Rožna dolina, Ajševica, Kromberg, postaja Gorica, Rafut, Šempeter. Proga mori 15 km; Ob 14.30 bo vlečenje vrvi; Ob 15.30 bo nogometna tekma med reprezentanco goriškega okraja : FD Enotnost (Ljubljana); Ob 17. bo odbojka FD Nova Gorica proti FD »Volga« Solkan; Od 17. ure dalje prosta zabava. Vsi tekmovalci ,ki želijo sodelovati v tekmah, naj se prijavijo fizkultur-nemu društvu Nova Gorica v Šempetru. FD Volga 1 FD Ajdovščina 5x0 V nedeljo 27. junija je bila na igri- šču v Solkanu nogometna tekma za |H>kalno prvenstvo med FD »Volgo« in Ajdovščino. » Že takoj v začetku igre se Je pokazalo, da ima vodstvo tekme v rokah F1) »Volga«, ki je stalno ogrožala vrata FD Ajdovščine. S svojo povezano igro so Solkanci pokazali lep nogomet. FD Ajdovščina v tej tekmi prav gotovo ni bila kos svojemu nasprotniku in 6e imajo zahvaliti samo svojemu vratarju, da ni bil rezultata še višji. Videlo se jim je, da so prišli na tekmo nepripravljeni, brez treninga in so zato v drugem polčasu popolnoma klonili. Na terenu je bil najboljši vratar FD Ajdovščine, ki je ubranil več nevarno streljanih žog. Tekmo je 90d.il pomanjkljivo sodnik iz Šempetra. FD Gorica : FD Vipava 4x3 V nedeljo 27. junija se je odigrala na ijgrišču v Šempetru prva nogometna tekma za pokalno prvenstvo. Tekma jo hila žo v prvih minutah živahna, žaga jo valovala s polja v polj«; in v osmi minuti je enajstorica Gorice dosegla i»rvi gol. Vipava je po tem prvem golu začela napadati in ji je tud.i uselo v 15. minuti izenačiti. Z napadom pa niso popustili in je precizni strel napadalca Vipave zvišal re- zultat na 2:1. V zadnjih minutah rve-ga polčasa pa je moštvo Gorico izenačilo. V drugem polčasu se je razvil šo ostrejši tempo in je bila prav zato igra zelo zanimiva. Še parkrat 6e je potresla mreža, enega kakor drugega gola. Končni rezultat je bil 4:3 za FD Gorico. Tekma je bila lepa in živahna, moštvi sta v najlepšem tovarištvu preizkusili svoje moči, kar jo gledalce zelo navdušilo. Najboljši na terenu je bil srednji napadalec FD Gorico Gorjan, ki je s svojo lepo igro dosegel dva gola. Z več treninga bi imel pri nogometu še več uspeha. Tekmo je sodil tovariš Štubelj Mirko, ki pa svoji nalogi ni bil popolnoma dorasel, kar je ustvarjalo nerazpolo-ženje med igralci, kakor tudi med gledalci. A, D. Obdana z lepim vrtom ob reki Vipavi bo otrokom, ki bodo v koloniji drugi dom Delitev živil v juliju 1948 0L0 Gorica, poverjeništvo za trgovino in pr©»kri>o obvešča maloprodajah© in potrošnike, da so obroki hrane v juliju neizpreiuenjeni. Moka so deli za 15 dmi in sicer od 1. do 15. julija. Razmerje moke je enako kot v mesecu juniju. Maščoba se deti za pol meseca in sicer na dva odrezka za maščobo. Maloprodajalce opozarjamo, da v nobenem primem ne smejo izdajati potrošnikom moke za ves mesec. Preklic Cukjati Anton, sin Rudolfa, rojem 5. maja 1927 v Medani in tam bivajoč, proglašam za neveljavno svojo ovetmo izkaznico in poverilnico za odposlanca okrajnega ljudskega odbora Goniča. Uredništvo in uprava: Sotkon ul IX. Korpusa 186, tel. št. 1 in 7. Urejuje uredniški odbor, liska tiskarna Slov. poroč. v Ljubljani. Izhaja vsak petek.