Poštnina platana v octocinl	h	0*®	M*1
jlnmnshl dem
V Oublianl, sečila, IS. aoousta 133?
Japonci razlagajo povod in ozadje svojega naskoka na Kitajsko
Sovjeti se pripravljajo
na vojno z Japonsko
Tokio, 18. avgusta, o. Japonski krogi presojajo dogodke na Kitajskem zelo resno, ker računajo, da bo vsekakor posegla v spopad med Kitajci in Japonci Sovjetska Rusija z orožjem. Japonska vlada Ima na razpolago podatke, ki kažejo, da se Rus1]|a z izredno naglico na to pripravlja. Japonski krogi so s posegom Rusije v vojno računali že v začetku spopada s Kitajsko in so ukrenili vse potrebno. Po mnenju Japoncev to samo dokazuje, da je Kitajska bila vedno orodje Moskve in da je zaradi tega nastop Japonske docela opravičen.
Japonski vladni krogi izjavljajo tudi, da se varajo vsi tisti, ki pričakujejo, da bo Japonska prišla v Finančne ali gospodarske stiske. Vlada je sklicala parlament, da ji bo dal obširna finančna pooblastila in da bo razglasil vojno stanje za vse japonsko gospodarstvo.
Kaj bo storila Anglija
London, 18. avgusta. Zunanji minister Eden je prekinil svoj dopust in se je odpeljal v London. Takoj nato so sklicali sejo kabineta, da se zunanji minister informira o položaju v Šanghaju. Konferenca je bila v Edenovi pisarni v zunanjem uradu včeraj popoldne. Udeležili so se je Eden, lord Hali-fax, vojni minister Duff Cooper ter Hore Belisha, ki se je več kakor dve uri razgovarjal o položaju na Daljnem vzhodu.
Poluradno poročilo za tisk, ki so ga izdali po seji, pravi, da so ministri razpravljali o vseh možnostih za mirno rešitev napetega stanja v Šanghaju. Angleška vlada bo poskusila vse, da doseže pomir-jenje, najprej pa bo zavarovala svoje koristi in svoje podložnike. Vlada bo poslala poziv obema vojskujočima se strankama, naj sovražnosti vsaj omejita zgolj na Šanghaj. Ojačila bo svojo vojno mornarico v kitajskih vodah in poslala tja več oddelkov iz Indije.
Evropsko brodovje sc zbira pred Sangajem
London, 18. avg. o. Vse države, ki imajo svoje državljane v Šangaju, so poslale tja svoje parnike, da odpeljejo ljudi iz mesta, in pa bojne ladje za varstvo teh potnikov. Tako je včeraj odplula v Šangaj iz Surabaje na Javi holandska torpedovka. V Šangaju je že nekaj ameriških bojnih^ ladij, včeraj pa je z Manile na Filipinh odplula še ena križarka z bataljonom ameriške pehote, da ojači ameriške čete v mednarodni četrti v Šangaju. Francoska vlada je naročila parnikoma »Sphinx; in »Aramis«, naj bosta pripravljena, da vzameta na krov vse francoske državljane iz mesta. Pri tem bo sodelovalo vse francosko bojno brodovje, kar ga je v kitajskih vodah. Francosko vojno ministrstvo je tudi poslalo vojaška ojačenja iz zadnje Indije v Šangaj.
Po poročilu angleške admiralitete je sedaj pred Šangajem 6 angleških vojnih ladij. V Nanking sta priplula en angleški rušilec in ena matična ladja za letala.
Letala seiejo grozo in smrt
Šanghaj, 18. avg. AA. (I)NB) Japonske letalske sile, ki so v ponedeljek dobile precejšnje oja-čenje, so včeraj obstreljevale kitajske postojanke pri Putungu. Kitajska letala, ki so skušala napasti japonske postojanke, so pregnali protiletalski topovi vojnih ladij. Vzlic temu se je pa kitajskim bombnikom posrečilo bombardirati japonske vojašnice v Čaheju in Honkevu. Toda njihove bombe niso zadele cilja. Neko kitajsko letalo so sestrelili. Med letalskimi boji zadnjih dni so i japonska i kitajska letala letela nad francosko mednarodno koncesijo. Več civilistov je pri tem postalo žrtev letalskih napadov. »Shangai Times« trdi, da je bilo samo včeraj v francoski mednarodni koncesiji okoli 100 mrtvih in ranjenih, ined njimi mnogo tujcev.
Po japonskem poročilu so se včeraj, zjutraj ol) 10.15 krajevnega časa prikazala nad Hongkijem štiri kitajska letala ravno v trenutku, ko se je začelo vkrcavanje britanskih in ameriških beguncev, večjidel žensk in otrok. Med begunci je nastala panika. Toda kitajska letala niso metala bomb, temveč so se umaknila, ko so vzletela japonska letala in so jih japonske protiletalske baterije začele obstreljevati. Ob 11.25 se je prikazalo spet šest kitajskih letal, eno izmed njih so japonske baterije sestrelile.
Poročilo poveljstva japonskih čet v Šanghaju pa trdi, da so se kitajska letata obrnila proti Hangkavu. Japonska letala so uničila vsa kitajska letališča v neposredni okolici Šanghaja. Poslopje japonskega konzulata v Šanghaju je po uspešnem napadu kitajskih letal en sam kup razvalin, toda osebje konzulata uraduje vzlic temu.
Boii ponoči
Šanghaj, 18. avg. AA. (Reuter) Snoči je mesec obseval središče Šanghaja, Vutunga, Čapeja .in mestni okraj s tkalnicami. Prebivalstva se je polastil strah pred letalskimi napadi. Japonska križarka -Izumo« je zapustila svoje dosedanje mesto in odplula tri km dalje po Vangpuju, kjer se je vsidrala. Na njeno mesto je prišla križarka »A tani :. Vsidrala se je pred japonskim konzulatom. Z žarometi išče neprestano kitajska letala.
Nihče si ne upa nastopiti
London, 18. avg. A A. (Havas). >Morning post« prinaša uvodnik, v katerem pravi med drugim:
Nobena izmed držav, prizadetih na Kitajskem, ne velikih, ne malih, ne more brezbrižno opazovati sedanjo dogodke. Toda nobena izmed teh držav nima poguma, da bi ta spor temeljito proučila v Ženevi, ker bi se tako na podlagi mnogoštevilnih izkušenj v zadnjih 5 letih ustvarila še večja zmeda.
Pariz, 18. avg. Havas. Vojno bi bilo mogoče preprečiti samo tedaj, če bi v Evropi vladal mir. Toda celo med demokratskimi državami ni dovolj edinosti in zato se morajo demokratske vlade truditi samo zato, da omeje posamezne konflikte. Vse to bo trajalo dotlej, dokler zapadne velesile ne bodo složne in utrdile položaj v Evropi.
Možnost omejitve vojne na Daljnjem vzhodu je odvisna od vedenja USA. Vojna se bo dala omejiti le tedaj, če bo vvashingtonska vlada pristala na kar aktivnejše in skladnejše sodelovanje z Londonom. Toda washingtonska vlada, pravi liberalni list, ni doslej z ničemer pokazala, ali bi bila pripravljena za takšno sodelovanje in v kolikšnem obsegu.
Novi uspehi španskih nacionalistov
Salamanca, 18. avgusta, o. Nacionalistični oddelki so v ponedeljek zasedli mesto Raincso proti Santanderu. Mesto je važno križišče in industrijsko središče za vso pokrajino. Glavno vlogo pri zasedbi mesta sta igrala letalstvo in topništvo ki sta prizadela rdečim ogromne izgube Sovražna obramba je bila razvrščena v obliki vreče. Vseh 20 bataljonov, k' so branili postojanko, je uničenih. Nacionalisti so zavzeli nad 20 postojank. Prebivalstvo v Rainosi je nacionaliste navdušeno sprejelo, V tamkajšnji tovarni orožja so nacionalisti zaplenili še 40 topov, ki so bili ravno dokončani.
Na santandarski fronti je padlo na tla troje vladnih letal. Vladna letala so zopet začela bombardirati odprta mesta v ozadju. V Valladollidu je bila ubita ena in ranjene tri žene. V Valenciji je bilo ubito dete in dve ženi.
Včerajšnje poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva javlja s santandrskega bojišča, da so čete tujske legije odbile sovražni odpor in zavzele pristanišče Escudo in kraj Arijo. Nacionalistične čete so znatno prodrle na sever in zavzele pomembne postojanke. V bojih so nacionalistične čete zaplenile 6 ruskih tankov in mnogo drugega vojnega gradiva. Sovražnik je izgubil 675 mož. Drugi nacionalistični oddelki so pa zavzeli mnogo važnih postojank poleg Monte Castra ter zaplenili
Sv. oče spet sprejema romarfe
Rim, 18. avg. AA. Stefani: Iz Castel GandoUa poročajo, da je sv. oče zopet začel sprejemati deputati je romarjev, ki prihajajo v teh mesecih najprej v Rim. nato pa obiščejo še Castel Gandolfo. Zdravstveno stanje sv. očeta je boljše. 2e pred nekaj dnevi je sv. oče nehal voziti se v avtomobilu na izprehod in sedaj vsak dan prebodi sam nekaj sto metrov po drevoredu.
Konec italijanskih manevrov
Palermo, 18. avg. AA. Štefanij Veliki manevri na Siciliji so bili zaključeni včeraj popoldne po dolgotrajni borbi, ki se je razvila vzdolž cele fronte. Zmagala je stranka modrih, ki je zelo nevarno zajela levo krilo rdeče brigade. Kralj, prestolonaslednik in Mussolini so opazovali zaključek s posebne opazovalnice.
Kitajska kupuje orožje v Avstriji
Dunaj, 18. avg. m. Kitajski finančni minister Kung, ki se že nekaj dni mudi na Dunaju, je danes obiskal znano avstrijsko tovarno orožja v Hirten-bergu. Za tem se je s posebnim železniškim vozom odpeljal v Genovo, kjer bo stopil na ladjo, ki ga bo peljala v domovino.
Iraška vlada je odstopila zaradi zmed, ki so nastale ob umoru načelnika generalnega štaba.
Angleški pogoji za italijanske oblasti v
priznanje
mm	m
Abesiniji
London, 18. avg. o. V zvezi z napredujočimi pripravami za začetek angleško-italijanskih pogajanj, ki naj bi uredila vsa sporna vprašanja med obema državama, priobčuje angleško časopisje razna bolj ati manj uradna mnenja o pogojih, ki. jih bo stavila Anglija Italiji pred priznanjem abesinske zasedbe. Ti pogoji se nanašajo predvsem na varstvo angleških koristi v Egiptu, ki je kljub navidezni samostojnosti za Anglijo še ztneraj eno najvažnejših izvenevropskih posestev.
»Daily Ilerald« poroča, da je angleška vlada naročila svojemu poslaniku v Kairu, da naj vpraša egiptovsko vlado za stališče o priznanju italijanske otilasti nad Abesinijo. List trdi, da je egiptovska vlada že odgovorila, da nima ničesar proti temu,
da Anglija prizna italijansko suverenost nad Abesinijo. Vendar pa meni egiptska vlada, da mora kot jiredpogoj zahtevati Anglija, da naj Italija ustavi vse svoje vojaške priprave v Libiji. Prav tako mora italijanska vlada obljubiti, da na meji med Abesinijo in Egiptom ne bo gradila nikakih utrdb. List še dodaja, da bo zelo važno tudi 6tališče angleških dominijonov o priznanju italijanske oblasti v Abesiniji.
Pariz. 18. avg. A A. »Pariš Midi« razlaga vest, da je Egipt pripravljen priznati italijansko nadoblast v Abesiniji, in pravi, da bodo po njegovem mnenju na bližnjem zasedanju v Ženevi članice Zveze narodov priznale dejanski položaj, na kar se bo mogla Italija vrniti v to ustanovo.
mnogo vojnega gradiva Med drugim je padlo v nacionalistične reke 19 baterij in 9 tankov.
Angleški ukrepi za varstvo plovbe na Sredozemlju
London, 18. avgusta. AA. Stefani: Na snočnji ožji konferenci ministrov so govorili tudi o številnih napadih na angleške parnike v Sredozemskem morju. Ministri so sklenili pooblastiti vse ladje, ki vozijo orožje v Sredozemskem morju, da naj se branijo z vsemi sredstvi, če bi jih napadla kakšna podmornica.
General Mia‘a vpostavlfen
Saint Jean de Luz, 18. avgusta. AA. (Stefani) General Miaja, ki so ga pred dnevi odstavili kot vrhovnega poveljnika na madridskem bojišču, je po neuspehu pri Brunetti vnovič prevzel svoje bivše mesto na podlagi preiskave, ki jo je odredilo obrambno ministrstvo v Valenciji. Preiskava je dognala, da je za poraz pri Brunetti odgovoren general Lister, povelinik mednarodne brigade. Kakor je znano, so pri Brunetti doživele republikanske čete hud poraz.
Priprave za prihodnje olimpijske igre
Berlin, 18. avg. AA. DNB: Japonski odbor za organizacijo olimpijskih iger je najel za tehničnega svetovalca Nemca Wernerja Klingenberga, ki je bil desna roka organizatorja berlinske olimpijade ing. Diehnia. Klingenberg bo obenem zastopal stalni odbor za prirejanje olimpijad.
Sah v Skoplju
Pre nffalk in Šorli vodita
Skoplje, 18. avg. m. Včeraj je bilo v Skoplju odigrano tretje kolo amaterskega šahovskega turnirja. Boj je bil na vseh deskah precej trdovraten. Že takoj v prvih kolih se je pokazalo, da igralci streme za tem, da že v začetku naberejo, vsaj s takšnimi nasprotniki, ki niso preveč nevarni, nekaj točk, ki jih utegnejo pred koncem turnirja precej potrebovati. V tretjem kolu sta igrala med seboj Slovenca šorli in Preinfalk, ki sta po daljši igri odločila za remis. Lešnik iz Celja je izgubil igro s prvakom Osijeka, Martiničem. Šorli je včeraj odigral tudi prekinjeno partijo s Karlovčanom Jon-kejem in zmagal. Stanje po tretjem kolu je tole: Preinfalk. Šorli in Popovič po 2 in pol, Jerman 2, Useh 1 in pol. Lešnik, Carev, Martinič, Prokop-ljevič in Švab 1, Poljakov, Jonke Bidič in Savič pol točke.
Romunsko-italijansko trgovsko zbornico bodo ustanovili v kratkem in je v romunskem uradnem listu že izšel odlok o tem. Zbornica bo imela sedež v Rimu.
Mednarodnega posojila Kitajski se bodo udeležile tudi holandske in švicarske banke. Švicarske banke bodo sodelovale s 100 milijoni frankov.
Zaroto proti predsedniku Filipinov Emanuelu Hesonu so odkrili 24 ur prej, preden se je vrnil z daljšega potovanja po Združenih državah. Vse zarotnike, ki so nameravali narediti atentat na predsednika, so zaprli.
Pred sodnikom so ubili nekega zamorca neznani maskirani ljudje, ki so vdrli v sodno dvorano med zasliševanjem. Zamorec je bil obtožen, da je ubil nekega belega človeka.
Francoski zdravstveni minister Marc Rucart jr prišel iz Kie\va v Odeso, kjer je obiskal sanatorije in zdravilišča,
Vesti 18. avgusta
Velike turške vojaške vaje so se začele včeraj v Trakiji. Njihov cilj je napad na Carigrad in na obalo ter obramba mesta. Vaj se udeležuje tudi predsednik republike Kemal Ataturk.
17 eskadri! novih letal grade sedaj v Avstraliji in bo avstralsko vojno letalstvo imelo v celoti 204 letala.
Predsednik USA Roosevelt je včeraj sprejel vrhovne poveljnike ameriške vojske, mornarice in letalstva ter se z njimi razgovarjal glede položaja na Kitajskem.
Izredno zasedanje japonske poslanske zbornice je sklicano za september. Do tedaj uj>a vlada, da se bo lahko postavila pred zbornico z zavzetjem Šanghaja.
Zp. prvega grškega delavca je proglasila grška Splošna delavska zveza predsednika vlade Mela-ksasa z velikimi svečanostmi včeraj.
Prodajo belgijskih trgovskih ladij v tujino bo
prepovedalo belgijsko prometno ministrstvo, da zavaruje preskrbo in prehrano vojske ter prebivalstva ob morju, če bi izbruhnila vojna.
Del angleškega bojnega brodovja na Sredozemlju bo v kratkem obiskal grške vode. Obisk bo trajal mesec dni.
Nemška trgovska mornarica je po uradnili podatkih v enem letu zrasla za 151 ladij, od tega jih je 107 zgrajenih nanovo, druge pa so Nemci kupili v tujini. V celoti šteje nemška trgovska mornarica 3579 ladij vseh vrst. Večina od njih je zgrajenih tako, da so uporabne tudi v vojni, ker imajo močne oklepe in možnost, da nanje nameste topove.
V krožnem poletu nad Francijo, ki ga je priredil francoski aeroklub, je zmagal kapitan Du Jonchay z letalom Caudron-Simoun-Renault. Za to zmago je dobil nagrado milijon frankov.
Sovjetski *un. minister Litvinov je po uradnem poročilu češkoslovaške vlade na zdravljenju v Marianskih Lažnih. Pri njem je tudi sovjetski poslanik v Berlinu Jurenjev.
Iskanje sovjetskih letalcev okrog tečaja še ni prineslo nič uspeha, čeprav so na delu velika ameriška in ruska letala. Raziskovanje vodi ameriški letalec Mattern, katerega je pred štirimi leti rešil sedaj ponesrečeni Rus Levanevski v severni Sibiriji.
Burna seja ameriškega senata je bila včeraj pri debati glede imenovanja novih sodnikov vrhovnega sodišča.
Sedem ameriških letal je izginilo s pariškega letališča kdo ve kam in kdo ve kako. Letala so bila namenjena valeneijski vladi, a se zdi, da se jih je polastil kdo drugi.
V Moskvi so zaprli načelnika vrhovnega statističnega urada Kravala in 12 višjih uradnikov ter vse proglasili za izdajalce in sovražnike države.
Celo skladišče dinamita je odkrila policija v eni izmed Fordovih tovarn v Detroitu. Ce bi dinamit eksplodiral, bi zletela vsa tovarna v zrak.
Kongresa narodno socialistične stranke, ki ho septembra v Niirnbergu, se bo udeležilo dva milijona ljudi. Pri paradi bo nastopilo 250.000 uniformiranih članov stranke. Hitler bo imel na kongresu več važnih političnih govorov.
Japonska smodnišnica v Uiu blizu Tokia je zletela v zrak. Eksplozija je poškodovala čez 8000 hiš. Do zdaj so izpod ruševin potegnili nad 20 mrtvih.
Mednarodni »bor vojnih žrtev se je začel danes v Budimpešti. Udeležujejo se ga zastopniki iz vseh evropskih držav, ki so se borile v svetovni vojni.
Poveljnik ponesrečenega »Hindenburga«, kapitan Pruss se je vrnil iz Amerike. Opekline, ki jih je dobil pri nesreči, so dosti hujše, kakor pa so v začetku mislili. Treba bo še dolgo časa, da bo kapitan docela ozdravel.
Večino arabskih voditeljev je zadnje dni zaprla palestinska policija zaradi demonstracij proti Judom.
Za novega predsednika republike Paraguaj
so vojaški uporniki postavili voditelja upora, polkovnika Paradesa.
Sedem angleških županov je prišlo te dni v Nemčijo, kjer si bodo ogledali poslovanje nemških občinskih uprav.
Mehikanski poslanci so pred dvema dnevoma slavili sklicanje zbornice v nekem prestolniškem lokalu tako navdušeno, da so z revolverji razbili vso opravo v restavraciji in jih je morala ukrotiti policija.
Dunajski župan Srhniitz je v nedeljo odpotoval čisto na tihem v Italijo, kjer bo ostal teden dni, in skušal stopiti v stike z vodilnimi italijan-skmi osebnostmi.
Pri nedeljskih slavnostih za 700 letnico Berlina je tramvaj prevozil 1,814.000 oseb, mestna železnica 1,483.000 oseb, podzemeljska železnica
590.000	ljudi, avtobusi pa 556.000 oseb.
Na velike manevre nemške vojske, ki bodo okrog 20. septembra na Bavarskem, so baje uradni krogi povabili tudi predsednika italijanske vlade Mussolinija, ki naj bi ob tej priliki obiskal še Berlin ter stopil v stik s prvaki nove Nemčije. Tam naj bi ostal kak teden dni. Upajmo, da bo usoda te vesti taka, kakor usoda vseh dosedanjih napovedi o Mussolinijevih polovanjih v tujino.
Po ljubljanskih stavbiščih
Ljubljana, 18. avgusta.
Tako živahne gradbene sezone v Ljubljani po vojni skoraj nismo imeli, kakor jo zaznamujemo letos. Zlast: pa se še nobeno leto po potresu ni v središču mesta podrlo toliko starejših hiš ter namesto njih pozidalo novih, kakor 6e je to zgodilo letos, Te dni so zopet začeli podirati na Tyrševi cesti nasproti nebotičnika hišo, kjer bo zgradila zavarovalna banka Slavija svojo 6-nadstropno palačo. Tudi pri Slonu gre podiranje starega hotela hitro od rok. Stavba je podrta do tal, včeraj so se lotili tud; že podiranja starih vinskih kleti. Vozniki pridno vozijo stari grušč v predmestje, delavci pa so že začeli kopati jarke za temeljno zidovje. Pri Slonu se kljub zidavi novega hotela obrat vrši nemoteno naprej. Ni še gotovo, če bodo potem, ko bo zgrajen ob Tyrševi cesti nov hotel, podrli tudi 6taro stavbo na dvorišču, ki je doslej še ostala. Tudi še ni točno določena fasada pri novi hotelski stavbi.	Novi hotel bo ab Tyrševi cesti stal	na	isti
stavbni črti, kakor	je stala stara stavba.	Le	na
oglu nasproti pošte bodo spodaj odbili ostri vogal, da bo promet za pešče lažji. Kakšna pa bo oblika	tega vogala	v gornjih nadstropjih,	pa	doslej še	ni določeno.	Pač pa bo novi hotel	Slon v
Frančiškanski ulici precej odmaknjen od dosedanjega starega zidu. Nova stavba bo potekla v isti črti kakor novejše stavbe lani sezidanega frančiškanskega konvikta,
Zanimivosti iz zemljiške knjige
Quas von Unteršiškac. Točno la ko je zapisano v zemljiški knjigi! Od 1	funcrtrn	L-r,l lastnik
Ljubljana, 18. avgusta.
Letošnja stavbna sezona je v znamenju podiranja starih hiš. Toliko znamenitih spomenikov lia starodavne čase že kmalu niso podrli izza potresa sem. Na Tvrševi cesti so začeli polagoma podirati staro Frohlihovo hišo, ki je nekdaj bila vojaška bolnišnica. Tu bo banka ^Slavija« zgradila svojo palačo. — Tam na Emonski cesti !>o-dirajo nekdanjo Jeranovo hišo, ki je bila sedaj last veletrgovca Ivana Jelačina ml. Ta hiša je nad 100 let stara. V novi zemljiški knjigi je na podlagi kupnega pisma z dne 26. septembra 1812 zapisan kot lastnik hiše št. 4 in ti Jerina Anton. Podedoval jo je 1. 1779 po očetu Anton Jerina ml. Ta pa je prepustil hišo Vincencijevi družbi, samo Ani Jerinovi je na hiši izgovoril dosmrten vžitek. Ana je umrla 1902. L. 1921 pa je od družbe kupil obe hiši s pritiklinami g. Ivan Jelačin ml. za
500.000	kron. Na hiši št. 4 je bilo intabulirano breme, da mora hiša preživljati 2 vojaka v primeru nastanitve kakega polka v Ljubljani.. — Stara Keržičeva gostilna z velikim dvoriščem in obema hišama v Frankopanski ulici v Sp. šiški je sedaj prešla v last Justine Osetove, zasebnice, stanujoče v Drenikovi ulici št. 12. Osetova je hišo z gostilno kupila od Kmetske posojilnice ljubljanske okolice za 420.000 din. Tudi ta hiša ima prav pestro in zanimivo preteklost. V zemljiški knjigi so vpisali kot lastnika 1. 1872 nekega »Antona
Jutro" danes, včeraj, predvčerajšnjim...
fff
Ljubljana, 18. avgusta.
Da je doslednost pri, <’Jutru- popolnoma neznan pojem, je splošno znana stvar. O tem nas :Jutro> prepričuje — edino v tem je v resnici vsa leta čudovito dosledno! — že ves čas, kar izhaja. Toda ne samo v političnih svojih predalih, tudi v gospodarskih.
V nedeljo je «Jutro* objavilo lep članek z naslovom: »Kje naj gradimo železnice«, ki ga sleherni Slovenec mora z veseljem in brez pridržka podpisati, naj bo že objavljen kjerkoli. Zelo koristno pa bi bilo iz takih člankov nam po 20 letih razočaranj ne bi bilo potrebno pisati, če bi ravno ljudje okrog «Jutra> dosledno tudi delali tako, kakor znajo včasih napisati lepe članke. Iz članka namreč diha ena sama obtožba istega centralizma, ki gradi po državi železnice tam, kjer so »bele lise«, ne gradi jih pa tam. kjer so v resnici potrebne. Ta centralizem, ki je bistvo in jedro vse gospodarske nesreče, ki nas Slovence na vseh poljih zadeva, ki nas zapostavlja ob vsaki priliki in povsod, prav ta centralizem so pomagali ustvarjati slovenski ljudje okrog .lutra>. Pa ne samo to. Jutro> celo zdaj poje slavo istemu centralizmu, čeprav je zanj iznašlo drugo ime: unitarizem. Tudi famozno ^narodno edinstvot ni v stvari ničesar drugega, kakor druga oblika za pospeševanje in utemeljevanje strogega centralizma. In vendar je «Jutro» zelo ponosuo. kadar se more na široko razpisati o tem narodnem edinstvu.
Pri «Jutru» so se seveda hoteli Izmikati. Zavrnili so to zadevo preprosto v zafrkacijo. Hoteli bodo morda kar konkretnih dokazov za našo trditev o njihovi doslednosti. Da nas bodo ozmerjali, je jasno samo po sebi, morda bodo celo napisali debel podčrtan naslov: Z dokazi na dan!
Da pa bo zadrega manjša, naj spomnimo «Ju-tro» samo na pisanje dr. Ilešiča pred dobrimi 14 dnevi. Ta gospod je dober prijatelj «Jutra», eden prvih jugoslovenov in agitatorjev za likvidacijo slovenstva ter je zanj napisal podlistek iz Mostarja. Tam je lepo popisal razmere v Mostarju, pa ni pozabil povedati, kako krivično je vendar mišljenje onih ljudi, ki bi doma v Sloveniji radi ustvarjali najžlahtnejše blagostanje, medtem pa trpe drugi kraji ▼ državi veliko pomanjkanje. — To je bil smisel tistega stavka, ki naj si ga * Jutro:* še enkrat ogleda in prebere. Kdor v tem pisarjenju ne vidi velike nedoslednosti, ta bo seveda že verjel, da vodi «Jutro» zgolj velika skrb za jugoslovansko idejo... Pri tem naj magari vse Slovence hudič vzame, samo da zmaga "Jutrova> jugoslovenska ideja, ki je zopet druga oblika centralizma.
Toda «Jutro» v svoji doslednosti ni moglo vztrajati niti en sam dan. Ni se še dobro posušilo črnilo omenjenega članka o železnicah, že je «Ju-tro> v torek napisalo v svojem komentarju o gasilskem incidentu v Zagrebu takle konec: »Mi se bojimo, da ne pokajo samo pi^kri, nego da so na delu sile, ki bodo, če pojde tako naprej, kmalu razbile celo trgovino porcelana.« Za ljudi, ki so svoj čas v vsaki izjavi političnih nasprotnikov videli protidržavne elemente, je močno naporno razmišljati o globljih povodih; ki Hrvate vodijo k posameznim ekstremnim dejanjem. In vendar je ves boj Hrvatov in vsa vsebina hrvatskega vprašanja osredotočena okrog gospodarskih vprašanj. Za naše ljudi okrog <:Jutra» je seveda povsem nerazumljivo, če potem Hrvatje v vseh svojih dejanjih gledajo predvsem na svojo gospodarsko korist in da so pri tem v svojih dejanjih tudi na drugih poljih samo dosledni.
Jutru > pa je pojem doslednost neznan.
Te besede smo imeli napisane že včeraj, po današnji Jutrovb beležki« dobivajo še večjo veljavo.
1881 fungira kot lastnik »Johann Orascli aus Unteršiška«. Njemu je kot lastnica sledila Marija Oraž omožena Košir m
1.	1899 je hišo podedovala po njej hčerka Antonija Iveržič roj. Oraž. Njen mož Peter Keržič je bil kovač ter zolo podjeten. Ustanovil je Kerži-čevo tovarno v Spodnji šiški. Antonija keržičeva je umrla 15. julija 1931. Njeni dediči niso imeli sreče in tako je 1. 1936 prišlo Keržičevo posestvo na javno dražbo. Kmetska posojilnica je celotno posestvo zdražila.
Zadnji čas je bilo zaznamenovanih tudi več kupnih pogodb, s katerimi so bile prodane razne hiše v mestu in posestva v okolici. Anica Fritzeva rojena Podboršek, soproga trgovskega potnika, je kupila od trgovca in tovarnarja Ivana Zaletela posestvo vi. št. 426 k. o. Št. Vid nad Ljubljano s hišo in vrtom za 160.000 din. — Tovarnar Fran Medič je kupil od svojega očeta Frana Mediča hišo št. 5 v Zrinjskega ulici za 415.000 din. — Ljudmila Kambič roj. Kubelka, stanujoča na Aleksandrovi cesti št. 4 je prodala Vzajemni zavarovalnici hišo št. 18 na Poljanski cesti za 850.000 din. — Miličič Elizabeta, posestnica, Tyrševa 23 je prodala odvetniku dr. Jakobu Mohoriču posestvo vi. št. 279 in 281 k. o. Gradiško predmestje za 420 tisoč din. — Justin Viktor, posestnik v Rožni dolini XV-9 je prodal ravnatelju I. meščanske šole v Ljubmljani Antonu Fakinu in njegovi soprogi Mariji posestvo vi. št. 898 k. o. Vič s hišo vred za
125.000	din.
Prav stare zemljiške knjige, ki jih lirani okrajno sodišče kot redkost, bodo počasi prenesli iz sodne palače v muzej, tako v mestni in državni muzej. Vse stare knjige, ki segajo do Marije Terezije nazaj in ki se nanašajo na Ljubljano, so že prenesli iz zemljiškoknjižnega urada v muzej, kjer bodo hranjene kot stari dokumenti in kot zanimive zgodovinske listine, ki govore o muogih zanimivostih iz preteklosti Ljubljane. Sploh nameravajo vse stare knjige, ki sicer za sodišče nimajo posebnega pomena, prepeljati v ljubljanski muzej, kjer se bo ustanovil poseben oddelek za te knjige. Vsa okrajna sodišča bodo te stare dokumente odposlala v Ljubljano. Ljubljanska zemljiška knjiga še vedno hrani marsikatero zanimivost in marsikateri protokol o raznih pogodbah in kupčijah. Nekateri protokoli, imenovani >Ver-briefungs- und Intabulations Protokoli«, kažejo, kako je bila nekdaj šentpeterska cerkev obsežna. Vič je spadal pod njo. Prav čudno so pisali tudi datume raznih pogodb. Uvodoma so se spominjali svetnika, na katerega dan je bila pogodba slovesno podpisana, nato pa je sledil dan ali latinski ali pa nemški.
Mati je ovadila sina radi tatvine
Maribor, 17. avgusta.
Pred okrožnim sodiščem se je vršila danes dopoldne razprava proti 25-letnemu delavcu Jožefu Lahu iz Pobrežja, ki je prišel na zatožno klop zaradi tatvine, i-zvršene na škodo vojaškega erarja. Prijavila pa ga je njegova lastna mati. Osumljenec je bil leta 1935-36 pri vojakih kot bolničar v vojaški bolnišnici v Belgradu, Ko je prišel domov na dopust, je pustil doma par vojaških spodnjih hlač. Leta 1937 ga je njegova mati Terezija Lah prijavila orožnikom zaradi tatvine. Javila pa je, da je pustil doma 3 pare spodnjih hlač in 3 vojaške srajce. Lah je bil obsojen na 7 dni strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dobo enega leta.
Druga zanimiva razprava se je vršila pred okrožnim sodiščem takoj nato. Zagovarjala sta se posestniški sin Franc Janžekovič iz Rucmancev in delavec Jožef Grašič iz Savcev. Obadva sta dne 1. maja t. 1. v Rucmancih 6amolastno »aretirala« Horvata Franca, ga zaprla v Janžekovičevo klet, ga pretepla z bikovko, naslednjega jutra pa sta ga zvezala z verigo ter ga odgnala vklenjenega na orožniško postajo. Janžekovič je bil posodil Horvatu kolo svoje sestre da se je na njem peljal v Ptuj. Tam pa mu je bilo kolo ukradeno. Horvat je potem v zameno izmaknil neznanemu kolesarju
Zagonetna smrt šoferja Drofenika -
pojasnjena
Celje, 17. avgusta.
V »Slovenskem domu« od 21. julija smo poročali o zagonetni smrti šoferja Drofenika iz Celja. Za to smrt se je močno zanimalo ne le celjsko občinstvo, kjer je bil šofer dobro poznan, ampak tudi širša javnost. Policija in orožništvo je uvedlo o njegovi smrti, prav za prav o vzroku njegovih poškodb preiskavo, obdukcija je namreč pokazala, da je moral dobiti šofer Drofenik nevarne poškodbe s topim predmetom in ne po nesreči.
Prve policijske preiskave so kazale zgolj
oa nesrečo.
Takoj, ko je umrl šofer Drofenik, jc poslala celjska policija, še pred obdukcijo trupla, svojega agenta v Zreče, na Brinjevo goro in okolico. Policijski agent se je mudil več dni v teh krajih, vendar je vse kazalo zgolj na nesrečo. Tamošnje ljudstvo ni vedelo ničesar o kakem spopadu na Bri-njevi gori, ker je bil takrat na tej gori velik shod, bi gotovo kdo izmed ljudi slišal, če bi bil kje kak spopad. Ponekod so sicer šušljali, da je Drofenika pretepel neki kmet in ga vrgel čez pečevje, toda gotovega ni vedel nihče nič. Agent je prehodil vse tamošnje hribe in poizvedoval, končno, ko je uvidel, da je vse zaman in se prepričal, da gre za nesrečo se je vrnil v Celje.
Kmet iz Brinjeve gore pripoveduje o napadu ...
Komaj se je vrnil policijski agent iz teh krajev, se je razvedelo po mestu, da se je mudil v gostitni »Pri zelenem travniku« neki kmet, ki je vedel, kdo je napadel Drofenika. Pripovedoval je, da se okoli Zreč širi vest, da je bil Drofenik ubit in se ni sam ponesrečil. Čim je policija za to zvedela, se je takoj zanimala pri lastniku restavracije za to zadevo, toda lastnik ni poznal tega kmeta, po govorici je vedel le, da je doma iz krajev okrog Konjic. Tudi celjsko prebivalstvo je mislilo zgolj na napad, ker jc bil Drofenik zadnje čase precej razburljiv in nervozen zaradi svojega poklica tako, da se je z marsikom sporekel. Ljudstvo je domnevalo, da se je tudi na Brinjevi gori s kom prepiral, nakar ga je neznanec sunil preko pečevja. Tudi dejstvo, da Drofenik ni maral povedati policiji pred smrtjo, kje je dobil poškodbe, je dalo sumiti, da jih je dobil zaradi kakšne zadeve, ki je ni maral spraviti v javno«t Tako ic bila primorana policija izvesti ponovne preiskave.
Ko se je gospod, ki je najel Drofenika za vožnjo v Zreče, poslovil od šoferja z naročilom, naj ga počaka, da se vrne, je Drofenik spravil avtomobil in se tudi sam odpravil na Brinjevo goro, kjer je bilo ta dan veliko zborovanje. Počasnih korakov je stopal po hribu, na Brinjevi gori pa je šel v gostilno in tam čakal časa, da bo odrinil nazaj v Celje. Okrog 11. je odšel iz gostilne in se sam vračal po precej strmi in ozki poti navzdol. Nad nekim pečevjem mu je spodrsnilo, padel je s poti navzdol in si uri padcu zlomil rebro in dobil lažjo poškodbo na glavi. Radi teh poškodb je postal omotičen in ni znal več nazaj na pot. Čez nekaj časa je prišel mimo neki kmet, ki je videl na poti palico, zato se je ozrl naokrog in opazil Drofenika. Stopil je s steze in pomagal poškodovancu na pot v Zreče. Ko sta prišla na zaželjeno mesto, je iskal Drofenik v gostilni obvezo in zdravila, nato se je sam peljal proti Celju. Cesta mu je bila sicer dobro poznana, ker jo je že večkrat prevozil, vendar je bil zaradi rane omotičen, zato jo je zgrešil in se peljal v napačno smer. Na neki cesti je srečal svojega znanca in ga vprašal, če vozi po pravi cesti, ta pa ga je napotil nazaj, tako da je Drofenik končno proti četrti uri popoldne privozil v mesto.
V nedeljo ni nikomur povedal, kaj se mu je pripetilo. Šele v ponedeljek dopoldne je povedal svojemu tovarišu da je padel čez pečevje in se poškodoval. Tovariš ga je vprašal, ali ni morda dobil rane pri kakem tepežu, kaT pa je poškodovanec odločno zanikal. Tekom dopoldneva se je Drofenik zgrudil na tla in si pri padcu prebil lobanjo. Ko so ga pripeljali v boln., kjer je prišel k zavesti, jc pobegnil iz nje, ker ni maral ničesar slišati o zdravljenju. Človeku, ki je vajen obračati pozornost na vsako prasko, se bo to čudno zdelo toda mnogo je ljudi, ki ne marajo sprejeti od nikogar nobene pomoči in hočejo do skrajnosti delati, dasi je to mnogokrat v njihovo pogubo. Tekom dopoldneva je ponovno padel v nezavest, zato so ga prepeljali na njegov dom. Prihodnji dan je nastopila smrt zaradi počene lobanje in notranjih poškodb.
Zaradi njegove smrti se je v resnici zbralo toliko suma, da je bil napaden, obenem pa jc bila smrt tako zagonetna, da so bile oblasti primorane spričo vseh mogočih govoric zadevo dobro preiskati in končno so prišle do spoznanja, da je možna tudi še pri tako zagonetnih okoličinah —
kolo, ki je stalo pred bolnišnico ter se je odpeljal domov. Ukradeno kolo pa je skril ter je potem odšel k Janžekoviču, mu povedal, da mu je bilo kolo v Ptuju ukradeno ter se je pogodil z njim glede odškodnine. Janžekovič pa je izvedel, da se je Hor. vat pripeljal iz Ptuja na kolesu, pa je mislil, da mu hoče sedaj kolo zatajiti. Šel je zaradi tega po Grašiča in oba sta se podala k Horvatu. Janžekovič ga je najprej pretepel z bikovko, potem pa sta ga odgnala v Janžekovičevo klet, ga tam zaklenila in vso noč stražila, naslednjega jutra pa sta ga odpeljala vklenjenega na orožniško postajo. Oba sta »aretacijo« priznala, zanikala pa sta, da bi bila Horvata pretepla. Obsojena sta bila vsak na 4 mesece strogega zapora, pogojno za dve leti.
Gosenice uničile polje
Ježica, 17. avgusta.
Prostrano ljubljansko polje je v letih pred vojno s svojim zeljem zalagalo ne samo ljubljanski, marveč skoraj ves tržaški in reSki trg. Tedaj so naši kmetje izmed vseh pridelkov sadili po večini zgolj krompir in zelje. Trgovina z zeljem se jo po naših vaseh, po vsej širni okolici bohotno razvijala. Dolga vrsla voz je sleherni dan z naših njiv dovažala zolje na ljubljanski kolodvor, kjer skoraj ni bilo dneva, da naši domači trgovci z deželnimi pridelki niso vkladali po več vagonov zelja za Reko in Trst.
Po vojni je seveda kupčija z zeljem skoraj popolnoma preminula, saj je bil dovoz na reški in tržaški trg z novimi državnimi mejami zaprl. Toda zelja se je v naši okolici se zmerom razmeroma veliko sadilo. Poleg krompirja je bilo zelje še zmerom tisti .pridelek, za katerega je naš kmet nekaj utržil, čeprav je zlasti zadnja leta cena zelju strahotno padla.
Lotos pa v naših krajih ne bodo pridelali zelja niti za dom. Veliko sploh ni bilo sajenega, kar pa *o ga kmetje posadili, so «e nanj spravile gosenice. Že leta dolgo ne pomnijo ljudje pri nas, da bi gosenice v takih množinah prišle tor tako temeljito uničile vse nasade zolja. Vse njive, kjer se je pred 14 dnevi lepo razvijalo zolje, izglodajo danes kot ena sama nesreča. Nobena zeljnata glava nima nobenega H^ta več. gosenic pa kar mrgoli. Kmetje so sicer skušali gosenice na vse načine na zelju uničiti, pa se to skoraj nikomur ni posrečilo. Za našega kmeta, ki se preživlja samo iz dohodkov svojih skromnih pridelkov, je ta goseničja nadlega seveda velik udarec. Že itak slabo obetajoča letošnja letina postaja tako še obupnejša.
Trčenje motocikla z avtomobilom
Ljubljana, 18. avgusta.
Na križišču Miklošičeve ceste in Dalmatinove ulice se je prejšnjo noč pripetila hujša prometna nesreča. Nekako okrog pol 11 zvečer je Tadej Josip s svojini osebnim avtomobilom vozil po Miklošičevi cesti proti kolodvoru. Istočasno je po Dalmatinovi ulici od Figovca proti Kolodvorski ulici vozil s svojim motociklom Dobnikar Ivan z Ježice. Oba sta menda naglo vozila, na križišču pred Delniško tiskarno pa_sta trčila skupaj. Očividci so poklicali stražnika, ki je skušai ugotoviti pravega krivca nesreče, pa 6ta oba voznika svoji vozili že spravila iz položaja trčenja. Oba voznika sta se močno pre-rekala ter sta drug drugega dolžila krivde. Dabni-> kar je na svojem motociklu, ki ga je pred dobrim mesecem kupil, vozil na pomožnem sedežu zadaj višjega poštnega svetnika Jakšeta Jožeta, ki je pri trčenju v loku padel čez Dobnikarja na sprednji konec osebnega avtomobila. Pri tem si je Jakše hudo poškodoval rebra na desni strani ter so ga zato morali z reševalnim avtom prepeljati v bolnišnico.
Stražnik je mogel ugotoviti zgolj to, da Dobnikar nima še šoferskega izpita. Pri zaslišanju obeh prizadetih je Dobnikar izjavil, da je avtomobilist vozil zelo hitro, dajal pa ni nobenih znamenj. Nasprotno pa je avtomobilist Tadej izjavil, da je Dobnikar vozil zelo hitro ter se zato zaletel v njegov avtomobil že sredi ceste, ko bi se bil vendar lahko ognil h kraju. Križišče je tam zelo razsvetljeno. Tadei trpi na avtomobilu precej škode ter zahteva od Dobnikarja 500 din odškodnine. Tudi Dobnikar ima precej poškodovano motorno kolo.
Aretacija treh kvartopircev
Ljubljana, 18. avg.
Na vrtu nekoga hotela na Sv. Petra cesti so sedeli trije hrvaško govoreči neznanci ter igrali karto. Policija je bila na sumljive neznance opozorjena ter je vse tri aretirala. Pri preiskavi se je ugotovilo, da so aretirani 33-letni Atko Frlj, 33-lelni Sambol Simon in 35-letni Balantovič Ivan, vsi pristojni v posamezne hrvaške občine okrog Karlovca, brezposelni, ki so izjavili, da so prišli v Ljubljano iskat dela. Pri Frlju so našli ob aretaciji 6.50 din, pri Sambolu 13 din, pri Balento-viču pa 38 din. Pri Frlju so našli razen tega šo 2 para popolnoma novih ženskih svilenih nogavic, za katere je Frlj izjavil, da jih je bil kupil v Karlovcu pri »Bati« za 58 din z namenom, da jih bo poklonil svoji sestri. Policija seveda tej bajki ni marala verjeti, pozvedovanja so v resnici ugotovila, da so bile te nogavice last neke ljubljanske trgovine. V tej trgovini so povedali, da jim Je vprav pred nekaj dnevi zmanjkalo podobnih ženskih nogavic za skupno 158 din, par takih nogavic pa velja 28 din. Policija je vse tri aretirance pridržala ter je poslala poročilo o aretaciji tudi v Zagreb, kjer bodo morda kaj več vedeli o teh ijudeh, ki o njih policija sumi, da se niso zmerom pečali z dovoljenimi posli.
Drobne iz bolnišnice
Ljubljana, 18. avgusta.
Doslej je ljubljanska splošna bolnišnica sprejela letos že 19.800 bolnikov. Samo zadnji poue-K deljek jih je sprejela 151, včeraj 100, povprečno prihaja sleherni dan v sprejemni urad do 80 bolnikov. Lani je bilo skupaj sprejetih v bolnišnico okrog 29.000 bolnikov, letos pa bo število spre« jetili bolnikov gotovo preseglo 30.000.
Včeraj so pripeljali v bolnišnico aopet več ponesrečencev z dežele. V Tržišču na Dolenjskem je pos. sin Lužar Franc obiral na vrtu hruške. Pri tem je z roko segel predaleč za sadom, veja se je močno pošibila, vneti obiralec pa je telebnil tako nesrečno na tla, da se je močno poškodoval.
Iz Huj pri Kranju so pripeljali v bolnišnico samskega delavca Vošnjaka Alojzija. Njemu je padel pri delu na glavo močan tram, ki iliu je povzročil hud možganski pretres.
Z Dolenjske ceste je prišel v bolnišnico posestniški sin Terselič Anton, ki ga je v hlevu pri pokladanju sena domač konj brcnil v glavo ter gc hudo .poškodoval.
Na Prežganjem pa je mala 3 letna Žgajnar Marija po nesreči prišla do ocetne kisline, ki so jo domači imeli spravljeno v hiši, pila je tekočino ter se pri tem skoraj zastrupila. S hudimi bolečinami so jo pripeljali v bolnišnico, kjer r ji izprali mali želodec.
Sklepi Jugoslovanske nogometne zveze
Belgrad, 18. avgusta, m. Na sinočnji seji Juge slovanske nogom. zveze je bilo sklenjeno, da bodo nogmetne tekme za državno prvenstvo, ki se prično 22. avg., v vseh krajih začenjale ob 16.30. Ce pr. se bosta kje morali odigrati dve tekmi na isti dan, se bo igranje začolo ob 14.45.
Za delegate Jugoslovanske nogometne zveze ei bili določeni: Za Zagreb g. Sušak, za Split g. Kastu-lovič in za Belgrad gg. Petkovič in Klemenčič. Jugoslovanska nogometna zveza je vsem sodnikom, klubom in funkcionarjem naročila, da od 22. avgusta lotos stopajo v veljavo in se morajo tudi izvajati zadnjo spremembe pravil. Tekmo med Concoraijo in Ljubl^tnu v Zagrebu bo v nedeljo sodil Krs!~ Nikolič (Popovič) iz Belgrad.
Putaik priredi dva izleta z vlakom:
29 t. m. enodnevni izlet v Belo krajino rti žegnanje pri »Treh farah« pri Metliki. Cena: sairr vožnji 47 din; vožnja in kosilo 62 din.
5. septembra: Enodnevni izlet na Rakek k odkritju spomenika blagopok. kralja Aleksandra 1. Dopoldne obisk Postojnske jame. Vse ostale informacije pri biletarnicah »Putnik«.
55 letnica gostilničarskega združenja
v Mariboru
Maribor, 17. avgusta.
Danes popoldne ob 15 se je vršila v beli dvorani Uniona lepa slovesnost. Združenje gostilničarjev je slavilo 55 letnico svojega obstoja, pa je obenem počastilo svoje najstarejše člane, katerim so bile izročene ča6tne diplome. Združenje ima lepo število takih veteranov, ki so že dolga deset let ja njegovi člani. Med najslarejšimi so sledeči: Pivovarnar Tschclligi, ki je član že 45 let, Franc Zokaly 44 let, Julitis Crippa 43 let, Marija Wech 43 let in Alojzij Kaier 41 let. Veliko ie takih, ki so že 30 let člani, mnogo je petindvajsetletnikov, vsem tem pa je Združenje podelilo v znak priznanja za njihovo stanovsko zavest lepe diplome. Z diplomami je obdarilo tudi vse one, ki so že nad 10 let člani organizacije. Vseh odlikovancev, ki so prejeli diplome, je bilo 59. .Slavnostni nagovor je imel
predsednik Združenja kavarnar Klešič, ki je lepo orisal zgodovino Združenja, ki je bilo ustanovljeno leta 1882 kot aprovizacijska zadruga, leta 1893 pa se je izpremenila v stanovsko zastopstvo gostilničarjev in kavarnarjev. Zanimivo je, da je imelo Združenje ze drugo leto po ustanovitvi, to je I. 1883, skoraj isiotoliko članov, kakor jih ima sedaj. Takrat je bilo v njem včlanjenih 125 gostilničarjev in II kavarnarjev. Kakor je razvidno, se je nekdaj gostilničarjem bolje godilo, če je pred 50 leti v za polovico manjšem Mariboru lahko eksistiralo isto število gostilničarjev, kakor jih 6edaj jedva vegetira. Združenju je častilal v imenu 2.veze gostilničarskih zadrug predsednik Ciril Majcen iz Ljubljane, govorila pa sta še Serec in Val jak. Po oiieJ-elncjn delu prireditve so se vsi udeleženci skupaj fotografirali, nakar so se zopet zbrali v beli dvorani pri skitpueni poincn_ku,
Kulturni koledar
Malavašič Franc
18. avgusta 1818 se je rodil v Ljubljan književnik Malavašič Franc Gimnazijo je končal v Ljubljani. Potem je nekaj časa študiral v Gradcu, bil je prevajatelj razglasov in končno slušatelj medic.-kirurgičnega oddelka na ljubljanskem liceju. V preporoditeljski krog jc prišel šele proti koncu 1. 1837. Po začetnik nemških pesmih je pisal slovenske, ki pa niti po vsebini niti obliki niso prešle povprečnosti. Prevajal je za Gontinija Schmida Jo-zafat, Genovefo itd. Pisal je kritične sestavke: Slovenische Literaturzustande vvahrend des letzt-verflossenen Jahrzehends 1830—39, Sloven. Literatur, Domovinski list, v katerih je povzdigoval Koseskega proti Prešernu. Napravil je dva gledališka komada »Nekdaj in sedaj« in »Edinost«. Nekaj ča6a je izdajal pri Giontiniju »Prvega Slovenca« ki je prvi družinski list. Mnogo ima tudi zaslug, da je gajica tako hitro prodrla.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sreda, 18. avgusta: Helena.
Četrtek, 19. avgusta: Ludvik.
1 Nočno služb« imajo lekarno: dr. Kmet, Dunajska cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
TEL.
21-24
MATICA
Vesela burka lz kmetskega življenja
Ženske vladajo
Bell FinltenzeUer, Oskar Bima, Tneo Danegger
TEI.
27-30
SLOGA
Veliki zgodovinski film lz žlvljenla mlade angleške kraljice Viktorije
Kraljičina mladost
Jenny Jugo
Predstave danes ob 19.15 m 21.15 uri
II.	vseslovanski pedološki kongres 26., 27. in
28.	avgusta v Ljubljani. Pokroviteljstvo nad kongresom je prevzel Nj. Vis. knez-namestnik Pavle. Za kongres vlada veliko zanimanje, posebno z ozirom na važnost prireditev. Pripravljalni odbor v Ljubljani, ki sprejema prijave, je skupno s stalnim odborom, ki ima svoj sedež v Brnu, izdal lične knjižice s programom in navodili za kongres, v slovenščini in francoščini. Ta navodila prejmejo prijavljenci brezplačno. Dne 20. avgusta ob 10 dopoldne bo slavnostna otvoritev v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru, ki ji bo prisostvoval zastopnik Nj. Vel. kralja, zastopnik pokrovitelja ter drugi zastopniki. Na otvoritvi bosta govorila dr. Karel Ozvald in dr. Mihajlg Rostohar. Sodelovala bo tudi godba »Sloge«. Na otvoritev ima občinstvo prost vstop. Po otvoritvi bo poklonitev Pred spomenikom kralja Petra na Mestnem trgu. —»Popoldne od 14 dalje bodo predavanja na Taboru: dr. Karel Ozvald, dr. Dragaš, dr. Bažant, univ. prof. iz Brna, dr. Brumen, dr. Blahovsky, imivi iprof. iz Poznanja, dr. Dibowsky, M. Malič, direktor iz Jagodine, Ernest Vrane’ iz Maribora, dr. Kacarov iz Sofije in dr. Škerlj iz Ljubljane. — Dne 27. avgusta dopoldne bodo predavali: dr. Szu-man, univ. prof. iz Krakova, dr. Mihajlo Rostohar iz Brna, dr. Jan Uher iz Brna, dr. F. Šeracky iz Prage, Vlado Šmit iz Celja, univ. prof. Prvoš Slan-kamenac iz Skoplja, dr. M. Kreulz, univ. prof. iz L\vowa in dr. Stanko Gogala iz Ljubljane. Popoldne istega dne bodo predavali češki, poljski, bolgarski in jugoslovanski pedologi v štirih sekcijah. Imena bomo navedli pozneje. Dne 28. avgusta dopoldne bodo zopet predavanja v plenumu na Taboru in sicer bodo predavali: dr. Jan SChvvarz, univ. prof. iz Poznanja, dr. Kriwy, univ. prof. iz Krna, dr. Ludovik Jakša-Bikowsky, univ. prof. iz Poznanja, dr. Cečetka iz Bratislave, Anton Pikard iz Pardubic, Dragotin Cvetko iz Ljubljane, Rudolf Fila iz Hradišta — CSR, dr. Koči iz Košič in dr. Pirjev iz Sofije. V okviru kongresa bodo nadvse zanimivo razstave po številu 8 v prostorih ljubljanske gluhonemnice, Zaloška cesta št. 5. Člani kongresa, ki so plačali 20 din, imajo vstop prost. Material za razstave je že zbran in jo na delu poseben odsek, ki organizira rastave. Dne 27. avgusta zvečer ob 21 je koncert Trboveljskega slavčka na ča6t udeležencev v Sokolski dvorani na Taboru. Prijavljenci imajo vstop prost, ostalo občinstvo si lahko nabavi vstopnice v knjigarni Glasbeno Matice na Kongresnem trgu v Ljubljani po enotni ceni 10 din. Za stanovanja se prijavite stanovanjskemu odseku pedološkega kogresa. Sporo-čite, kje želilo stanovanje (hotel, internat, privatno). Pri izhodu na kolodvoru bo posloval stanovanjski odsek. _ Udeleženci kongresa imajo 50% popust na državnih železnicah. Kupiti morajo obrazec K 18. Dokažite z udeležbo, da se zavedate važnosti kongresa.
Prosvetni tabor za vrhniško dekanijo, združen s proslavo 30 letnice domačega prosvetnega društva, se vrši dno 21. in 22. avgusta t. 1. v Dolenjem Logatcu pod pokroviteljstvom prevzv. škofa dr. Rožmana in ministra dr. Korošca. V soboto 21. avgusta ob 8 gledališka predstava »Naša kri« na prostem. V nedeljo 22. avgusta ob 8 zbirališče pred Kmetijskim društvom- ob pol 9 sprevod skozi Dolenji Logatec, ob 9 sv. maša na prostem pred župno cerkvijo. Cerkveni govornik gosp. dekan Kete z Vrhnike. — Qb 10 prosvetno zborovanje, govorijo župnik Jerina, odvetnik Marolt in prosvetni Šef I. Dolenec. Popoldne ob 2 večernice, ob 3 javna telovadba na Kramarjeveni igrišču, po telovadbi na vrtu Kmetijskega društva velik pevski koncert, nato pestra ljudska zabava. — Ta tabor naj pokaže, da smo Notranjci pravi katoliški Slovenci in da so zločini nad Evharističnimi križi lo obupna dejanja posameznih odpadnikov!
Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani bo sprejela v službo 10 nadničarjev. Lastnoročno napisane prošnjo, kolkovane z 10 din^ in opremljene z rojstnim listom, nravstvenim spričevalom in originalnimi šolskimi spričevali naj oddajo prosilci osebno v tajništvu zavoda. V poštev pridejo le kandidati, ki imajo državno trgovsko akademijo odnosno abiturijentski tečaj odnosno državno dvo-razredno Irgovsko šolo in ki niso stari nad 24 let. Moški prosilci morajo imeti odslužen kadrski rok. Od prijavljenih kandidatov bo Poštna hranilnica 20 najboljših povabila k polaganju sprejemnega izpita. Po uspehih pri izpitu se bo določil vrstni red kandidatov, od katerih jih bo 10 v tem redu postopoma sprejetih v službo.
Spremembe sporeda nacionalne ure za mesec avgusta: Dne 23. avgusta: Ante Gaber, novinar: 0 zgodovini slovenskega novinarstva. (Prenašajo radiopostaje v Ljubljani, Zagrebu iu Belgradu.) —
Kdo ima pravico do pomoči
v gorah?
Čudno stališče SPD ob zadnji nesreči v kamniških planinah
Ni minul še dober teden, kar smo opozorili v našem listu na graje vredno reševalno službo o priliki nesreče na Begunjščici, zdaj pa smo iz krogov kamniških planincev prejeli obvestilo in komentar o nesreči Toneta Rozmana.
Pretekli teden se je na Veliki planini pri nabiranju-planik smrtno ponesrečil kamniški športnik Tone Rozman. Ob njegovi smrti se je pomudilo časopisje z nekaj vrsticami in neki list se je čutil dolžnega opravičevati SPD, ker ni poslalo rešilne ekspedicije, češ, da pokojnik ni bil njen član in da se na dan nesreče ni mudil v planinski koči. Tako bi ostala sramota potlačena in življenje se ne bi obregovalo ob eno tako številnih planinskih nesreč, da niso ljudje, ki so stvari bližje, občutili udarca, ki bije vso slovensko javnost po obrazu in oiiečašca naše planinstvo pred svetom.
O nesreči je bil obveščen vodja reševalne postaje SPD v Kamniku g. Makso Koželj, ki pa je smatral za potrebno pred uvedbo kakršnekoli akcije povprašati za svet Osrednji odbor. Z odgovorom, da društvo ni dolžno poskrbeti za pone-srečenčev prenos, je napotil Rozmanove tovariše na kamniško občino, ki pa je izjavila, da je prenos v dolino izključna zadeva SPD. Za razčiščevanje vprašanja ni bilo časa. Znanci in tovariši pokojnika so sestavili reševalno odpravo. Brez potrebnih pripomočkov, z lastno opremo, z izposojenimi sredstvi (trgovec g. Kramar je daroval vrečevino, g. lekarnar Karba steklenico lizola) so odši: brata Ulčarja, Presl Janez, Rostan Drago, Pavel Kemperle, Perne Lojze, Vidmar Nace in še dva druga na mesto nesreče. Ponesrečenca so našli pod Njivico, ga z nadčloveškim trudom spravili v dolino. G. župnik Langerholc ga je brezplačno pokopal v Stranjah ter mu je ob odprtem grobu izpregovoril v slovo.
Reševalno moštvo je bilo po končanem prenosu od nekih ljudi pohvaljeno s sumničenjem, da se je polastilo ponesrečenčevega denarja in da je po Kamniku pobiralo za svoje stroške. Ne glede, da je utrpelo zamudo časa in deloma tudi dnine; da je v težkem delu domala uničilo svojo in izposojeno opremo, ni nič mislilo na kakršnokoli povračilo niti hlepelo po pohvali, ga je ta podla obdolžitev umevno razburila. Preden so reševalci
povili truplo, je Lojze Perne vpričo vseh prerezal ponesrečenčeve žepe in vse, kar je našel v njih, je bilo: glavnik, robec in pipa. Menda gre vera požrtvovalnim planincem bolj kot zlonamernim babjim čenčam. Ni dvoma! Pobirali so pa med Rozmanovi znanci za venec, ki so ga dali padlemu tovarišu na krsto.
Kdaj jc bil spremenjen pravilnik reševalnega fonda, da imajo pravico do pomori pri nesrečah samo člani SPD, so povpraševali ljudje, ko so zvedeli za vse podrobnosti o tej nesreči. Pravilnik ni bil spremenjen in SPD je bilo dolžno poskrbeti za prenos v dolino. Zato javno vprašujemo Osrednji odbor, kako vzdržuje svoje stališče. Mar plačujejo tisoči obiskovalev koč SPD, ki niso člani društva, zato reševalni prispevek, da bodo brez pomoči, če sc na dan nesreče niso oglasili v planinski koči? Mar ga plačuje članstvo zato, da bo društvo odklanjalo pomoč planincem, ki niso člani? Mar je reševalni fond namenjen raznim ekskurzijam v tuje Alpe? S silno nelogičnim izgovorom, da se bodo ti reševalci izvežbali v reševanju v snegu in ledu, je bila I. 1936 dana podpora za izlet v Švico, kakor da bi se naši reševalci podajali reševat tja, ne pa v domače gorovje s popolnoma drugačnimi razmerami. Ponovno se je že pokazalo, da po kočah ni niti najprimitiv-nejših reševalnih priprav, da reševalna služba pri nas ni urejena, kakor bi bilo treba, in še so se tvegali izdatki iz reševalnega fonda za nesmiselna potovanja v tujino. SPD ni hotelo nositi stroškov za prenos siromaka Toneta Rozmana, a na sam prazen alarm je odposlala Kamniška podružnica SPD ekspedicijo, ko se je neki letoviščar, ki gotovo ni bil njen član, nekoliko popraskal pod Grintovcem. Seveda je te nepotrebne stroške društvo plačalo, ali pa jih bo še plačalo; za nekega ubitega Rozmana se mu pa ni zdelo vredno kaj začeti.
Ugledna nemška turista sta zvedela za podrobnosti, ko sta se mudila v naših gorah in se le čudila, da je kaj takega sploh mogoče. Da, je! Jn še marsikaj drugega. Društvo je krivo samo, da ima v mladi alpinistični generaciji najostrejšo opozicijo,
Z zanimanjem pričakujemo odgovora na zgornjo zadevo, potem bomo govorili dalje.
Slovenska javnost mora skrbeti za obsto) SK Ljubljane
Ker do sedaj nismo našli odziva ne pri oblasteh kakor tudi ne med širšo javnostjo potrebnega efekta — tako z nabiralnimi polami, starešinskimi in podpornimi- člani, je bil odbor SK Ljubljane prisiljen izdali bloke z napisom ; Akeija za obnovitev igrišča SK Ljubljane«. Bloki so izšli in so že v prometu po sledečih cenah: 20, 10, 5 in 2 din. Klubovi člani, oziroma njihovi zvesti kibici v svesti si, da z vsemi svojimi razpoložljivimi silami preprečijo likvidacijo SK Ljubljane, hodijo po ljubljanskih ulicah ter po vseh lokalih ter nudijo imenovane listke v prodajo.. Ljubljančani, naj ne bode trgovca in drugih Ljubljančanov, da bi bil brez imenovanega bloka oziroma listka za to plemenito akcijo! Ker le s splošno podporo in solidarnostjo bomo dosegli ciJj, katerega si je zavzel novi odbor in to v paroli: »Dokažimo, da bomo dosegli Slovenci v nogometu ravno take uspehe, kakor jih dosegajo naši športniki Slovenci ; v zimskem, plavalnem, telovadnem in lahkoatletskem športu, ter bomo z vsemi silami delali po začrtani poti.«
Ka‘ bo s plavalnim prvenstvom
Kakor znano, bi se moralo vršiti v soboto in v nedeljo v Dubrovniku jugoslovansko plavalno prvenstvo. Za to prvenstvo niso prijavili svojih tekmovalcev- niti Ilirija niti splitski Jadran niti su-šaška Viktorija. Ilirija je 6vojo odsotnost na letošnjem prvenstvu opravičila popolnoma pravilno s tem, da radi velikih materialnih stroškov ne more poslati svojega moštva v Dubrovnik. Kot odgovor je, dobila včeraj pismo od Jugoslovanske plavalne zveze, v katerem ji slednja grozi, da bo napravila na ministrstvo za telesno vzgojo posebno vlogo, v kateri bo zahtevala, naj ministrstvo odreče ljubljanski Iliriji vsako nadaljno podporo. Na nesramen način, s katerim grozi Jugoslovanska plavalna zveza Iliriji, za enkrat ne bomo podrobneje reagirali. Pribijamo le, da je to zopet nov dokaz, kako Zagrebčani in Belgrajčani sistematično omalovažujejo
Pribi
gre:______________o	v____
uspehe slovenskega športa
Ravno tako pa je Jugoslovanska plavalna zveza sporočila Čehoslovakom, ki bodp nastopili 28. in 29. avgusta v dvoboju z Jugoslavijo v Dubrovniku, da odpadejo vsa njihova gostovanja, ki 60 bila predvidena v Splitu, Sušaku in v Ljubljani.
Slovenjegoriški kmet bo dobro pridelal
Sv. Ana v Slov. gor., 17. avg.
Časopisi še vedno poročajo o večjih vremenskih nezgodah, ki obiskujejo zdaj ta, zdaj oni kraj naše ožje domovine. Ni več dosii takšnih krajev, kjer bi letos kmetje lahko neovirano pospravljali svoj poljski pridelek in ga jim ne bi vsaj nekaj uničila toča ali povodenj. Med te, letos še vseeno dosti srečne kraje, bi smeli prištevati tudi naše Slovenske gorice. Ko je naš kmet prebiral poročila o strahotnem razdejanju, ki ga je povzročila po nekaterih krajih toča ali viharji med silnim nalivom, je v največjem strahu pričakoval, kdaj bodo
Dne 25. avgusta: Tone Gmajner, novinar: Kako so slovenski novinarji zgradili svojo stanovsko organizacijo.' (Prenaša samo postaja v Ljubljani.) — 27. avgusta: Dr. Alojzij Kuhar, novinar: Novinarstvo ter zunanja in notranja politika. (Prenaša samo postaja v Ljubljani.) — 30. avgusta: Božidar Borko, novinar: Slovenski tisk in njegova razstava v Ljubljani. (Prenašajo postaje v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu.)
Statisti za dramo. Drama Narodnega gledališča v Ljubljani potrebuje za prihodnjo sezono več gospodičen in gospodov, ki bi hoteli stalno sodelovati kot statisti in interpreti manjših vlog. Dame in gospodje, ki imajo za to veselje, naj se javijo v soboto 21. t. m. ob 12 opoldne v Dramskem gledališču.
Vpisovanje v strokovno - nadaljevalne šole v Ljubljani. Šolski odbor strokovno-nadaljevalnih šol v Ljubljani obvešča mojstre, vajence in starše, da je vpisovanje v slrokovno-nadaijevalne šole ljubljansko 'v L, II. in III. razred v nedeljo, dne J 22. avgustu 1937 mod 8 in 12 pri vodstvih stro-kavno-nadaljevalnih šol na Grabnu, pri Sv. Jakobu, na Ledini, na Vrtači in na Prulah K vpisovanju je prinesti: l. krstni list, 2. izpričevalo o zadnjem šolanju, 3. učno pogodbo, ki mora biti potrjena od pristojnega združenja, 4. 22.50 din za vpisnino. Vajenci, ki se bodo vpisali v I. razred, morajo prinesli s seboj poleg zgoraj navedenih listin še zdravniško spričevalo, šolski odbor opozarja mojstre, da je njihova zakonita dolžnost vpisati vajence v šolo ter skrbeti za točno obiskovanje šole.
Zaščita koristnih ptic. V zadnjem času se m nože pritožbe, da nekateri ljudje, zlasti s periferije mesta, love koristne ptice, predvsem ptice-pevke, da jih potem zapirajo v kletke, prodajajo itd. Mestno poglavarstvo ponovno opozarja javnost, da jo tako ravnanje strogo prepovedano, ker so koristne ptice z zakonom zaščitene. Proti kršilcem te prepovedi bo mestno poglavarstvo slrogo postopalo.
Trgovski tečaj na liceju. Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj na liceju bo dne 10. septembra od 9 do 11 v poslopju mestne gimnazijo (Blei\vei-sova cesta). Pogoji za sprejem: dovršena nižja srednja ali meščanska šola z malo maturo in sprejemni izpit iz sloveuščine, nemščine in mate-1 maliku.
vse te »dobrote« prišle tudi nadenj in mu uničile vse, kar si je obetal od dela svojih pri d rti h rok. Sedaj je hvala Bogu ves ta strah za letos izginil, ker so kmetje glavni svoj pridelek na polju pospravili. Prišlo je na vrsto že jesensko delo na polju.
Nihče ni pričakoval, da bo letošnji pridelek žita v Slovenskih goricah tako zadovoljiv. Tega se ne vesele le kmetje, pač pa v enaki meri tudi vsi tisti, ki dobivajo svoj živež in svoj zaslužek od kmeta. Ce primerjamo lotošnji pridelek žita z lanskim, moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da je letos slovenjegoriški kmet mnogo več pridelal kot pa lani.
Sadna letina pa ni ravno najboljša. Z njo se morejo pohvaliti le tisti kmetje, ki imajo svoje vrtove v nižinskih predelih, višje pa le tam, kjer so vrtovi bolj v zavetju. Na odprtih legah sadja ni prav nič.
Vsak kmet, pa tudi trgovec, dobro ve, da je največ vredno zgodnje ali pa najbolj pozno sadje, toda ne zaradi njegove kakovosti, pač pa zaradi tega, ker ga vsak najlažje proda in ima tudi še nekam primerno ceno. Naši domači trgovci so že sedaj začeli v precejšnji meri z nakupovanjem sadja. Cena je dosedaj še dosti dobra, vendar pa bi bila v primeri s ceno takšnih potrebščin, ki jih mora kmet nujno kupiti, lahko še nekoliko višja. Sadje je prav za prav prvi pridelek, ki kmetu prinese nekaj denarja, vsaj za najnujnejše potrebe. Naši kraji so v precejšnji meri odvisni ravno od tega, koliko sadja pridelajo, saj je to prav za prav skoraj edini pridelek, pri katerem sme kmet računati tudi na izvoz. Ob dobrih letinah tega izvoza sadja tudi ni tako malo, saj pravijo, da so sadja v zadnjih desetih letih največ izvozili ravno iz Slov. goric in okolice. Kmetu pa bi ta pridelek lahko prinesel še več, če ne bi bil tako pridno na delu prekupčevalci, ki se pač malo ozirajo na to, ali kuiet dobi kaj za svoje sadje, ali pa ga da po sramotni ceni, pač pa gledajo, kakor se lo dogaja tudi pri kupčijah druge vrste, le na to, koliko bodo sami imeli pri tem dobička. Res je,^ da morajo tudi ti nekaj zaslužiti, vendar pa bi težkih milijonov na njihov račun ne bilo treba žrtvovati.
Kmet, ki ima že svojo stanovsko organizacijo in v njej svoje zastopstvo, bi vendar že zaslužil, da se nlu v tem oziru godi malo bolje. Vsaj brezvestnega izkoriščanja po prekupčevalcih ne bi bilo prav nič treba.
Lepo sliko nudijo tudi naši vinogradi. So v najlepšem razvoju in obetajo dobro. Tudi nevarnosti, s katero je pretila peronospora, ni več. Stari ljudje pravijo, da so vinogradi le redko kdaj tako dobro obetali, kakor letos. Morda bo le letos pokrita tudi ona škoda, ki jo je lansko leto povzročila peronospora. Toda, prezgodaj se pač ni dobro hvaliti, čeprav bi gotovo vsi želeli, da bi naš kmet po nekaj slabih, če ne najslabših letinah, bil le že enkrat lahko zadovoljen s tem, kar pridela, in kar seveda ni odvisno samo od njegove voljo in njegovega truda in znoja.
Od tu in tam
Rok za prijavo vžigalnikov jo potekel. Nekateri dnevniki so pisali o uničevanju zaplenjenih vžigalnikov. V teh člankih se je med drugim bralo, da se rok za prijavo vžigalnikov podaljša "do 1. septembra tega leta. To pa ni res, ker je ta rok potekel že dne
29.	julija t. 1. in ni podaljšan. Opozarjajo se lastniki vžigalnikov, ki jih do 29. julija t. 1. niso prijavili, da jih uničijo, ker bo vsakdo, kdor ima vžigalnik, ne pa tudi posebnega potrdila (izkaznice) kot dokazilo o plačani pristojbini, kaznovan kot tihotapec.
Angleški letoviščarji, ki obiskujejo naš Jadran, se najraje ustavljajo v Crikvenici. Vzrok temu bo menda ta, da je bil preteklo leto tu na oddihu vojvoda Windsorski in je že s samim svojim prihodom v Crikvenico napravil za ta kraj kaj dobro reklamo.
V prvi skupini, ki je prišla v Crikvenico, je bilo okrog 500 Angležev, 24. avgusta pa pride druga skupina. Med njimi bodo baje tudi nekateri člani angleškega Spodnjega doma in nekaj univerzitetnih profesorjev.
Železniška zveza med Medjimurjem in Zagrebom bo v kratkem napravljena. Že več let ei prizadevajo merodajni činitelji, kako bi to dosegli, pa je šele pod sedanjo vlado prišlo do končne rešitve tega, za medjimursko prebivalstvo, kakor tudi za Hrvate, važnega vprašanja. Če se že iz administrativnih razlogov ne morejo medjimureke železnice ločiti od ljubljanskega železniškega ravnateljstva, je pa nujno potrebno — tako pravijo Hrvatje —, da se zveže Medjimurje ž Zagrebom. Celo to Hrvati trdijo, »da je čisto naravno, da je Medjimurje zvezano preko Hrvatskega Zagorja z Zagrebom, ne pa s Slovenijo.« — Dela na progi Varaždin—Koprivnica lepo napredujejo. Vsak dan polože okoli 500 novih tračnic, zaposlenih je okoli 250 delavcev. Pričakujejo, da bo proga v najkrajšem času dograjena.
Evharistični kogresi so v hrvaških krajih v zadnjem času procej pogosti. V nedeljo bo tak kongres v Bosanskem Brodu. Obenem bo ta dan tu tudi prvi križarski labor. Iz Sarajeva bo poslal nadškof šarič na kongres svojega zastopnika, župnika Mato Be-kavca.
Gasilskih svečanosti v Zagrebu so v nedeljo niso udeležili samo gasilci, pač pa so se zanj skrbno pripravili tudi žeparji. Policija jih je v soboto, nedeljo in ponedeljek prav precej zasi- , čila, večino ravno takrat, ko so poskušali pri tem ali onem gospodu ali gospej svojo srečo.
Tuji obiskovalci belgrajskega velesejma so
oproščeni pristojbine za vidiranje potnih listov. Tako je finančni minister odloeii v sporazumu z zunanjim ministrom.
Načrt zakona o strojevodjih in resoulcijo 15.
kongresa, ki zahteva končno ureditev vprašanja strojevodij, v prvi vrsti prevedbo na razrede na podlagi strokovne izobrazbe in izboljšanje plačilnih ter delovnih pogojev, so izročili zastopniki strojevodij svojemu resornemu ministru dr. Mehmedu Spahi, ko jih je pred nekaj dnevi sprejel. Minister je zastopnikom železničarjev obljubil vso svojo pomoč, izjavil pa je, da je predvsem treba pomagati strojevodjem in kurjačem, ki imajo od vseh, ki so uslužbeni na železnicah, najslabši položaj, čeprav tudi ostali železničarji niso dosti na boljšem. >Ka- ' darkoli sem naletel na predmet te vrste in videl, da gre za strojevodjo, sem ga brez vsakega pojasnila podpisal«, je še pripomnil minister Spaho. >Zgo-dilo se je, da se je temu ali onemu strojevodji pri kategoriziranju zgodila krivica in da je kurjač po zvanju ali kategoriji postal starejši od strojevodje. Prosim, da mi jkidobne primere takoj sporočite pismeno, da jih bom mogel upravnim potom urediti v korist vaših članov, ne glede na to, ali bo ta ukrep združen tudi z materialnimi izdatki.«
Voditelj Hrvatov dr. Vladko Maček je letos, januarja meseca, pisal svojemu prijatelju Nikoli Lončarju v Argentino tole pismo: »Velespoštovani prijatelj! V zvezi z Vašim pismom od 17. decembra mi je čast sporočiti Vam, kakor sem sporočil tudi že drugim številnim Hrvatom v Ameriki, da so pod mojim vodstvom samo organizacije HSS, ne pa tudi organizacija »Domobran«. — Prosim Vas, da se po tem ravnate in da o tem obvestite po potrebi tudi ostale brate Hrvate v Ameriki. S hrvatsklm kmetskim pozdravom, vdani Vam dr. Vladko Maček.« '
Zagrebška umetniška in glasbena akademija
se borita za to, da bi bili povzdignjeni na stopnjo fakultete. Obe ti akademiji bi morali začeti z novim šolskim letom kot ustanove s fakultetsko stopnjo, njihovi profesorji pa bi morali dobivati plačo kot univerzitetni profesorji. Čeprav se je mnogo govorilo o tem vprašanju, vendar ee stvar .še ni premaknila z mrtve točke. Najbolj pa boli Hrvate to, da sta bili v Belgradu ustanovljeni glalsbenn in umetniška akademija in sla tudi že dobili stopnjo visoke šole.
Polovična voznina na driavnih železnicah Članom zveze esperantistov za kongres 5. in 6. septembra v Zagrebu je dovolil prometni minister; udeležencem slavnostne posvetitve četniških zastav dne 19. t. m. v Tuzli in udeležencem prvega kongresa pravoslavnih veroučiteljev ljudskih, srednjih in strokovnih šol, kongresa, ki se bo vršil v Belgradu 7. in 8. septembra t. 1. Udeleženci kupijo na odhodni postaji cel vozni listek in jim bo z železniško izkaznico veljal tudi za brezplačno vrnitev.
Cariuski dohodki pri osrednjih carinskih blagajnah so znašali v prvi desetini avgusta tega leta 25,350.510 din carinskih dohodkov, in sicer pri centralni carinski blagajni v Belgradu 7,299.705 din, v Zagrebu 8,722.769 din, v Novem Sadu 2,510.230 dinarjev, v Ljubljani 4,227.404 din, v Splitu 1,1(58.104 dinarje, v Dubrovniku 0-10.262 din in v Skoplju 778.060 din. — Od 1. aprila do 10. avgusta t. 1. je bilo vseh dohodkov 353,023.274 din, proračun je pa računal s 314,298.470 din; torej se je več plačalo za 39,324.798 din.
Vihar mi morju jc divjal predsnnčnjim v okolici Splita. Ni dosti manjkalo, pa bi bilo lahko prišlo tudi do večje nesreče, ki bi se bila pripetila večji skupini zagrebških izletnikov. Ti so jo še zadnji trenutek popihali na kopno na varno. Če ne bi vihar že zahteval človeških žrtev, bi vsaj prav gotovo izletniški čoln zanesel daleč proti zahodu na odprto morjp proti Italiji. Dalmatinski kmetje pa hvalijo Boga, da med viharjem ni padala tudi toča. ki bi napravila posebno po vinogradih ogromno škode.
Kotel za kuhanje žganja jc eksplodiral nekemu kmetu v Slavonekem brodu, ko je ta mirno spal ob njem. Kotel je razgnalo zaradi tega, ker je pod njim preveč močno gorelo. Pri eksploziji je vrela brozda, iz katere se kuha žganje, oblila kmeta, da je dobil strahovite opekline po vsem životu. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, vendar pa zdravniki kar zmajujejo z glavami, da bi šo ostal pri življenju,
„Le prva dejanja Shakespeareovih dram
so logična..."
pravi angleški književnik Bernard Shaw
Če so Angleži le na kaj iz svoje zgodovine ponosili, tedaj so gotovo izredno srečni, da se lahko ponašajo s svojim nekdanjim velikim dramatikom Shakespeareom. Vse, kar jim je on zapustil, velja zanje kot največja svetinja, in Bog varuj, da bi se je kdo dotaknil z »nečisto« roko. Zadnje čase pa so se kljub temu začele pojavljati govorice, da kmalu ne bodo Shakespeareova dela ostala več v dni obliki, kakor jih je zamislil njihov veliki očcr. Na Angleškem namreč živi po vsem svetu znani veliki književnik Bernard Shaw, ki pravijo o njem, da je zmožen vsega, tudi tega, da bi se lotil popravljanja Shakespeareovih del. Vsaj dvomijo o tem, da bi bila ta dela varna pred ironijo velikega književnika Shawa.
Ker je Shaw nadvse zgovoren človek, ki poleg tega tudi mnogo ve, se časnikarji prav dobro počutijo v njegovi bližini. Saj jih včasih res reši iz zadrege, ko nimajo ničesar drugega pisati. Tako so ga naravnost obsuli tudi zadnjič enkrat. Shaw jim je povedal marsikaj, kar sicer ni vse primerno za časopis, je bilo pa vsaj za zabavo, če drugega ne. Časnikarje pa je na vso moč zanimalo nekaj drugega, namreč to, kaj Sha\v misli o Shakespeareovih delili. O tem pa se je Shaw izrazil nekam čudno, tako so napisali angleški časopisi. Če bi danes živel Shakespeare, bi bil nad takšno kritiko gotovo upravičeno užaljen. Shaw
ga je naravnost deval v nič. Priznava, da je Shakespeare čisto pravilno gledal na konflikte v svojih dramah in da je prvo dejanje v vsaki drami napisal zelo logično... Zato pa mu Sha\v še bolj zameri, češ da imajo njegove drame napačen konec, takšnega, kakor bi ga nihče ne pričakoval. Tako je po njegovem mnenju mogel pisati drame samo človek, ki je bil precej podoben navadnemu mazaču.
Da bi Shaw dal svojini besedam še večjega potrdila, je povedal tudi to, da je nekoč v Ameriki gledal Shakespeareovega »Kralja Leara«, ki mu je nekdo zadnje dejanje popravil. Po njegovem mnenju je ta zamisel sijajna, čeprav smatra, da do danes še ni nikogar na svetu, ki bi bil sposoben, da bi tako popravit Shakespeareova dela, kakor bi bilo prav.
Na vse zadnje pa je Shaw povedal še to, da je ravno on tisti, ki se zadnje čase ukvarja s popravljanjem neke Shakespeareove drame. Kljub največji radovednosti časnikarjev, katera drama naj bi to bila, Shaw tega ni hotel povedati. Po tem pa, kolikor je le povedal, pa bi se dalo vsaj nekoliko sklepati, da bo to najbrže Shakespeareova drama »Romeo in Julija<.
Morda angleška književna javnost še nikdar ni pričakovala s tako veliko radovednostjo njegovega dela, kakor sedaj pričakuje tega.
Tekoče zlato - glavni vzrok svetovnega
nemira
Včasih so ljudje molili zlato tele, t. j. zlato jim je bilo vse, zanj so žrtvovali življenje in dušo. Tudi danes ima zlato še veliko privlačno silo, toda le še za navadne trdoglave pohlepneže; kdor pa' hoče pokazati nekoliko razuma v svojem lovu za bogastvom, kdor noče jasno pokazati, da je surov pohlepnež, ampak hoče veljati za dostojnega človeka, dasi ga je v resnici tudi sama grabežljivost, ta pa se danes navdušuje za petrolej.
Petrolej vodi danes vso zunanjo in kolonialno politiko mogočnih držav, povzroča vojne in brezkončna pogajanja, končno pa ostane najbolj samostojno, mednarodno blago, katero si nobena druga sila ali zemlja ,ne more lastiti, kakor sila denar ja in zlata, ki je v rokah brezimnih mednarodnih družb. Dasi ima ta ali ona država na svojih tleh petrolejske vrelce, ima vendar prav tako malo oblasti nad njimi, kot nad soncem, ki je last vseh.
»Postanka petroleja« ee danes ne poznajo. Nekateri pravijo, da je nastal pred nekaj sto tisoč leti iz morskega rastlinstva; drugi pa mislijo, da se je izcimil iz ogromnih skladov neizmerno majhnih morskih živalic, katere je kaka velikanska nezgoda, potresi ali ognjeniški izbruhi in udori nenadno pokopala, tisočletja pa so jih pod neznosnim pritiskom zemeljskih plasti spremenila v dragoceno tekočino.
Podzemeljska nahajališča petroleja imajo zvončasto ali kupolasto obliko, ki je včasih vidna tudi na zemeljskem površju, kar samo lajša iskanje. Tudi sestavina zemeljskih plasti mora biti posebne vrste. Strop ogromnih podzemeljskih petrolejskih dvoran mora biti iz nepremočljive skale, tla pa morajo biti peščena ali vsaj vlago prepuščajoča, tako, da so nasičena s petrolejem kot goba. Podzemska morska voda, ki je petroleju vedno primešana, pritiska nanj z vso silo od spodaj, petrolejski plini pa ga pritiskajo navzdol, kakor hitro torej osvobodiš te pritiskajoče pline s prevrtanjem skale, brizgne petrolej na dan kot kak vodomet. Zato pa je zelo važno, da se skala prevrta na pravem mestu. Če bi jo prevrtal na vrhu kupole, bi kmalu vsi plini izhlapeli, tekočina pa bi ostala na dnu le še kot ničvredna mlaka! bistvo pi troleja so namreč plini, ki jih vsebuje.
Včasih je treba
vrtati po 800 do 2000 metrov
včasih pa brizgne nevarni, vnetljivi curek nenadoma na dan, ter lahko povzroči ogromno razdejanje. Tako so leta 192,7 vrtali po Iraku v Aziji, ne da bi upali na kaka posebna odkritja. Nenadoma pa, pri globini 468 m, eo zadeli na podzemno petrolejsko morje — v resnici je morje, saj so izračunali, da obsega 90.000 kma — in petrolej je šinil ven z gromovitim treskom in pod ogromnim pritiskom 55 atmosfer brizgal 160 m visoko ter pokončal vse okrog sebe. Tri dni je tako lilo iz zemlje, 360.000 ton petroleja je bilo razlitih po
okolici. Ljudje so drli od vseh strani na pomoč preprečiti požar, ki je ogrožal stotine kilometrov naokoli in usmerili curek tako, da so napolnili neko kotanjo in jo spremenili v petrolejsko jezero.
Tedaj se je pa začelo
strahovito tekmovanje
angleškega, francoskega in ameriškega kapitaja. Od bajno bogatega najdišča so speljali 850 km železnih cevi. Da bi bili zadovoljni Angleži in Francozi, so na iraški meji skupno cev razcepili na dva dela; eden vodi čez Sirijo v Tripoli, pristanišče v francoski oblasti, drugi pa čez Palestino v Haiffo, kjer imajo vso oblast Angleži.
Za daljavo 850 km so porabili več kot 130.000 ton cevi, ki se vlečejo čez puščave, griče in doline, gorovja in globoke prepade. Delalo se je s polno paro noč in dan; vsak dan so položili 3 do 4 km cevi en meter globoko, plače so bile dobre, vsaka minuta je pomenila zaslužek. Osnovale so se velike družbe in pošiljale denar iz Londona, Pariza, New Yorka, Amsterdama. V tem se ravno vidi mednarodna vloga petroleja: nahaja se jia iraškem ozemlju v Perziji: pridobiva ga družba iz angleškega, francoskega, ameriškega in holandskega kapitala; potuje skozi sirijsko in libansko
Dan mladine v Tržiču. — Sprevod.
republiko po ceveh, ki jih je izdelala neka fran-cosko-belgijska družba.
Sedaj pa, ko je
„cevna proga"
izvršena, je treba samo še nekaj ljudi, ki odpirajo pipe, nadzorujejo pravilno potekanje in pregledujejo odjemanje in proizvodnjo. Tako se pretaka pod najstrožjim nadzorstvom najdragocenejša reka na svetu s počasnostjo 1800 metrov na uro, pa še to le pod pritiskom mogočnih strojev, ki so postavljeni vsakih 100 km, in prinese dnevno okoli 40.000 ton svoje tekočine na ladje, ki se polnijo na odprtem morju, daleč od obale, do kamor segajo cevi pod morjem. In tako se bo lahko še pretakala, kakor so izračunali, celih 450 let, če ne bo kakih sovražnih spletk, ki bi napravo uničile. Zato pa je razumljivo, da petrolej vodi vso politiko, zato se Angleži in Francozi tako krčevito drže zapadne Azije in nemirno opažajo vsako drugo gibanje v Sredozemskem morju, zato se oboro-žujejo in opremljajo težke bojne ladje in velike bombnike.
Še vedno velja za države kakor za posameznike, da bogastvo jemlje mir; čim bogatejši, tem nemirnejši in nesrečnejši, v neprestanem strahu pred izgubo svojih minljivih dobrin.
FLAMSKA UDOBNOST.
»Zakaj pa nočete več dajati v časopis oglasa za vašo robo?«
»Ker potem človeku ne os ta ne nič prostega časa. Lani sem dal oglas, pa sem imel nekaj dni tako zadrego, da nisem mogel v popoldnevih več hoditi ribarit.«
■ ■ -■ ...... .
.
"■'"t;/; \	'■
mr.
i ■
* t m 11» 1 u .■
T :. *' M -
Tudi v Braziliji so sedaj že vpeljali električne vlake na glavni progi, ki gre od Rio de Janeira
proti Argentiniji.
Zavod za vdove
Najnesrečnejše ženske so menda indijske vdove; zato je razumljivo, da so se indijski običaji, po katerih se vdova da živa sežgati s tropom svojega moža kljub najstrožjim zakonom angleških oblasti, ohranili še do danes. Indijci namreč verujejo, da ima žena, kateri je umrl mož, v sebi hudega duha ali neko prokleto dušo, ki je kriva moževe smrti, zato jih nihče noče pogledati, živeti moraj osamljeno, zavrženo, zaničevano življenje. Sedaj pa je neki bogat Hindu ustanovil velik zavod, ki sprejema vdove vseh položajev — v nesreči smo si vsi enaki, — skrbi za njihovo vzgojo, zdravje in razvedrilo s poučevanjem jezikov, s Športom, igrami itd Počutijo se izvrstno in menda zelo cenijo postave, ki so jih ohranile v življenju, ki je lahko tako prijetno.
Zdravniška služba v Sahari
Da bi Italijani, pokazali vsemu svetu, da so vredni afriških kolonij, Tripolisa, Libije, Eritreje in vrhovnega nadzorstva v Abesiniji. so začeli, razen tehničnih izpopolnjevanj na novih ozemljih z gradnjo cest, železnic, tovarn, rudnikov in mest, skrbeti tudi za zdravstvene razmere afriških rodov.
Pred kratkim se je namreč vrnila iz saharske puščave neka italijanska zdravstvena karavana, ki je na povelje maršala Balba preiskovala zdravstveno stanje ondotnih prebivalcev. V karavani, ki se je vozila z avtomobili, so bili štirje zdrav-niki-strokovnjaki, nekaj bolniških strežnikov in nekaj domačinov za tolmače. V dveh mesecih svojega znanstvenega potovanja so prevozili 4900 km v neznosni vročini 45—50 stopinj, obiskali 72 človeških naselbin, raztresenih po puščavi in pregledali 9000 ljudi.
Zdravniki morajo dognati, kakšne tropske bolezni so razširjene po italijanskem kolonialnem ozemlju, v koliki meri in kako bi jih bilo mogoče uspešno pregnati ali vsaj omejiti število žrtev.
Najnavadnejše in najbolj razširjene so kožne in očesne bolezni in sicer bilharcioza (imenovana po zdravniku Bilharzu) in trahoma. Prvo povzroča neki črv, ki se vgnezdi v kožo in prizadeva velike bolečine. V določenem času svojega razvoja pa se naseli črv tudi v sladkovodnih polžih. Če bi torej mogli vse take polže pobiti in iztrebiti, bi kmalu zatrli tudi bolezen samo. Trahomo ali krmežljavost oči (taka bolezen) so našli pri 4500 ljudeh izmed 9000. Velika nadloga je tudi malarija. Vendar pa je umrljivost ljudi razmeroma majhna, ker so pač že po naravi cepljeni zoper razne bolezenske klice. Gorje pa ubogim Evrop-cem, ki se dado zapeljati vabljivim slikani o daljnih južnih krajih, polnih romantičnosti in južnjaških skrivnostnih doživljajev, kakršne jim opisujejo številni plačanci, ki hočejo sposobnih ljudi za tujino! Končno je morda vsa človekoljubnost zdravstvenih komisij namenjena predvsem belo-kožcem, da se bodo bolj brez nevarnosti za svoje zdravje naseljevali v novih deželah. Vendar je treba priznati, da bo tudi domačinom precej ustreženo, saj so pred kratkim ustanovili v Tripolisu bolničarsko šolo za Arabce in druge prebivalce puščave, ki bo vzgojila domače, veščake za prvo pomoč proti najnavadnejšim ondotnim boleznim ter jih razpostavila po raznih postajah nekakega Rdečega križa križem obširnih kolonij.
jtoioinl-
Programi Radio Ljubljana
Sreda, 18. avgusta: 1*2 Baletna glasba (plošče) —• 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila -h 13.15 Mozaik (plošče) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: 2ene v naših narodnih plesih (Jankovič) — 19.50 Sah — 20 Koroške pesmice (plošče) — 20.10 Mlad. ura: Ljudske igre na Koroškem (g. prof. Niko Kuret) — 20.30 Vokalni solistični konc. g. Marjana Rusa s spremljevanjem Radijskega ork. — 22 Ca», vreme, poročila, spored — 22.15 Sestre Stritar -narodne pesmi.
Drugi programi
Sreda, 18. avgusta: Belgrad: 20 Narodne pesmi. 20.30	Humor	— 21.30	Narodno pesmi —	Zagreb:	20
Ljubljana — Du>iaj: 19.25 Orkestralni koncert — 20.40 gledališki program — 21.40 Violončelo — 22.20 Zabavni koncert — Budimpešta: 19.10 Dunajska glasba. 19.50	Promenadni koncert — 22.25	Nočni	koncert	—
23.10 Lahka glasba — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba 21 Orkestralni koncert — 21.30 Simfonični koncert -r-lUm-Buri: 21 Opereta — Praga: 19.20 Ljudski koncert	— >0.30	Igra —	Varšava: 20	Pester	koncert	—
21 Chopinov	koncert	— 22 Plesna	glasba	— Berlin:
20.10 Pihala — Vrahslava: 19 Haydn-Mozart — Bero-munster: 19.15 Saksofon in klavir — 19.55 Tgra — 20.45 Koncert glasbenega druStva — 21.50 Klasične in moderne angleške pesmi — Strassbourg: 21.30 Solistični in orkestralni koncert.
K. L. Stevenson:	2
Skrivnost dr. Jekylla
‘Cesta za cesto, vse razsvetljene kakor za procesijo in vse prazne kakor cerkev, dokler me ni vse to spravilo v tisto duševno stanje, ko človek posluša in posluša in začenja hrepeneti, da bi že vendar zagledal stražnika.
Nenadno sem zagledal dve postavi: prva je bila majhen mož, ki je v ostrem koraku stopal proti vhodu, druga pa je bila dekletce osmih ali desetih let, ki je drvelo po prečni cesti navzdol, kar je le moglo.
Lepo, prespoštovani moj! Čisto naravno sc torej na voglu zaletiva drug v drugega. Potem pa pride strašni del zgodbe. Moški je brezbrižno dekletce podrl in njeno telesce pohodil, potem pa pustil vreščečega otroka na tleh. Nisem sicer mogel slišati ničesar, toda pogled na vse skupaj je bil peklenski, listo človeče ni bilo podobno človeškemu bitju, spominjalo je na nekako preklemano pošast, lulil sem za njim, vzel pot pod noge, pograbil tega prijaz-neža za vrat in ga vlekel nazaj tja, kjer se je zbrala že precejšnja množica okoli jokajočega otroka. Bil je docela miren in se ni nič upiral, Pač pa je tako strašno ostudno pogledal, da me je polil -vroč pot.
Ljudje, ki so se zbrali na cesti, so bili svojci tega dekletca. Prav kmalu je prišel tudi zdravnik, po katerega so poslali. No, dekletcu ni bilo hudega, kakor je povedal padar, v
glavnem se je samo prestrašilo in s tem bi bilo zadeve prav za prav lahko konec.
A tu se je pokazala še neka zanimiva okoliščina. Takoj pri prvem pogledu me je obšel močan odpor do mojega gentlemana. Prav tako je bilo pri otrokovih svojcih, kar je bilo nazadnje razumljivo in naravno. Presenečalo pa me je zdravnikovo vedenje. To je bil navaden vsakdanji zdravnik, ki obrtuje križem kražem, kjer je prilika. Bil je nedoločljive starosti in zunanjosti, z močnim edinburškim naglasom, čustven tako kakor stara duda. Lepo, moj ljubi, tudi temu je bilo prav tako kakor nam. Nepretrgoma je strmel v mojega jetnika in videl sem, kako bledi in kako mu je slabo od poželenja, da bi tega človeka ubil. Ker je pa žal bilo le nemogoče, da. bi ga ubil, smo storili, kar se ja pač dalo: povedali smo možaku, da moremo in da tudi bomo iz te reči naredili tak škandal, da bo negovo ime od enega konca Londona do drugega smrdelo do neba. Če ima morda kake prijatelje ali kaj ugleda, bomo poskrbeli, da bo oboje izgubil. In ves čas, ko smo vsi besni tulili vanj, smo morali poditi od njega ženske, kolikor se je dalo, saj so silile vanj divje kakor pošasti. Nikdar še nisem videl v enem krogu obrazov tako spačenih od sovraštva. Oni človek pa je stal sredi vsega z izrazom mrke, zasmehljive brezbrižnosti, sicer ga je lomil strah, kakor sem mogel videti, toda kljub temu je bilo njegovo čelo trmasto, kakor čelo satanovo.
»Če hočete iz tega dogodka kovati dobiček,« je dejal, »seveda ne morem nič pomagati,
toda vsak gentleman se želi izogniti neljubim prizorom. Povejte mi ceno.«
No, in iztisnili smo iz njega sto funtov za otrokovo rodbino. Seveda se je v začetku skušal upirati. Toda nekaj v našem sočutju mu je vzbujalo slutnjo, da bo prišlo do česa hudega in nazadnje je odnehal.
Zdaj je bilo treba najprej iti po denar. In kam, mislite, nas je peljal? Naravnost do ti-stihle vrat tam. Potegnil je ključ iz žepa, šel v hišo in se takoj vrnil z vsoto desetih funtov v zlatu in s čekom za ostali znesek. Ček je bil napisan za Couttsovo banko, plačljiv prinašalcu in podpisan z imenom, ki ga ne morem povedati, ker tvori prav to ime višek zgodbe, a rečem samo, da je bilo zelo znano in pogosto tiskano ime. Znesek je bil precejšen, toda podpis je bil dober še za veliko več, seveda, če je bil pravi. Bil sem tako predrzen, da sem gentlemana opozoril na to, da je vsa stvar močno sumljiva in da v navadnem življenju pravi mož ne vdira ob štirih zjutraj v hiše skozi kletna vrata in se nc vrača iz hiše s čekom drugega moža za kakih sto funtov. Toda ostal je čisto miren in sc jc le zasmehljivo zarežal:
»Le pomirite se,« je dejal, »ostal bom pri vas, dokler banke ne odpro in bom ček sam vnovčil.«
Tako smo krenili na pot kar vsi,, doktor in otrokov o£e in jaz in smo ostalo noč prebili v moji pisarni. Po zajtrku smo odšli dopoldne vsi skupaj v banko. Jaz sem sam pokazal ček in
pripomnil, da imam vse polno razlogov za to, da gre za ponarejanje. Kaj še! Ček je bil pristen!
»Fuj, fuj!« je rekel mr. Utterson.
»Vidim, da imaš prav tak občutek kakor jaz,« je dejal mr. Enfield. »Da, bila je grda zgodba. Kajti moj možakar je bil človek, s katerim nc bi nihče imel rad opravila. -je ničvreden človek. Osebnost pa, na kai. sc je glasil ček, pomeni višek dostojnosti, je slavna in, kar dela zadevo še posebej hudo, to je tvoj študentovski tovariš, ki je znan po tem, čemur pravimo dobrodelnost. Temna reč, se mi zdi. Dostojen fant, ki mora krvaveti zaradi kakih mladostnih norosti. Zato pa pravim tisti stavbi z vrati »Hiša izsiljevalcev«. Toda tudi to, veš, še zdaleč ničesar ne pojasnjuje,« je pristavil zamišljeno.
Iz premišljevanja ga je zdramilo malce ne* pričakovano vprašanje mr. Uttersona:
»In ne veš, če tisti, ki je ček izdal, stanuje tam?«
»To bi bil primeren kraj, kaj ne?« je odvrnil mr. Enfield. »Toda slučajno poznam njegov naslov. Stanuje v drugem delu mesta.«
»In nisi nikdar povprašal po ... po kraju z vrati?« je vprašal mr. Utterson.
»Ne, prespoštovani moj, malce mi je bilo nerodno,« se je glasil odgovor, »Sploh zelo nerad sprašujem, to mi diši preveč po zasliševanju. Načneš vprašanje, Jia je, kakor da bi bil sprožil kamen. Sediš zložno vrh hriba, kamen pa se vali v dolino in trga s seboj druge.
»SlovemkJ dom«	vtak	dHavnik ob 12 Mesečna naročnina 13 Din. ta Inozemstvo 25 Din. CfredniStvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 la 299b. Upravai Lopitarjev* k
leleloa 2991 Za Jugosloi&juko tiakftrao * Ljubljam; £L Ce& Izdajatelj; Ivao Rakoveo. Urednik; Jože Količek.