XVII UtRik. V Gorici, 7. januvarja 1909. 1. številka. TiBkt »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukeiič) r Iidajsielj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. InbajanakCatrta:: th 1 Kii popoldne. Baktplai m vra-teje. Icbaakovani »farna m spis Cm« Usta mali n d« ltto A krone ni y»I lata I brom. Za Maj pnaaotna ■a Mia lato B k*one. m pl lata K 1-60. Xa ■»&)« ja eaua fiotn i K, n Aru; , talah ivvaa tnlrije „Haioina lukama ‘ , v Bolid, ali ca Yit-, mU R. I. & Z združenimi močmi! Dne t 7. januarja t. 1. ho jniela takozvana »Slovenska kmečka stranka« na Goriškem pri »Jelenu« v Gorici shod zaupnikov. Zdi se nam potrebno, da spregovorimo o lej najnovejši stranki na Goriškem par besed. Mi ne nasprotujemo nobeni kmečki težnji, saj je naša S. L. S. drava kmečka stranka, nasprotujemo pa novi kmečki stranki, ker ni bila prav nič potrebna. Čemu ustanavljati stranko proti stranki, postavljati kmeta proti kmetu, če je nova stranka res le kmečka stranka in ne kaj drugega. S tem se le širi razpor v deželi. Povedali smo že večkrat, da »agrarna« stranka ima le ime »kmečka«, da pa ni storila do zdajza kmeta še nič. Zadnji i Naš glas« pravi, da se je vendar že nekaj storilo, da je namreč znani Mermolja iz Vrtojbe ustanovil podružnice deželne zavarovalnice za govejo živino pri Sv. Luciji, na Grahovem in na Bukovem. To bi bilo sicer hvalevredno, a prašali smo na merodajnem mestu, je-li to res, in odgovorilo se nam je, da ni res! Mermolja piše le reči v svojem listu, ker računa na nevednost LISTEK. 1 Slika svefogorske Karof iiino in i>a -tnaniln a pr ej etn« upravniStvo, Gorica Senicniska ulica It. 16. Posamezne Številke ac prodajajo t tobakamah t šolski ulici, Nunski ulici, ria Josip Verdijevem te-kaliitu nasproti me-itnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl t Korenjaki ulici in na Korenjskcm bregu (Rira Corno) St. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanica se raiunijo po.potil a tab in aicer: ie ie tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Sorici. M. B. II „Gazzettino popotareu z dne 23. dec. 3t, 2131 prinaia neko vprašanje, ki naj ae reii — questione da risolvere.— Poskusili bomo želji „ Gazzettinovi “ mireči, a preden se lotimo reiitve, sledi naj poprej od besede do besede, kar piše .11 Gazzettino*. „Že nekaj dni sem, pravi list, je v izložnem okna trgovine g. Luigi Ziani na ogled postavljena podoba Matere Božje avetegorake in pod podobo je pisano to le: „Prava in aitentična slika M. B. ivotogorske, ki jo je I. 1544 patriarh Hark Grimani podaril cerkvi na Sr. Gori, in je pozneje odondot izginila*. „To, nadaljnje „11 Gazzcttinou, je vpraianje, ki ae neka] časa sem pretresa na dolgo in iiroko ter kroži po lokalnih liatih, ki ao pred nekaj časom prinaiali tudi inserate g. Gyre, ki je javljal, da je » njegovi poaeeti prava podoba aveto-gorske M. B. Čas bi ie bil, da se ta atvar že čitaleljcv. Dočim pa ne more »agrarna« stranka pokazati niti enega dela za krnela, pokaže lahko S. L. S. nebi oj di uf lev, zavarovalnic, posojilnic in zadrug, ki izvrstno delujejo za kmeta. Zelo sumljivo se nam zdi tudi, da so se oklenili nove »agrarne« stranke znani učitelji: Bajt Možina, Kašča, Urbančič itd. Učitelj Bajt, je nedavno odredil, da se šola v Solkanu ne bo udeležila vsakoletne procesije se sv. Bešnjim telesom. Kašča je na »agrarnem« shodu, ki ga je priredil Mermolja v Tominu, izustil v svojem veleslavnem govoru te-le vzgojevulne besede: »Duhovniki, ki so Ioliko zoper nas, zapuščajo po smrti velike vsote denarja svojim kuharicam«. Tominška mladina je zagnala na la učiteljski dovtip glasen smeh, ker je hotela pokazali svojemu vzgojevalcu hvaležnost Znano nam je (udi iz gotovega vira, da vabi nekdo učitelje na vsak shod zaupnikov »agrarne« stranke s posebnim vabilom, v katerem jim zabičuje, da naj se prav gotovo udeleže. Vse le okoliščine nam dokazujejo, da hočejo nekateri z imenom »agrarna« stranka, le slepiti in zlorabiti kmete, ker jih po- vendar enkrat dedobra pojasn>, da ljud- ' stvo zve pri čem da je. Vsak že res poprainje : katera je potemtakem prava s ika: ali ona, ki je na Sv. Gori, ali pa ta, ki jo ima g. Gyra ? To je škripec, ki se nikakor ne iz-viješ iz njega : ali g. Gyra trdi resnico, in potem jo podoba avetogorska apokrifna (podtaknjena), in se torej vernike vara (za nos vedi), ali je pa svetegorska slika prava, in tako g. Gyra trdi nekaj absurdnega (nemogočega) in te grozno moti. Spričo te dileme smo poslali enega naiih urednikov h g. Gyri, da bi dobili pojasnil, in videli, kako trditev utemeljuje. G. Gyra nam je dal prijazno na razpolago mnogo liitin, in nam je s trdnimi dokaz ti dokazal, da je slika, ki je r njegovi posesti v resnici ona, ki jo je pttriarh Grimani podaril cerkvi sve- : tegorski. — Tn prinaiamo kratek zgodovinski posnetek o oni sliki, na podlagi listin, ki jih ima g. Gyra, poanetek, ki ga prina-iamo take, kakor smo ga prejeli, ne da bi zalo prevzeli kako odgovornost, dasi v obče obar ga mm go verjetnega in zgodovinskega. Irebujejo za svoje in ne kmečke koristi. Sumljivo je tudi to„ da sedijo v deželnem zboru »agrarni« poslanci skupaj z liberalci in Gabrščekom, čegar »Soča« piše o katoliških naukih tako-le: »Klerikalci imajo svoje dogme in na teh jahajo. Z dogmami st oj i j o in padejo. Ke-dar duh časa pobije njihove dogme, morajo zapreti svoje bolege«, in dalje: »Če bi bilo več Trubarjev, hi bile le bote-ge že davno zaprte« in: Duhovniki so kakor judje, ki sesajo ljudstvo itd. Gabrščekova »Soča * je na nečuven način smešila papeža in ka--''liško škofe. Poleg tega so liberalci oškodovali našo deželo pri užilnini za ogromne svole. Vprašamo, kako morejo poslanci, če so res kmetski poslanci, sedeti skupaj s tako stranko, ki blati v svojem glasilu verske resnice, katol. ustanove, papeža in škofe in ki je našo kmetsko deželo oškodovala za milijone? Sumljivo se nam zdi dalje tudi to, da glasilo »agrarne« stranke: »Naš glas« prav lako mojstersko zavija resnico in napada S. L. S., kakor »Soča <. Tako trdi na pr. zadnji j »Naš glas«, da ni S. L. S. še nič i Sliko je torej svetogorski cerkvi pcdaril cglejski pstriaih Mirk Grimani I. 1544. Bila je z (Ijnatimi tariami slikana na cedrovino. Slikati jo je moral dober slikar, kakor trdijo nekateri sam TiziaD, bolj verjetno pa kateri njegovih učencev. Dne 12. okt. 1544 je patriarh Mark Grimani pred ono sliko prvi maševal pri oltarju, ki g & je tudi on sam podarit svetiiču. Za Jož( f« II. in Bicer I. 1784 je bil svetcgorBki Bimostan zatrt in cerkev jn ostala zaprta do I. 1796 t. j. 12 let in 6 mesecev. Vse, kar fe je nahajalo v svetiiču, se je deloma rszprodalo in doloma razneslo. Pozneje pod Francozi so prostori služili za vojainico. Podoba M. B. je bita prenesena v solkansko cerkev, kjer je ostala mnogo let, veliki oltar, dar patriarha Grimani, je pa za 400 gld. kupil grof Babatta iz Gorice, in je bil I. j 786 podarjen svetiiču Marija celjskemu nad Kanalom. Slika M. B. je iz solkanske cerkre izginila, in je najverjetnejie, da jo je kupil kak gosped iz Gorice ali okolice, dne 14. marca 1793 je bilo pa sveto-gorsko svetišče zopet odprto, in notri storila za Kras. Povemo, da so možje naše stranke že veliko storili za Kras. O tem pričajo razna društva, posojilnice in zadruge. Storili pa bi bili naši možje še veliko več. ko hi bili pri volitvah prodrli. Tako pa gospodarijo na Krasu znani »agrarci« Y Streklji. Zato prav radi priznavamo, da je za kmečko ljudstvo na Krasu slabo preskrbljeno v prav mnogih ozirih. Kakor »Soča«, prinaša »Naš glas« razne Iažnjivc trditve o možeh naše stranke. Ko se ga zgrabi in zahteva dokazov, pa se izvija po »Sočinem« načinu. Mermolja, ki je na shodu pri Sv. Luciji pred številnim občinstvom slovesno trdil, da so med voditelji »Slov. ljudske stranke« tudi laki ljudje, ki cerkev že leta in leta od znotraj niso videli, ne more sedaj na ponovne pozive v »Gorici« in »Prim. listu« imenovati niti enega imena. To je sramotno ! Vse to nam ne ugaja pri novi »agrarni« stranki in nam vzbuja sum, da so zadej skriti drugi ptiči, ki bi se radi pasli na itak revnem kmečkem stanu. Kmetje, hodile pozorni, da se vam ne bodo več smejali stari liberalni lisjaki, kakor ob zadnjih postavljena nora podoba Marijina, slikana na platno, in le to pritrjeno na leB. Iz listin je razvidno, da je bila slika podarjena od Grimanija slikana naravnost na cedravino, kakor se res vidi na sliki, ki jo ima g. Gyra, ona pak, ki je na Sr. Gori, je, kakor rečeno, slikana na platno, in potem napeta na les. Pa še nekaj posebno zanimivega : slika svetegorske M. B. je bila kolikorje razvidno iz starih letopisov, od patriarha naročena v nekoliko večjih merah od okvir?, ki se je imela vanj deti, tako, da jo je bilo treba obžagati, in zares se na sliki, ki jo ima g. Gyra, pozna, kje je bila obžagana. Našlo bi se ie kaj drugega v prilog tega, kar trdi g. Gyra, kar pa izpuičamo, da ne bomo predolgi, česar bi te pa lahko ponlažili, ako bi bilo treba. Bodi zadotti, kar je bilo doslej povedanega, da nam bo jasno, da trditev g. Gyre ni kar brez vse podlage in da so oni, ki imajo v tej stvari odločevati, dolžni, to vpraianje pojasniti tako z moralnega kakor verskega in zgodovinskega stališča.■* deželno-zborskih volitvah. Ne cepite se v nove stranke! Ostanite združeni v S. L. S., ki je edino prava kmečka stranka. Le z združenimi močmi boste kaj dosegli. Zato vam kličemo: z združenimi močmi! Deželni zavod za vzajemno zavarovanje goveje živine. V naslednjih vrsticah podajemo somišljenikom, ki namerjajo osnovati v svojem kraju podružnico deželne zavarovalnice za govejo živino, kaka pojasnila glede pravil. Deželno zavarovalnico vodi deželni odbor. Deželni odbor imenuje voditelja in druge uradnike v Gorici. Stroške splošne uprave t. j. za voditelje in uradnike nosi dežela. Deželna zavarovalnica je razdeljena v tri okrajne podružnice: 1. Gori-ško-sežansko okrajno podružnico, kateri so pridružene tudi občine: Devin, Doberdob, Dolenje, Kožbana in Medana, oduzeta pa občina Ločnik. 2. Tominsko okrajno podružnico, 3. Gradiško okrajno podružnic o z občino Ločnik. Vsaka okrajna podružnica ima po posameznih vaseh svoje krajne podružnice. Krajna podružnica je ustanovljena, kadar se zglasi najmanj 20 posestnikov, ki zavarujejo najmanj 60 goved. Krajne podružnice si izvolijo svojega predsednika ali poslovodjo in podpredsednika. To volitev vodi tisti, kateremu je vodstvo poslalo pravila in potrebne tiskovine za vpisovanje. Nato si izvoli krajna podružnica še dva nadzornika iz svoje srede in ednega namestnika na tri leta. To volitev vodi prej izvoljeni predsednik. Predsednik in oba nadzornika se imenujejo predsedništvo krajne podružnice. Predsednik in vsaj še en nadzornik se imenujejo komisija za pregledovanje živali. Leke in zdravnika za obolele zavarovane živali plačuje do polovice dežela. Ostalo polovico plačuje okrajni zalog in dotični zavarovanec vsak pol. Če so ti stroški znašali 10 K, plača dežela 5 K, okraj 2.50 K in zavarovanec 2.50 K. Polovico potovalnih stroškov predsednika komisije plačuje dežela, drugo polovico okrajni zalog. Vsa zavarovalnina se bo pošiljala vodstvu v Gorico, kjer se polovica prišteje okrajnemu zalogu, polovica pa krajnemu. Plačuje se 1% vednosti živine in sicer «,% v mesecu aprilu in V,°|o v mesecu oktobru. Živali se zavarujejo .v zneskih, ki se lahko dele skozi 10. V slučaju, da pogine zavarovana žival, plača vodstvo v Gorici polovico odškodnine iz okrajnega zaloga, polovico pa krajnega. Oba zaloga se hranita namreč pri vodstvu. Dobi se 85 po sto za živino, nahajajočo se doma (pri samostojnih zavarovalnicah dobivajo ponekod le 80 od sto in celo 70 od sto), 80 od sto za živino nahajajočo se na planinskih pašnikih in 70 od sto vrednosti zdravega mesa pri živinčetu, čegar mrtvo meso se je zaplenilo radi tuber kolozne bolezni. Vrednost živine določi komisija po seji takrat, ko sc bolezen pojavi. V korist vsakemu posameznemu živinorejcu je, da naznani takoj vsako bolezen. Kdor hoče zavarovati svojo živino, mora to javiti predsedniku. Predsednik in en nadzornik morata se prepričati, ali so dani pogoji, ki se zahtevajo. Vodstvo v Gorici odloči potem, ali se kdo sprejme ali ne. Ko je kdo sprejet, dobi plačilno knjižico podpisano od vodstva in predsednika krajne podružnice. Zavarovanje začne 15 dni potem, ko se je živina ogledala in vpisala v vpisovalno polo. Nadomestiti živino z drugo se sme in se nič ne doplača, če je žival toliko vredna, ko prejšnja. Če je več vredna, treba doplačati. Kdor kupi živino, ki je bila zavarovana pri dežel, zavarovalnici, ni dolžan znova zavarovati jo, ako se prejšnji posestnik odpove pravici prodano žival nadomestiti. Polovico celoletne zavarovalnine mora vsakdo plačati 4 tedne po vspre-jemu, potem pa v naslednjih poluletjih iu sicer meseca oktobra polovico in meseca aprila polovico. Podružnice, ki bi začele svoje delovanje v mesecu januarju, plačajo v 4 tednih le Vi zavarovalnine t. j. do meseca aprila. Ne zavarujejo se živinčeta do 4 mesecih in nad 12 leti, oziroma, če so živinčeta vsaj 2 leti zavarovana, nad 14 leti. Prav tako se tudi bolna, preveč izmučena itd. živinčeta ne zavarujejo. — Vsem, ko bodo 2 leti udje tega zavoda, smela se bo znižatii na polovico zavarovalnina, ki se plačuje v okrajni zalog in ona, ki se plačuje v krajni zalog, ako bo zavod dobro vspeval. Ko bi denar zmanjkal bodisi v okrajnem b o d i si v k raj n e m zalogu,dala bo dežela brezobrestno posojilo, ki se vrne koncem upravnega leta ali pa v več letih. V 8 dneh treba naznaniti vsako premembo ali naraščaj živine in vso za zavarovanje godno živino zavarovati. Vsakdo se mora ravnati po ukazih domačega predsednika. To so bistvene točke deželne zavarovalnice za govejo živino. Do zdaj smo imeli v posameznih krajih samostojna zavarovalna društva, ki so pa le hirala. Z deželno zvezo je to zavarovalno podjetje postavljeno na trdno podlago. Politični pregled. Češkega deželnega ibora ne bo. Pri konferenci nemiko-čeikih poslance? bo je v navzočnosti nemškega ministra-rojaka di. Schreinerja sklenilo, da je Tsako zasedanje čeikeg* deželnega zbora izključeno, dokler se ne izpolnijo znane nemike zahteve glede na narodno razdelitev. Ker pa Čshi v to razdelitev nočejo privoliti, zato je gotovo, da čeiki dež. zbor ne bode deloval. Vsled tega pa postaja ves avstrijski notranji politični položaj jako resen, kajti čeiki radikalci in agrarci pripravljajo bo na obstrukcijo v državnem zborn ter hočejo njegovo delovanje onemogočiti. Pri takih razmerah pa ni tndi misliti na to, da bi ae sestavilo parlamentarno ministerstro. Dogodki na Balkanu. Govor erbskega ministra za ncanje zadeve dr. Milovanovič-a, v katerem se je bavil z vprtianjem glede aneksije Bosne in lbrcegovine in kjer je bodo napadal Avstrijo trdeč, da ai je Avstrija BoBno in Hercegovino podjarmila, je tako hado razburit danajsko časopisje, da priobčuje „Armee-Z?itang* v danainji itevilki članek, v katerem se zahteva, naj Avstrija nemudoma napove vojsko Srbiji, čei, da sedaj nista za vojsko pripravljeni ne Rasija ne Italija, ki bodeti kasneje, ko se opravite, gotovo priskočili na pomoč Srbiji in Crnigori. biotsko, pravi članek ni tndi Turčija ie pripravljena na vojsko. Zsto naj Avstrija ne zamndi te ngodne prilike ter naj zasede Srbijo. Grtf Sternberg odloži mandat ? V svojem lista *Ud L'ty“ izjavlja grof Sternberg, da p; »prejema starostnega zavarovanja odloži mandat. Novice. Goriški dežtlni zbor je sklican na jntrajinji dan. Seja je napovedana ob 5. ari popoladne. Zopetni poziv DIrmolji, uredniku .Našega glasa". — Na ahodn pri Sr. Lnolji ste rekli, da so med voditelji „Slo-venske Ijadske stranke11 tudi taki ljudje, ki cerkv6 že leta in leta od znotraj niti videli niso. Na tem javnem shoda ate g. župnika Kraglja vprašali, ali hoče, da mu jih imenujete zaporedoma. Ko smo Vas pa mi pozvali, da imenujete take voditelji, ate nam v .Naiem glasa* odgovorili: sedaj hoče »Slovenska ljudska stranka, naj Mrmoija imenuje osebe. To je neamljiva zahteva, aaj to vendar bolje veste, kdo ao iste osebe kot Mrmoija. To ve tndi javnost, torej ni treba, d« se osebe breapotrebno vlači na dan“. — To je otročje govorjenje I Na javnem shoda, pred abraaim ljudstvom ate bili pripravljeni te osebe aaporedoma imenovati, zdaj pa ae nam hočete a takim odgovorom ismainiti 1 Če ate mož, ae naiema poziva odzovete ter imenajete zaporedoma te voditelje, da jih zaporedoma izključimo iz vodstva ^Slovenske Ijndake stranke*. Če pa tega vkljnb zopetnemu poziva ne storite, bote aami krivi, da Vam prilijemo na čelo naalov navadnega farbarja, obrekovalca in Blepilea, ki hoče a takimi lažmi kmete motiti ter vodo napeljavati na liberalni Gabričekov mlin. Torej: na dan z imeni 1 Reservnima častnikoma ata imenovana gg. dr. Josip Capuder v Gorici in dr. Josip Pavlin v Št. Andrežu. — Svečnica se bliža, aato pridno do-poiilja preč. cerkr. oskrbniStvam slovenska priporočila in cenike voičenih sveč ljubljanski liberalni nemikntar Pavel Seeminn. — Ta mož išče zaslužka pri naa in naiih cerkvah, s kojim spleta v ljubljanski kazini bič za Slovence. — Nič boljši ni od njega tovarnar piva Perles, kateri se skriva za nekdaj slovečo svečarsko tvrdko Frančidka Šnpevc. Dobro so nam ie v spominu dogodki 20. septembra v Ljubljani in poaledice, za koje mora trpeti cela vrata žrtev vsled kranjskega nemi kolarstva. — Kaj res nimamo slov enakih avečarjev? I Slovenščina ni državni železnici. Naš jezik nima na državni železnici iste veljave, kakor bi jo moral imeti. Železnica teče skoraj po izključno slovenskem ozemlju, največ potnikov je Slovencev, ergo: največ zaslužka dajo Slovenci. Kako se godi pa našemu jeziku? Čujte! Sedaj so se uvedle na bohinjski železnici „returkarte“. Na teh kartah je tiskano ime goriške postaje samo neniško-laško: „G0rz-Gorizia“. Kako je prišlo do tegal Saj so trojezični napisi na državnem kolodvoru v Gorici! To se mora odpraviti, to je nečuveno zapostavljanje našega jezika od strani državne železniške uprave. Kjer le morejo zatajujejo Slovence, slovensko ozemlje in slovensko posest 1 Kakor so napisi na go-riški postaji trojezični, tako zahtevamo tudi na „returkartah‘ ime goriške postaje tiskano tudi v slovenskem jeziku! — Demonstracije v Trstu. V nedeljo je imela tržaika delavaka organizacija slovenska velik shod v ^Narodnem Domu“, da protestuje proti prelomljenju neke delavske pogodbe od strani paro-plovne družbe „Dalmatia“ na ikodo slo-renskih delavcev. Po shoda so ile posamezne gruče Slovencev po mestu in ena laka grača slovenskih delavcev je hotela iti demonstrirat pred hiio, kjer ima sedež paroplovna dražba „Dalma-tia“. Predno so dospeli tja, jih je itevilna policija blokirala in vse aretirala, 47 po itevila ter jih odvedla v zapore v ulico Tigor. Vsi so bili obsojeni policijskim potom na denarne globe ali kazen od 2—8 dni. — K nesreči v Hammnu na Nemškem. — Svoj čas smo poročali, da se je zgodila velika nesreča v rud- niku v Hammna na Nemikem, kjer ao se plini vneli. Ponesrečilo je pri tej nezgodi tndi več Slovencev, med temi tadi 4 možje iz uaiih hribov, katerih imena smo avoj čas priobčili. Sedaj ae nam poroča, da je pri imenovani nezgodi ponesrečil tudi Jakob Božič a Št. Vlš-kegore in pa Janez Božič iz Dolenje Tribnše. Uradno to sicer ni ie objavljeno, a resnica je vendarle. — Po 14 letih. — V neki daplini ob Soči so naili nekega Antona Majer, pristojnega v Anhovo, kateri je bil aže večkrat kaznovan aaradi raznih hudodelstev. Privedli so ga v goriške zapore. Za-sledaje ga namreč sodna oblast a Hrvaške in iz litre zaradi velikih tatvin, katere je izvršil pred 14 leti. Listnica uprave: Dne 1. jan. 1909 je poslal naš naročnik 8 krone po poštni nakaznioi p. Plave brez podpisa. Prosimo, naj ae oglasil Listnica uredništva. — Gosp. dop. iz B.: Vaš dopia nismo priobčili, ker .Prim. L pomorski častnik, ki je reiil z velikim trudem iz razvalin majhno deklico, se ne mere od nje rešiti, marveč jo hoče vzeti za svojo. Našli so tndi in rešili več malih otrok, ki še ne znajo govoriti in re torej ne ve, kako se kličejo, niti čegavi so. Od vsega sveta prihaja pomoč v denerjn in blrgu za ponesrečence. Najbolj se odlikuje Amerika v radodarnosti. Tako je na priliko ineBto Ncw-York nabralo v ta namen 2,000.000 dolarjev (lOOOO.OCO kron). Tako je tndi severnoameriška vlada vsled Bklepa kongresnih zbornic odločila v ta namen 500.000 dolarjev (2,000.000 kron.) Velikanske svote ao se nabrale v ta namen tudi na Francoskem in Angleškem. Celo v Trsta znašajo do torka nabrani prispevki za pomoč okolo 62.000 kron. — Kralj in lraljiea, ki sta si cgledila velikansko nesrečo na licu mesta, sta se vrnila v Boboto v Rim. Drobtine. Živ okamencl. — V bolnici Mcnnt Sinji v Ncw Yorku imajo malega bolnika, kateri je zdravnikom prava aganjka. Njegovi dolenji deli telesa so namreč že okameneli in tudi ostali del telesa počasi okamennje. Zdravniki se za ta slučaj nepopisno zanimajo, kajti do-sedaj je bilo na svetu, v kolikor pomni zgodovina, le osem takih slučajev. Bolnik je šest tednov staro dete Benjamin Bo-ron. Dr. Cearels C. Johnstone je pri konferenci zdravnikov Hudson counlyja v Jeracy Cily, N. J., navzočim pokazal malega bclnika in izjavil, da miBli, daje izumil zdravilo za redko bolezen. — Po njegovem mnenja bode otroka ozdravila tem, da mu vbrizgava toplo raztopljeno sol, ker s tem se vzdržuje normalna temperatura bolnih adov, tako dazamore kri zopet krožiti. Za kratek čas. V mesnici. — Mesarjeva žena pomočniku. — Poslušaj, Janer, kar ti naročam: Gospej sodnikovi izreži jezik in nasekaj koiti; gospodična učiteljica ima že kravje možgane, hoče pa še imeti volovska pljuča; gOBpej svetnikovi pa izčisti želodec. Resnično. — Dr. I. je sedel doma s tvojo družino pri večerji. Služkinja vBtopi in mu poda listek sledeče vsebine: „Ivane! Sediva v Unionu. Pridite takoj, ker potrebujeva tretjega partnerja za tarok I...“ — Draga Milica — obrne se dr. E k ženi. — Spet me kličejo. ..monda kak jako resen slučaj... dva zdravnika Bta že tam in kličejo še mene... moram takoj. Loterijske številke. 2. jnnuvarja Trst.............. 56 78 76 61 52 Line ....... 56 26 78 40 21 Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno delavizieo. Izvršujem točno in pošteno po naročilu vsem gg. odjemalcem po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnega naročila in bilježim z odličnim spoštovanjem Ivan Šuligoj, krojaški izvedenec ulica sv. Antona 12, GORICA. t ^ Odlikovana pekarija ^ in sladčičarna ♦ I K. Draščik I ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ v Gorici na Koran (v lastni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerjev na drobno ali v orig. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu. Cene jako ni/.ke. ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ Svoji k svojim! Staroznana narodna tvrdka: SnfonIv. Pečenho GORICA, ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-skim pivom „prazdroj“ iz sloveče češke »Meščanske pivovarne", in izbornim proti-vinskim pivom iz pivovarne kneza Schvvarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja. Cene zmerne. m © „Dober dan Ana*! „Bog daj Marija1*! »Kam pa greš Ana“! -Greni v Gorico"! „Čuješ Marija, Ti si vsaki dan v Gorici, ali veš, kje se dobi dobro oblačilno blago?“ -Ja, veš Ana, tako Ti povem, da bodeš najbolje postrežena s svežini dobrim blagom v novi ml Franc ***** Raštelj št. 16 tamkaj vedno prihaja novo blago za novice. »Hvala, Marija, da si mi povedala za to novo trgovino. Še danes grem nakupiti potrebnega blaga. „Z Bogom, Marija"! »Zdrava bodi, Ana“! Priloga „Prim. Listu" šf. I z dne 7. januuarja 1909. »Agrarni" shod v Podmelcu. Preteklo nedeljo jo prodajal »kmet* g. Mermolja pri nas erojo politično modrost. Udeležba na njegovem shoda je bila srednja; četrtina udeležencev so tvorile ženske in sicer take, da jih lahko z mirno vestjo priporočimo vsema sveta kot nadepolne kandidatinje za bodoče »uzorne agrarne* gospodinje. — Glavne točke govora g. Mermolje so približno te: Do predlanskega leta ste obstajali na Goriikem dve Btranki, katoliško-na-rodna in narodno-napredna. Revni kmečki stan je radi trga vedno bolj propadal, in ker je začela zadnji čas tndi socijalno demokratična stranka, kmeta istotako sovražna, v deželi pogumno dvigati glavo, treba je bilo ustanoviti »agrarno* stranko, v kateri naj se zdrnži ves kmečki stan, da obvaruje s tem sebe pogina in pomiri brez-potreben bratomoren boj. Rešitev kmeta je edino v »agrarni* stranki. Katoliiko-narodna stranka je sovražna »agrarni*, ji očita, da je liberalna, dočim za brezverske sooijaliste nima niti jedne grajal-ne besede; vender »agrarna* stranka je na verskem stališča in odločno nasprotna, da bi se v našem naroda spodkopavala katoliška vera; obsoja tndi, kakor je g. Mermolja špecijelno omenil, svob. šolo. Kak je program »agrarcev*, in kako hočejo kmeta odpomoči iz njegove bede, o tem ni bilo niti besedice s 1 i i s ti. Ko je končal g. Mermolja svojo za kmeta »edino zveličalno* veroizpoved, dobil je besedo g. kaplan. Dokazal je iz raznih dejstev, da boj med katoliško in liberalno stranko za Goriškem je res načelen, da se gre kakor povsod drngod tndi pri nas za ali proti Kristusa. Da katoliška stranka simpatiznje s socijalnimi demokrati, ni res, pač pa so imeli »agrarci* pri zadnjih deželno-zborskih volitvah vse njihove glasove zase. Če je torej »agrarna* stranka res na verskem stališča, ni imela od te Btrani nikakega vzroka ustanoviti se, še manje spojiti se z liberalno vjedno. Istotako jo neresnično, da je katoliška stranka do sedaj kmeta zanemarjala. Program te stranke se namreč ozira v prvi vrati na povzdigo kmečkega stann, in stranka je tndi že storila za kmeta bodisi na izobraževalnem, bodisi na gospodarskem poljn toliko, kolikor kaka draga od daleč ne. Kar imajo »a-grarci* dobrega v svojem prcgramn (če smemo govoriti s kakem progrsmn »a-grarcev*), to in še mnogo več je imela katoliška stranka že davno v svojem in tndi vedno uresničevala, v kolikor so okolščine pripuščale. Torej ne čudite se, da smo vam nasprotbi, kadar se pa resnično. ločite od libaralcev in bodete tndi v javnosti zastopali katoliška načela, postanemo z rami vsi jedne, ker tndi mi Ijnbimo mir, nič manje kot vi. Na ta izvajanja g. kaplana je odgovoril g. Mermolja. Priznal je, da sta liberalna lista »Soča* in »Primorec* res napadala katoliško vero, opravičeval jih pa s tem, da se kaj takega zgodi le v hipnem rezbarjenja. Trdil je, da ni povzročilo načelno nasprotstvo boja, ampak boj načelno naBprotatvo. Ljuba logika I Torej se bojujemo vendar-le za načela 1 Na prošta Faidattija nimate, g. Mermolja, vzroka sklicovati se, ker je g. nadškof njegovo postopanje javno obsodil. Da je bila katoliška stranka zvezana z laškimi liberalci, za to trditev ste tndi ostal dolžan dokazov. Če je pa katoliška stranka pred zadnjimi volitvami odklonila združitev z vami »agrarci*, je popolnoma naravno, kajti takih pogojev, kakor ste jih stavili, da namreč ostanete kot nekaka stranka v stranki in da nadalje obdržite svoje glasilo »Naš glas*, pač ni mogla sprejeti. Ko je hotel g. kaplan podati repliko na odgovor g. Mermolje in komaj začel izpuščati svoje najizdatnejše kalibre, mo predsednik shoda, g. Franc Šorli, odvzame besedo, češ, da je prišel na shod razpor delati. G. kaplan je takoj zapustil zborovališče, in shod je bil koj na to zaključen. Kaj ne: Resnica v oči kolje I G. Šorli, s svojim činom ste najlepše pokazal, da je g. Mermolja občinstvo le zavajal in slepil, kajti da je g. kaplan, ki mu je ogovarjal, lagal ali koga žalil ali sploh nedostojno govoril, tega ne dokažete svoje žive dni. Sicer je zaklical med govorom g. kaplana jeden glavnih liberalnih korifejev pri nas te-le besede: »Kaj pa, če laže,* ali ko je dobil primeren odgovor, je pohlevno molčal. Morda je bila pretirana trditev g. kaplana, da, če bi tudi Gabršček javno tajil in grdil Boga, bi »agrarci* k tema molčali? Vendar tndi tega ni trdil g. kaplan neutemeljeno, kajti Gabršček, voditelj liberalne stranke, s katerim so »agrarci* v v najožjem objemu, prodaja in priporoča »Svobodno misel* ter drage take liste in spise, ki nosijo na čelu pečat brezboštva in nemoralnosti. Tega pa »agrarci* nočejo ne vedeti, ne videti. G. Mermolja pa naj si ne nmišlja, da je s tem svojim shodom kaj mnogo pridobil. Tisti, ki so njemu kimali, bi istotako ali pa ie bolj pritrjevali Gabr-ščekn ali Tumi ali Klofača ali Malika ali »Zaneta iz Iblane*, le možu, ki visoko dviga katoliški prapor, ne. Kar je bilo pa na shodu razsodnih mož, bodo njegovo blago še natančno preiskali, predno ga sprejmejo za pristno. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko sirotišče*. P. n. gg. Mihael Štrukelj, vikar v Čez-Soči, 10 K; baronica Angiolina Rit-ter pl. ZAhony v Gorici, 10 K; občina Ajdovščina na račun astanovnine 100 K; vodja »Hranilnice in ž njo združene zaBtavljavnice* Anton Jakončič in družina 15 K; Alojzij Širca, OBkrbnik aršal. samostana ti K; Franc Stepančič, ekonom v centr. bogaslovnici, 10 K; dr. K. Ozvald, c. kr. prof. v Gorici, 2 K/; Valentin Trošt, Malo Žiblje 1 K; Komel Josip, Kronberg 1 K; Oibot Ivan, Rapa tiO v; Bavdaž Anton, krčmar Vrhpolje, 1 K; Troha Anton, Vel. Žsblje 00 v; lian Lulcežič, korar 10 K; dr. Anton Broceij, zdravnik, mesto vstopnine k veselici društva »Slov. sirotišča* dne 20. decembra 1908 6 K; Josip Kravanja, Kojsko 5 K; Pintar Anton, Brestje 10 v; Ivan Ternovec v Gorici l-20 K; Šviligoj Ivan 1 K; Bitežnik Franc, vodja v »Centralni posojilnici* 1 K; Anton Martelanc, Vogersko 1 K; Pičulin Andrej, Gorica 1 K; Gorenjebraniški tsrokosti 560 K; cestni odborniki ajdovskega okraja zložili v Lokavcn 14 K in sicer so darovli: predsednik I. Vidmar 2 K; podpredsednik Silvester Cigoj 2 K; odborniki Pavlica Josip 2 K, Frančišek Furlan 2 K, Josip Vovk 2 K, Franc Gruntar 2 K in Josip Mrmolja 2 K; Otilij Medveš, karat 4 K; Gabrijel Bevk iz Csrkna je poslal 11 K, katere so darovali in Bicer po 1 K: Andrej Kobal, Anton Mlakar, Anton Tušar, Jakob Močnik, Jakob Peternelj, Blaž Čufar, Jereb Jakob, Gabrijel Bevk, dr. Frančišek Knavs, Franc Taučer in Iran Peternelj. Bog poplačaj vsem stotero I Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod Blavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.l Za obmejne Slovence: g. Josip Ver-tov ec, Vel. Žablje 1 K. Za »Alojzijevišče*: Košir Ivan, karat Ročinj 11 K; Širca Alojzij, oskrbnik 2 K. Za »Šolski Dom*: Košir Ivan, kurat Ročinj 11 K; Alojzij Širca, oskrbnik 3 K; Andrej Pičulin, Gorica 1 K. Za »Gregorčičev Dom": N. N. 40 v. Za »Alojzijevišče* so darovali: MonB. Kolavčič 20 K, obenem je nabral v proslavo cesarjevega jubileja v Solkana 250 kg krompirja, 85 kg turšice, 37 kg repe, 2‘/a kg fižola, v denarju pa 125 K, med temi je 10 K darovanih od visokorod. g. polkovnika pl. Grimmer Hanibal-a. — Preč. gg. Blaž Grča, župnik 10 K; dr. Jos. Ličan 10 K; Iv. Muravec, dekan 10 K ; J. Peternelj, dekan 10 K; Anton Sok, župni npr. 4 K; Peter Mozetič, vikar 2 K; Seljak, vikar 5 K ; Anton Bratina, vikar 2 K; Karol Čigon, vikar 5 K ; Ludovik Kumar, župnik ti K; Medveš, kurat 5 K; M. Štrukelj, vikar 5 K; ŠUfan pl. Posarelli, kaplan 2 K; Ign. Leban, župnik 10 K; H. Černigoj, vikar 10 K; Fr. Červ, vikar 10 K; Val. Knavs 5 K; Val. Pirec, vikar 5 K; Fr. Illiš, vikar 2 K; Jos. Kodelja, župnik 10 K; Val. Batič, kurat 10 K; Iv. Kenda, kaplan 10 K ; Marzidovšek B. c. kr. vojni duhovnik 6 K; Vinko Tomagnin, kurat v pokoja 20 K. Velesp. gg. Jernej Kopač, za odkupnino novoletnih voščil 25 K; Luka Dugar 5 K; Bremec 1 K; Jos. čigon 2 K; pušica »Goriške zveze* 1 K ; Andrej Matajurc, Leoben 6 K; Teodor Hribar 10 K ; Anton Jakončič, posest. 6 K ; Ferd. Rossen 6 K ; Franc Zucchi-atti 10 K; Peter Uršič 4 K; Močnik, Cerkno 10 K; Jos. Bizjak, nabral v Steržiiči 220 K; Iv. Munih, trgovec 1 K. Vsem blsgodninim dobrotnikom Bog Btotero povrni! Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Gosposka ulica 1 Raštej 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Nčroeila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Priporočamo sl. občinstvu v mestu in deželi - posluževati se tvrdke —— J. Medved v Kunci Corso Trii pri nakupu izgotovljenih oblok, kožuhov, klobukov in črevljev tako za možke kakor ženske. Izbira je velikanska. Gorica Via Poprava in komisijska zaloga dvokoles in šiva nih strojev pri P=3 Prodaja tudi na mesečne ob- jinnmn roke. Ceniki franko. ,'U Stara dvokolesa se emaj- “*■ llrajo po ceni z ognjem. £523 Kinematiraf v temi „011111111“ Veliki električni BIOSKOP Internacijonalno gledišče, živečih, govorečih, pojočih in igrajočih podob. Umetniško in tehnično vodstvo: Arhitekt Tscherne. VSPORED: I. Godba; Pariški vrti, (interesantne naravne slike); Dijak kot „babi“, (humoristične serije); Plešoči in žvižgajoči zamorec, (komična slika s peljem) ; Carbonarji v času italijanske revolucije, (velika dramatična igra v 20 oddelkih); Nobeden noče pričati, (komična predstava za smejati). II. Godba; Živeče karikature, (komične čarobne slike); Potrto srce, (velika pretresajoča igra iz navadnega življenja v 30 napornih slikah); Bela obleka, (komična predstava v 15 oddelkih); Tat z štirimi nogami, (Jako komične slike za smejati). Predstave ob delavnikih 3 velike predstave ob 5, 7a7, in 8. uri zvečer. Ob nedeljah in praznikih prva predstava ob 10' ., in popoldne ob 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 zvečer. Ustanovljena tvrdka I. 1866. Edina največja zaloga usnja ter vseh čevljarskih potrebščin. Ustanovljena tvrdka I. 1866. DRT7FOVKA Centrala: Gosposka ulica št. 3 (nasproti Monta) — fihjalka Raštelj št. 3. - Lastna strujarija v Črničah. Odlikovana tvornica nadplatov gumaš, pasov, jermenov za transmisije itd. SVOJI K SVOJIM! — Zalagatelj ličila v korist družbi Sv. Cirila iu Metoda. — SVOJI K SVOJIM! Zaloga. Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem na Volčjidragi pri postaji c. kr državne železnice. Josip NARDIN, trgovec. Prodajalno Katoliškega tisk. drutšua u Trstu .v- pri uelihi pošti — ulica dellE Poste št. 9. se priporoča za nakup raznih molitvenikov, kipov, križev-rožnih vencev, podob malih in velikih, svetinj, cerkvene obleke, voščenih sveč, pisarniških potrebščin i. t. d. i. t. d. i. t. d. Za časa sv. misijona lepe misijonske podobice z slovenskim besedilom. Ob 50-Ielniei mašniStva sv. Očeta: podobe pija x. na platno z lepim okvirjem. Zaloga tishouin za častite župne urade. Za obilo naročil in obiska od čč. gg. duhovnikov kakor p. n. občinstva se priporoča z velespoštovanjem „Katol. tisk. društvo" TRST. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blafja n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korlii, istrsko ii. dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/« kila in od enega lunta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina Iz Kranja in iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. 4k vi/ ih = Iz^otovljcno p°hiStv°= lastnega izdelka priprosto = in fino se dobi pri = fi. Cernigoj-6orica. = Tržaška ulica 18. = Izdeluje tudi stavbarska in cerkvenega dela. i I 1 XJi c+ >-i o t_l, o <1 P C i ; e> ( H VIKTOR TOFFOLI P (SORICA: Velika zaloga oljkinega olja iz naj-— ugodnejših krajev .. 1 Jedilno olje Jedilno fino K 1'04 istrsko „ „ 1'20 Corfu „ „ 120 Puglie „ „ 128 Jesih vinski po 96 v. liter “W Morsiglia ... K 1'28 Hombuy..................1-20 ISari................„ 140 Lucca................„ 160 © TJ a & rt a o d o u M najtinejše Milo in luči. 2'— Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 20 in via Se-minarlo 10. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovnlšce iiirnberškega in drobnemu baga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce In popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna olmvala za vse letne čase. Posebnost: temena za zelenjave, trave In detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Deloonica cerkvenih posod Fr. Leban Gorica, Magistralna ulica Štev. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja Mo. w h O H O k Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkaslo, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! EllO krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove smerlkiMke blagajne, da jo kupil pri naja z« 100 kron blaga. P t &SJT Prosiva uhtovati Hotko! o 0 o p t* #• a i XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXj Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku. Trškim) (stokfiievo jetrno olje Posebno sredstvo proti prsnim boleznim In splošni telesni slabosti. Izvrna stchlica tega olja na. ravnormene barve po K 140 bele barvo K 2. Trskino želeinnto jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom,ki so nervozni in ncžac narave. Trskino Jetrno olje no železnim Jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem časti z gotovostjo vse kostno bolezni, žlezni oloki, golše, malokrvnost itd. itd. Ona ene KlekIcnice jo 1 krono 40 vinarjev. OPOiHIJA. Olje, katerega naročnin direktno i/. Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. lnborntorju predno se napolnijo steklenice, /ato zn-morem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistotc in stalne sposobnosti za zdravljenje. ---------- -=---r-r- ... . Critttofoletlijeva pijača v*, kine in žele/ia. N 'jboljšl pripomoček pri zdravljenju s trsklnlm oljem ----- ■ Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. —— ■MSČfci ’XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3 m |BH1I „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" nmmmi Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša) zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna polsopja, zvonove, premičnine in pridelke; '2. proti prelomom zvonove, in '•]. z;i življenje oziroma doživetje in proti nezgodam Edina domča slovenska zavarovalnica! Svoji 3e svojina.! mm