Nevarnost prusko-nemških zgledov. Hudo moia peči prusko kralje^sko rodbino in jenega železnega Bismarka, da se je 2krat zaporedom streljalo na kralja in cesarja Viljelma, ko so bili najimenitniši ministri 7seh e^ropskib 7ele7lad na poti b kongresu 7 Berolin, gla^no mesto no^e Nemčije. Nobenega teh gospodo7 ne more cesar 7 sijajnib zaslišanjih sprejeti, ker še niti jesti ne more sam; krmiti ga morajo, kakor malo dete, ker mu je zdi^jan socijalist roki obstrelil. Straho^ita gnjiloba, grozai nasledki brez7erskega liberalizma izhajajo na den tako silno, tako predizno in ne^arno, da celo Bismark strmi in ta7a sem ter tja in išče 7es iznemirjen pomočko7. Liberalni drža^ni zbor je razpustil, no7e 7olit7e razpisal, zoper socijaliste postopa z posta7ami, policaji, sodnijami, toda razburjenost se množi, ne^aroost raste. Vsi stano^i se kažejo razjedeni, cel6 7ojašt7o socijalizma nadehneno. Cel regiment dragonarje7 je zagnal glasen pošum in ropot, ko mu je lutro^ski dubo^ea par besed iz prižnice zinol zoper Socijaliste. Po7sod srd, so7rašt7o in upor zoper celo kralje^sko rodbino in zoper gospodst^o sebične, ne^eine, kulturoborne, premožne, spačene ia ošabne liberalne stranke. Neinčiji žuga re^olucija blizu taka, kakoršno je nesrečna Francoska pred kmalu sto leti trpela. Pruski kralji in jihovi ministri, posebno pa Bismark, so drža^o odločili od Boga, od 7ečnib resnic morale (nra^nosti) in pra^ice. Pra^o jim je bilo, kar je drža^ni zbor sklenil in kralj potrdil. Temu se je imelo 7se 7klanjati, cel6 versko pre- pričanje ljudi in 87. katoliska Cerk^a. Zato so osnovali posta^e, o katerih so škofje naprej kralju rekli, da se jim ne smejo pod^reči, če se nečejo pred Bogom in lastno 7estjo pregrešiti. Nic ni pomagalo; posta^e so se osno^ale, škofje, mešniki in 7erniki, najz^estejši podložniki, se suro^o in srdito preganjajo. Pruski kralj je sicer z pomočjo Iiberalce7 postal nemški cesar, a ob enem liberalnej — sebi, s^ojej rodbini in celej drža^i 7 nesiečo in naj^ečjo ne^arnost. Kajti od liberalne stranke u^edeni civilni zakon je rodbinske razmere grdo razde^al, no^e brez^erske šole 7 Z7ezi z razuzdanim časništ^om in tiskom pa ao ne7erst70, no7o paganst^o z 7semi njego7imi grdoboma, hudobijami in pregrehami začele siriti med ljudi, da je člo^eka lehko strah in groza. S^obodno oderušt7o pa med tetn premoženje narodno kupiči 7 mošnjah in kasab 7edno menjšega šte^ila Hberalnib mogotce7. Vsled tega je izsesa^anje dela7ce7 strašno, ubožanje ljudst^a 7elikansko. Menjši obrtniki so ondi uničeni in sedaj grabi že 7 kmetski stan. Iz tega pa se rodi za^id, srd in so7rašt7o ubogih do bogatih, nemaniče^ do posestniko^, dela7ce7 do fabrikanto7, blapce^ do gospodo7, obcna nezado7oljnost, upori, nbojst^a in — re^olucija! Tak je 7selej konec in tudi diugačišen biti ne more, kder na mesto Boga posta^ijo brez^ersko drža^o, kder 7ero 7 Boga in Kristusa zaničujejo in zatirujejo, kder očitno in glasno po šolab in časnikih ljudem pra^ijo, da člo^ek nima neumerjoče duše po božji podobi st^arjene, ampak da je le nekoliko boljše preoblecena upica (of), kder namesto 7seob5ne pia^ičnosti in s^obode, naslanjajoče se na 7e5no in božjo resnico morale in pra^a, 7ladari in gospodari samo7olja in sila sebične stranke. Tako se je zgodilo na Francoskem, tako se godi na Nemškem in se bo godilo po^sod, če se ne bodo še ob pra7em času 7rnili na pot, katero nam kaže Bog 7 naturnem pra7U in pa 87. Cerk^a, pra^a učiteljica ia 7arhinja naturnega pra^a. Pri nas 7 Avstriji že blizu 100 let 7e5 ali menje z7esto posnemajo prusko-nemske naredbe. Toda, 6e se ne motimo, še h^ala Bogu, nismo tako dalec 7 socijalisti5ne zadrege in teb uzroke in pogoje zašli, kakor na Nemškem. Vendar slednji čas je, da spregledamo in posnemanje teh ne^arnih zgledo^ popolnem odpra^imo. Ne7erst7o, spridenost, oderušt^o, uboštvo je že itak 7eliko. Bog nas 7aruj tukaj 7sakega nadalejšnjega napredo^anja!