105. številka. Ljubljana, v ponedeljek 10. maja XIX. leto, 1886 Ishaja ysnk dan ivećer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti projeman za a v nt r i j sk O-O «e rak o dežele za vse leto 15 gld., za pol l«ta 8 prid., za četrt leta 4 gld.., ta Jeden meacc 1 gld. 40 kr. — Z>- Ljubi j iiiid broa pošiljanja na dnin za • 8»! leto 13 gld., za ttrirt U ta 8 gld. 30 kr., z* jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zi tuj.' dežele toliko vec, kakor poStnin* znafia. Za oznanila plačuje so od četiristi'pnrt petit-\rste po <1 kt., 6fl se OSnAnU" jed.jiikrnt. tiska, po 5 kr., B* so dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se EaVote fr*bkir»ti. Kukopitt h ne vrste)«. Uredništvo in u p r a vn i ftt v o je v Rudolfa KirldSa liisi, .Gledaliaka stolb-«a. Uprav u i h t v it n«j se blagovolijo pnAiljati iiančiiiii.«. reklamaciji', oznanila, t. j. vso ailuiinistrutiviio stvari. Iz državnega zbora. Na Dunaj i 7. maja. Vse zanimanje naših parlamentarcev je sedaj obrneno na predloge o ogerskej nagodbi, katere imajo v bodočem tednu priti v odsek, tako da bode nekaj tednov jedro delovanja tukaj, a ne v zbornici, čegar razprave se bodo le počasi premikale v znamenje, da ne stoji ura državnozborska. S tem bode menda v zvezi tudi dolgočasnost sej, kakeršna se je kazala zadnjič in danes. Dolgotrajno čitanje peticij, branje strokovnjaških predlog, tako parlamentarno življenje brez nobene krvi napravi zbornico klaverno in poročila, ako so istinita, suhoparna. Ali je sedanja dolgočasnost tako prevzela poslanca Skeneja, da je po petindvajsetletnem parlamentarnem življenji danes svoj man dat odložil ? Pravijo, da stari parlamentarec, ki se odlikuje po znanostih na finančnem polji, hoče tako ubežati razpravam o nagodbi, katero od nekdaj sovraži, a verjetna je tudi trditev, da se je naveličal razmer v nemško-avstrijskem klubu, kateremu je član bil. Bodi temu tako ali tako, malo zanimivega je dala druga seja po praznikih. Uprav hvaležni moramo biti dvema visokima birokratoma, ki sta se začetkom seje spopadla in tako napravila nekoliko zabave. Baron Scharschmid ni le slavni oče svojega glasovitega predloga, nego tudi član upravnega sodišča in kot tak se je čutil zadetega, ko je v prejšnji seji Jurij Lienbacher, dvorni svetnik pri najvišem sodišči, dejal, da se upravno sodišče ni potrudilo, pregledati naredbe, ki se tičejo ženitovanjske oglasnice v Solnemgradu. Zato je danes Scharschmid zavračal, da ne gre upravnemu sodišču podtikati nepravilnosti). Lienbacher pa se je tudi branil, kolikor je mogel in tako smo danes imeli boj dveh dvornih svetnikov, dveh znanih fezerjev za nemški državni jezik. Razrešil ju je konečno predsednik Smolka, opominjajoč, da prepiri o razsodbah ne sodijo v državni zbor. Zatem so se zvrstila poročila o peticijah, ki so bila kakor glas v puščavi. Več pozornosti je bilo za predlog Groholskega, da se predloga o carinskem tarifu izroči stalnemu carinskemu odseku, pomnoženemu „ad hoc" i 19 članovi. Tu se je oglasil antisemit dr. Pattai, zastopnik VI. okraja Dunajskega, ter govoril kot zaščitnik zaščit noga carinstva. Z njegovimi nazori se pač ujemajo koristi producentov, velikih obrtnikov, katere je izrecno zastopal, nikakor pa koristi širših krogov, konsumentov, katerim se z zaščitno carino podra-žuje blago. Splošnja korist ni osnovana na zaščitnem carinstvu, morebiti tudi ne na svobodnej konkurenci, marveč na zdravih trgovinskih in carinskih pogodbah mej državami. Osobito za našo dežele, ki več uvažajo, nt goli izvažajo, bil bi monopol cen, ki se z zaščitno carino potisne avstro-ogerskemu pro* izvodstvu v roke, hud udarec in zato je premisleka vredno, pod katerimi pogoji bodo naši zastopniki gla« sovali za vladno predlogo o novem carinskem tarifu. Koncem seje bila je kratka razprava o načrtu postave, ki ima določiti veljavo vojaških razsodeb za odškodnino Bila je strogo pravniška in oglašali so se v njpj dr. Madejski, vladni zastopnik Stein-bach in dr. Kopp. Prihodnja seja v torek. Kakor omenjeno, vršijo se tačas priprave za pretresanje ogerskih predlog. Predloga o carinskem tarifu se odda pomnoženemu odseku carinskemu, ostale predloge {pa, kakor predloga o bankinem statutu, o trgovske j in carinskoj zvezi itd. bode pretresal jeden odsek s 45 člani. Vlada je pač hotela in grof Hohenwart je zanjo delal, da bi za te predloge bili tudi samostalni odseki, kajti — „di-vide et impera", kakor po navadi. Toda uprli ao se temu Čehi ter s Poljaki vred dognali vkupno obravnavo predlog v jednem odseku, ki se bode volil prihodnji četrtek. Obravnave ne bodo gladko tekle, kajti preživa je v Čehih zavest, da se je nagodba pripravila brez njih, da tudi v njej ni nobenega ozira na gospodarsko teženje niti na politično veljavo češkega naroda. Saj se pa tudi Cislitvanija more sploh upreti zoper vladni stvor, ki nas ima znova za bodočih deset let držati pod mizo, za katero se na naše stroške pase madjarska oholost. Mi pričakujemo, da bodo naši slovenski poslanci, pro-učivši tvarino in razmere, na istej strani, kjer bode pogumna obramba slovanstva proti nemškej vladi in madjarstvu. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 10. mnja. V poslednji seji Češkega kluba objavil je poslanec Vašary, da hoče interpelovati v državnem zliorn pravosodnjega ministra, zakaj da se ne ozira na jezikovno jednakopravnost v višjih instancah. Klub se je pa izjavil, da sedaj taka. interpelacija ne bi bila umestna, ker je pravosodnji minister že budgetnemu odseku objavil, da hoče Praš-kej višjej deželni sod ni ji ukazati, da se bolj ozira na narodno jednakopravnost. Sicer bodo pa Čehi imeli priložnost v jezikovnem odseku vladi pojasniti svoje stališče. „ Kroinefižke* Novinku, ki so dosedaj vedno zagovarjale češko državno pravo, priporočajo mo-ruvskini državnim poslancem, da naj popuste Palackega drugi program, ki je neizvedljiv, ter naj se potegujejo za prvi, ki zagovarja narodno federacijo. Ta list se je tedaj preveril, da ne kaže moravskim Čehom potegovati se za Češko državno pravo, ker sedaj ni nikakega upanja, da bi na tej podlagi kaj dosegli, in misli, da bi bilo bolj prav, ako Be postavijo na izključno narodno stališče. Kakor „Czasu javlja, je Kallav svetoval cesarju, da obišče Bosno in Hercegovino. Ta pohod bode pomenjal moraličtio aneksijo teh dveh provin-cij, katera bode nazadnje pridobila tudi diploma-tisko sankcijo Letos so razni listi že mnogo ugibali, kdaj da bode Avstrija si prisvojila Bosno in Hercegovino in kake posledice bode to imelo. Kazni ruski listi so se odločno izjavili proti okupaciji Zlasti so pa v Srbiji vesti, da misli Avstrija prisvojiti si ti dve deželi, vzbudile veliko nezadovoljnost. Ristićev organ „ Ustavnost" pravi, da no bodo samo velevlasti ovirale am ksije Bosne in Hercegovine, ampak se bode tudi Srbija proti temu vojevala. „Beogradski Dnevnik" pa misli, da je vojna mej Avstro-Ogersko in Rusijo nei/ogibljiva. Vse balkanske države bodo na strani Rusije. Viiaiije države. Izid volitev v Mrl»IJi še ni znan. Prva poročila so za vlado jako ugodna. Mnogo je vladi pomagalo, da so v več krajih oni radikalci, ki se neso hoteli združiti z liberalci, volili vladne kandidate. Pritisk bil je pri volitvah velikansk. Oblastva so postopala, kakor v druzih državah postopajo, kadar se zatre kak ustanek. Ječe so prenapolnili. Pri prvotnih volitvah je policija kar ukazovala, koga naj volijo. Kjer pa narod ni hotel voliti vlad* nih kandidatov, je pa policija tebi nič meni nič LISTEK. Selski župnik. (Roman. Spisal Ludo vik Halevv; poslovenil Vinko.) (Dalje.) Osmo poglavje. Trije tedni bo pretekli. Jutri ima Ivan s svojim polkom oditi k strelskim vajam. Zopet ima povsem živeti kot vojak, štiri dni hoda na poti tja in nazaj in deset dnij prenočevanja pod milim nebom na poljanah Cercottskih v gozdu Orleanskem. Polk se 10. avgusta vrne nazaj v Souvignv. Ivan ni bil več miren, Ivan ni bil več srečen. Nepotrpežljivo in ob jednem Btrahoraa gledal je, kako se približuje trenotje odhoda Nepotrpežljivo . . . kajti res je trpel najstrašnejše muke in hotel jim je ubežati čim prej tem bolje; strahoma, kajti tistih dvajset dnij je ne bode videl, ne bode govoril ž njo. Kaj bode iz njega brez nje V Ona, ona je bila, Betina, in on jo je obožavali Odklej? Od prvega dne, od tistega prvega sestanka na Župnikovem vrtu, ko je bilo še v maj-niku! To je bila resnica, a Ivan se je še boril in protivil tej resnici. Mislil je, da ljubi Betino sto-prav od tistega dne, ko sta v malem salonu tako veselo in tako prijateljsko kramoljala. Ona je sedela na modrem divanu pri oknu, mej kramolja-njem urejajoča toaleto mlade princese, Belline pun-čike. Ležala je na stolu in Betina jo je mehanično vzela v roke. Zakaj je gospodični Percivalovej baš to prišlo na um, da je govorila o dvojici mladih deklet, kateri bi bil Ivan imel vzeti? Seveda ga to vprašanje nikakor ni pripravilo v zadrego. Odvrnil je, da mu takrat ženitev še ni dišala, da ga sestanek s tistima deklicama niti za spoznanje ni vznepo-kojil. Smeje se dejal je to, a nekaj trenotkov pozneje se ni več smijal, kajti iznenada je občutil baš tisti nemil in tisto vzburjenje, katerega je tam pogrešal. Ivan se ni udajal nobenej omami več, čutil je globoko rano, dobljeno v sredo srca. A vkljub temu je Ivan ostal zbranega duba. Še tisti dan, dejal je odhajaje sam v sebi: nTo je vsakako slabo, zelo slabo, a se bodem že zopet oporavil.u Iskal je opravičevanja za nespametnost svojo in našel jo je v odnošajih. Teh deset dnij je mična deklica preveč bila njega samega! Kako bi se mogel ustavljati takej skušnjavi? Do dobra se je bil opil njene čarobnosti, njene miline, njene le* pote. A že z jutrišnjim dnevom pričelo bode v grad prihajati kakih dvajset oseb in s tem je konec te nevarne zaupljivosti. Moral je imeti pogum oddaljiti Be, izgubiti se v množici, redkeje sniti se z Betino ... Da bi je nič več ne videl, tega si ni mogel misliti! Hotel je ostati Betini prijatelj, ko jej vender ni smel biti več. Kaj druzega Ivan sploh ni mislil, kajti tisto se mu je Činilo naravnost strašansko. Ivan je bil naj pošte noj ši človek na svetu in groza ga je bilo Betininega denarja. In s 25. junijem počenši še v istini cela reka pohajalcev izlila čez Longueval. Gospa Nortonova je prišla s svojim sinom Danielom Nortonom in gospa Turnerjeva s svojim sinom Filipom Turner-jem. Mladi Daniel in mladi Filip sta oba pripadala čudnej družbi štiriintridesetih. Betina jima je bila sicer iz starega prijateljstva razložila, da svoj čas povsem zapravljata, a to onadva ni ostrašilo in bila sta središče malega dvora, ki je okroževal Betino. Pavel Lavardens se je bil tudi pojavil nu sliki in v kratkem je bil z vso družbo jako domač. Užival je sijajno in vsestransko vzgoje vanje mladih lahkoživcev. Kadarkoli je šlo za kakšno zabavo, /tf /--':■ j ■ • ki volitev ovrgla in sama brez volitve izbrala si volilne može. Prej izvoljene volilne može so pa zaprli, ako i neso pobegnili. Mnogo veljavnih mož se sedaj po-tika po gozdih, ker jih preganja policija. Iz Gruže so 30 O8ob pregnali v Kragujevec V Požarevci zaprli so kandidate opozicije Nikolajeviea, Leskovca, Petra Bogojevčanina in Petra Cekinca iu več odličnih meščanov.. Iz Vlasotinec moral je opozicijski kamiidat Stankovie bežati čez mejo v Bolgarijo. V Prekoplji se je 200 volilcev pritožilo proti volitvam, : a jih je okrožni načelnik takoj 19 najuplivnejših j ukazal zapreti V Raci je okrajni glavar se izjavil, i da narod nema pravice voliti in je kar sam itneno- i val volilne može. Volilci so se zaceli temu ustav- | Ijati, okrajni načelnik je pa poklical iz Kragujevca ; žandarmerijo, ki je kakih 300 zbranih volilcev raz- | gnala, mnogo jih dejala v zapor. Občini Lopos se i ni pustilo voliti. Tudi v drugih okrajih so mnogo i osob zaprli. Policija se ni brigala za noben zakon, j Z dežele prišlo je v Beligrad več deputacij, prito | zevat se proti policiji, a vlada je imela za njih pritožbe le gluha ušesa. Dogodki pri volitvah so i jasno pokazali, da narod ne mara za sedanji vladni sistem, ki se le s silo vzdržuje. Nadejamo se, da se ne bode policija mogla več dolgo varovati sedanje vlade. Ta pritisk utegne imeti še dobre posledice. Narod bode vedno nezadovoljnejši postal in ne bode se več zadovolil s kako premembo vlade v Belemgradu, ampak pognal bode kralja Milana, ki trpi tako vlado. Prej ali slej pridejo tudi za Srbijo boljši časi. O tem, kako postopa sedanja bolgarska vlada z njenimi političnimi nasprotniki, pišejo se v »Moskovskija Vjedoraosti" iz Plovdiva čudne stvari. Izjemno stanje je bolgarska vlada silno zlorabila. Vojno sodišče bilo je poklicano, da sodi le o nekaterih prestopkih in zločinstvih, toda vlada se zato ni brigala in je vse državljane izločevala vojnemu sodišču. Državljani so se kar zapirali, pošiljali v prognanstvo in celo telesno kaznovali, kar je v nasprotji z veljavnimi zakoni. Razen oficijoznih listov ni smel noben list brez poprejšnje cenzure izhajati. Da so koga dejali v ječo, bilo je zadosti, ako ga je kdo v brezimnem pismu počrnil, da do-tičnik ne veruje na zjedinenje obeh Bolgarij pod knezom Battenbergom. Večkrat so obdolžeuce tepli pri sodniji. Starozagorski prefekt Stojan Cajmov se je v tem posebno odlikoval. Na njegovo povelje je od vasi do vasi hodila vojaška četa, ter pretepala kmete, kateri so se predrznih obsojati turško-bol-garski sporazum ljenje. Skoro v vsakem selu Staro-zagorjanskega okraja pretepli so kake tri kmete, mej druzimi celo Čjuhpalskega župana, gospoda Marka Bjenkova, kateremu so našteli, kakor je sam pravil, 25 palic. Nekaterih osob pa zaradi njih so-cijalnega položaja neso mogli tako kaznovati. Prišla je vladi na misel, da organizuje prostovoljne roparske čete, da bodo preganjale te njene nasprotnike. Roparske čete so napale več vladnih nasprotnikov in jih preteple. Posebno v Vzhodni Rumeliji se je večkrat kaj tacega prigodilo. V Piovdivskem okraji je sam prefekt Nedjelo v orjanizoval tako roparsko četo. Tatje in roparji udirali so v hiše in čakali po cestah svojih žrtev. V Staronovem selu pietepli so roparji župana Ivana Kabadževa in njegovega tajnika Stojkova. Poslednjega so tako stepli, da je umrl. Plovdivska četa je pa pretepla prej gnjega ministerskega predsednika Burmova. Zločinstvo javnega nasilstva, izvršeno na Burmovu, spada pred vojaško sodišče, a pravosodni minister Rado slavov se poteguje, da bi zločince sodili navadni sodniki, da bi se ložje odtegnili kazni ali pa bili manj kaznovani. Ker se Grki neso hoteli udati, ko so poslaniki ostavili Atene, storile so velevlasti še jeden daljši korak, da jih prisilijo k prijenljivosti. Prvi tajniki poslaništev v Atenah, kateri sedaj vodijo diplomatičke posle, objavili so grški vladi, da bode brodovje velevlastij še blokovalo grška obrežja. Nobena grška ladija sedaj ne more ostaviti pristanišča, pa tudi ne približati se grškemu obrežji, ako pride od kod drugod. Grkom je sedaj zabranjena vojna po morji proti Turčiji. Položaj je jako napet. Ruski oticijozni list „Nonl" misli, da se mir v ori-jentu ne bode dal ohraniti in opominja velevlasti k jedinosti, da bodo vojno omejile. Po druzih poročilih je pa upanje, da se Grki še premislijo sedaj, ko se lahko preverijo, da se velevlasti ne mislijo Šaliti. Grki se tudi ne upajo začeti vojne, ker dobro vedo, da bi bili tepeni, velevlasti bi se pa zanje ne potegnile, ko bi sami začeli boj. Turčija sicer že težko čaka, da bi se stvar kako zasukala, ker jej zbrana vojska napravlja mnogo stroškov, boja pa tudi neče začeti, ker vidi, da jedinost velevlastij ni posebno trdna. Francija že sedaj sim-patizuje z Grki, Rusija bi se pa tudi utegnila zanje potegniti, ko bi jih Turki napali. PriiMka zbornica poslancev vaprejela je cerkveno politično predlogo po kratkej debati v drugem branji. Jazdzevvski je predlagal, da bi se zavrgle nekatere izjeme, ki so določene za poljske pokrajine. Proti temu predlogu se je izjavil takoj VVindthorst, ker on misli, da ni upanja, da bi ta predlog bil vsprejet. Naučni minister se je pa izjavil, da dvomi, da bi zakon bil sankcijoniran, ko bi se Jazdevskega predlog vsprejel. Za Jazdzevskega predlog glasovali so samo Poljaki. Dopisi. Iz Kočevja 7. maja. [Izv. dop.] Včeraj sklenila se je definitivno pogodba gg. Ranzingerjev, posestnikov „premogovega skladišča" in »glažute" z g. Hertlom ravnateljem in pooblaščencem »Trbo veljske premogove družbe" o prodaji „Kočevskega premogovega skladišča." Včeraj prepričal se je ta gospod ob navzočnosti „rudniškega komisarja," da so se izpolnile, vse točke že lansko leto sklenene pogodbe, ki so bile potrebne, da bode pogodba veljavna, t. j. da družba kupi premogove plasti. Največ je bilo zavisno od posebnega rova (Stollen), ki so ga morali gg. Ranzingerji na lastne stroške n a-vpično na mestu, kjer se jim bode pokazalo, kopati. Ako je na tem mestu premogova plast dovolj globoka, potem še le je pogodba veljavna. Nad pol leta kopali so na tem mestu neumorno, posebne stroje morali so si naročiti, tako da je delo okolu 16.000 gld. stalo, vedno in vedno se je reklo, še toliko in toliko metrov manka. Vsak je želel tej rodbini, da bi se jim njih podjetje posrečilo, dokler se ni včeraj za gotovo zvedelo, da se je j tudi to delo posrečilo se. Na srečo gg. Ranzinger-| jev, ki potegnejo 4 5 0.000 gld. za prodajo pre-I mogovega skladišča; v največji dobiček Trboveljski premogovi družbi, ki si je napravila vir, iz kojega bode kdaj še milijone vlekla; v lep zaslužek g. dr. Burgerju, posredovalcu kupčije, ki je 20.000 gld. za njegov trud v žep utaknil iu slednjič v dobro kupčijo nekaterih posestnikov manjših delov premogovega skladišča, ki so drago svoja zemljišča prodali — definitivno je kupčija sklenena. Pa kakor ima vsaka stvar svojo dobro in svojo slabo stran, tako je i tukaj. Ker bode Trboveljska družba gla-žuto zaprla, zgubi s tem nad 50 družbin okolu 350—400 ljudi j vsakdanji zaslužek. Želeti bi bilo, da se jim na drug način pomaga. Zanimivo je, kako so gg. Ranzingerji premo-govo skladišče si pridobili. Začetkom 30. leta na- šega stoletja napravljali so v kneza Auersperga gozdih v Karlshlitte steklo. Pri tem jih kurjava nič ni stala. Mej delavci bilo je tudi troje delavcev, izučenih v tem, doma s Češkega, ki so se posebno odlikovali v pridnosti in varčnosti. Leta 1845, kar hkratu najde nek Ferdinand Černe sedanje premo -govo skladišče, za katero poprej nihče vedel ni. Ko ti trije delavci — bratje to zvedo, gredo in pokupijo nekoliko parcel za malo denarja. Do takrat privarčevali so si bili vsak okolu 2000 gld. S tem začno na lastno roko steklo izdelavati, kupčija morala je cvesti, kajti napredovali so izvrstno. Da ne bi tekmeca dobili, pokupili so polagoma vse premogovo skladišče. Prišli sta nesrečni leti 1859 in 1866 in ž njima bitka na Laškem. Svoje blago so namreč na Laško, Beneško spečavali. Vsled vojne podrla se je kupčija. Imeli so ta Čas mnogo delavcev. Akoravno se jim je tedaj tako slabo godilo, da so zgubo imeli, vendar večletnih pridnih delavcev neso odpustili. Zadolžili so polagoma bolj in bolj, zlasti ker so v nesrečne roke pali. Tako so težavno, a možko vztrajali do danes, kjer so sicer jako dobro kupčijo sklenili, toda ako bi se bili mogli vzdržati, postali bi bili v trenutku, ko se prvič železnica v Kočevje pripelje — milijonarji. Toliko in tako izvrsten premog hrani v sebi naše premogovo skladišče. Sicer pa tej rodbini vsak iz srca privošči, da so vsaj tako ugodno in srečno kupčijo sklenili. Iz C'ateza o b S a v i 8. maja. [Izv. dop.] Dnevi sile, joka in stoka so se nam baš bližati začeli. Človek se nekako bojazljivo spominja onega prerokovanja, kajti slabo leto se nam napoveduje, leto glada i Bog ve sam, kaj še vse, in to v lepem letnem času, v začetku leta, v cvetoči pomladi! Mrzlo je pri nas neznosno. Pretečeni četrtek je pal v naši okolici pol ure od nas sneg, a le za ! kratek čas. Včeraj na večer je pa pri nas nekoliko j deževalo, temperatura se je skrčila ob 8. uri na večer na + 4° R, in v okolici je zopet snežilo, posebno beli so bili Vlaški hribi — Gorjanci. Videl \ se je pa tudi danes sneg nad Krškem, po Štajer-' skem, Hrvaškem. Nasledek tega zapada je — danes huda slana. — Vse se s strahom in otožno-'. 8tjo obrača proti vinskim goricam, kjer je slana gotovo uplivala; bati pa se je še hujšega, ker je danes navzlic solnčnemu dnevu občutljivo mrzlo. Koliko je slana škode prouzročila, do zdaj še ni znano. Delo je v vinskih goricah zaradi dolge, hude zime zelo zaostalo, nakupičilo se pa je, ko se je malo odgrelo, vse delo najedenkrat, v vinogradih, na polji in drugje. Zadržuje pa delo še zdaj mraz. Iz omenjenih uzrokov stoji veliko vinogradov ne-nakoljenih, trte neso privezane, vinogradi neso kopani. Kjer se pa vendar le delo izvršuje, prouzroči se velika škoda, ker mladi odgnanki radi pri najmanjši priložnosti odpadejo. Sodi se še zdaj, da bodo zaradi marsikaterih, neugodnih, zgodnih nezgod ter okoliščin, malo vina, kakšno, in koliko ga bode, poročali bodemo vestno o svojem času. Dal Bog, da bo boljše, kot si mislimo! Vsakdo naj pa toči z nami solze toge i ža- kakor za jahanje, croquet, lawn-tennis, ples ali domače gledališče, bil je za vse pripravljen in povsod se je odlikoval. Izkazal se je vsem ravnega in na občno željo je postal vodja in aranžer vseh veselic na Longuevalu. Betina niti za hipec ni dvojila o njem. Jedva je bil Ivan predstavil jej Pavla La-vardensa, jedva jej je prvič bil se poklonil, že se je obrnila k Suzanki ter jej šepnila v uho: „Petintrideseti Ifl Vender je Pavla zelo prijazno vsprejela in ta je bil nekaj dnij dovolj slab, da je njeno prijaznost pripisoval lastnej ljubeznjivosti. A to je bila velika pomota. Ivan ga jej je predstavil, Ivanov prijatelj je bil, to je bila vsa zasluga njegova v Beti ni nih očeh. Hiša gospe Scottove bila je odprta hiša. Pri njej človek ni bil povabljen za jeden večer, temveč za vse večere in zategadelj je Pavel prihajal večer za večerom. Njegov sen se je bil uresničil: našel je bil Pariz v Longuevalu. A Pavel ni bil niti nečiraern, niti aboten. Brez dvojbe ga je miss Percivalova odlikovala s prav posebno pozornostjo in z raznimi dokazi naklonjenosti ; rada je imela, ako je dolgo kramoljala ž njim, prav dolgo in čisto sama ž njim . . . a kaj je bil vedno vračajoči se, ueizogibljivi predmet njiju razgovorov? Ivan, Še jedenkrat Ivan in zopet Ivan! Pavel je bil lahkomiseln in površen, a postal je zelo ozbiljen, kadar je zadevalo Ivana, kajti ljubil ga je in spoštoval. Nič mu ni bilo prijetneje, nič mu ni bilo laglje, nego o prijatelji iz mladih let govoriti vse, kar je dobrega mislil o njem. In ker je Pavel videl, da ga Betina rada posluša, svojim besedam ni stavil meje. Vender je Pavel nekega večera hotel žeti plačilo za viteško vedenje svoje — in prav je imel. Zopet je jedno četrt ure prebil v razgovoru z Be-tino; potem gre k Ivanu, stoječemu v oddaljenem kotu salona, ter mu veli: »Prepustil si mi polje prosto ... in brez ovinkov sem si izvolil gospodično Percivalovo." „Pač nemaš uzroka, da bi bil nezadovoljen s svojim izborom. Saj sta si najboljša prijatelja." »Vsakako ... že gre ... že gre, a vendar ne gre! Ni je ljubeznjivejše in mičnejše stvari nego je miss Percivalova, a, naložila mi je silno nehvaležno in smešno ulogo, ulogo, ki se kar nič ne prilega mojim letom. Dovolj sem še mlad za ljubimca, a ne dovolj star za zaupnika." »Za zaupnika?" „Da, mili moj, za zaupnika! To je moja služba v tej hiši. Saj si naju ravnokar opazoval. Oh, prosim, jaz imam oči na pravem mestu . . . Opazoval si naju . . . Vefi li, o čem sva govorila? O tebi, dragi moj, samo o tebi! In tako je slehern večer. Obsipa me z vprašanji: ,Bili ste torej z njim skupno vzgojevani?1 — ,Oba vaju je poučeval abbe" Konstantin?' — ,Gotovo kmalu postane stotnik? In potem?1 — ,Major!' — ,In potem?4 — .Polkovnik itd. itd. . . Ivan, Ivan, ako bi ti hotel!" Ivan se vznepokoji in skoro razsrdi. Pavel se je zelo čudil tej nenadnej vzburjenosti. „Kaj pa ti je? Saj nesem ničesar rekel ..." »Odpusti, nesem imel prav! A zakaj pa tudi misliš na tako nemožne reči." »Nemožne? . . . Kar razumeti ne morem . . • saj sem vendar tudi sam zase mislil na to ne-možnost?" »Seveda, ti .. »Kaj, jaz? . . . Ako jaz na to mislim, tudi ti lahko ... Ti si več nego jaz." »Pavel, prosim te!" Ivanu je bilo videti, da mu je zelo neugodno. (Konec prih) losti, ako bi nas res zadeti utegnila kaka nezgoda — slabo leto — da bi razen vsakdanjega kruha pri nas tudi ne bilo tako izborno dobre kapljice, kot lansko leto, s kojo radi vsakemu pošteno in I po poštene poti vsekdar postrežemo. Iteelnost že nasvetovanih gospodov je | povsod znana. Domače stvari. — (Osobne vesti.) Gospod Ignacij pl. Klei nmay er, dosedaj knjigovodja v Kamniku, premeščen je v Kranj. — Na njegovo mesto v Kamnik pride kot zemljišni knjigovodja gosp. Eamund S a m s a iz Metlike. — Zemljišnim knjigovodjo v Metliki imenovan je g. Ivan Črček, kancelist pri deželni sodniji v Ljubljani. — Kancelistom pri deželni sodniji v Ljubljani imenovan je gosp. Andrej Hude iz Maribora. — (Umrli) so pretekli teden : Iguacij P e Č-nik (Urbančkov) na Jezici 25 let star. — Andrej Hafner, mesar, 40 let star, iz znane rodoljubne rodbine v Škofjiloki. — Valentin Zakotni k, trgovec in posestnik v Šent Vidu nad Ljubljano, načelnik tamošnjih narodnih društev. V slednjega življenji bila je 4. ura osodepolna. Ob 4. zjutraj bil se je porodil, dne 8. februvarja t. 1. ob 4. uri zjutraj bila je njegova poroka, dne 8. maja ob 4. uri zjutraj pa je poteklo mlado njegovo življenje. — Bodi vsem trem prerano umrlim zemljica lahka ! — (F. Z. M. baron Kuhn) pripeljal se je včeraj zvečer z brzovlakom v Ljubljano ter danes ogledal tukajšnje vojaštvo. Danes zvečer se zopet odpelje. — (Pevski zbor Ljubljanske čitalnice) priredi prihodnjo nedeljo (pri ugodnem ure-menu) majnikov izlet na Dobravo in Švico. Na Dobravi bode pri sv. maši tudi mešani zbor pel. K temu izletu vabijo se vsi udje Ljubljauske čitalnice in sploh prijatelji petja. Natančneji program priobčimo prihodnjič. — (Iz Zagreba:) Dr. David Starčevič prestal bode dne 18. t. m. svoj petmesečni zapor, a čaka ga zopet nova nadloga. Banski stol ustavil mu je odvetnikovanje in začel disciplinarno preiskavo proti njemu. Povod preiskavi je njegova obsodba. Banski stol sklicuje se na §. 10 odvetniškega reda in pravi v nagibih: „Iz sodbe se vidi, da se Starčevič kot odvetnik ni tako obnaša), da bi bil vsekdar vreden zaupanja in časti, ki jo zahteva njegov poklic". Dosedanjega substituta dr. Hinkoviča so ob jednem odstavili in odvetniku Cenacu substitucijo izročili. — (G. Dragutina Weingartnera slik o), predstavljajoči) zgodovinsko imenitno sejo hrvatskega zbora dne 4. julija 1848, prodaja narodni trgovec g. Peregrin Kajzel na Starem trgu. Slika je v resnici lepa, kar bode potrdil vsakdo, kdor si jo ogleda in okrasila bode vsako narodno sobo. — (Pobalinsko.) Preteklo noč sneli so doslej neznani pobalini tablo nad prodajalnico g. M. Pa kič* a v šolskem drevoredu in jo vrgli v Ljubljanico. Danes dopoludne ujela se je tabla na skalah pri Fužinah deloma poškodovaua. Tudi nekaj pred-oknic se je na skalah ujelo. V Dolgih ulicah sneli so ponočnjaki dokaj predoknic (šaluzij), in je deloma zanesli v druge ulice, deloma razmetali. Tako pobalinsko dejanje je pač kazni vredno. — (Okrajni z as to p Slo ven j o bis tri šk i) dobil bo vender drugo lice. Odkar imamo na Štajerskem okrajne zastope, bile so te korporacije večinoma v nemčurskih rokah. Polagoma pa bode drugače. Štajerski naši rojaki ne delajo s hrupom, a delajo dosledno, kakor vojak. V 5. dan t. m. bile so volitve za okrajni zastop izmej veleposestnikov. Zmagali so narodno-konservativni kandidatje: grof Brandis, dekan Hajšek, župnik Hržič, posestniki Ka-rol Hrastnik, Fr. Hartner, Ed. Candolini, Anton Grundner, Štefan Hochler. Dosedanji načelnik Albert Stiger dobil je samo jeden glas. Ker je volitev v kmetskih občinah gotova, bode vender jedenkrat okrajni zastop Slovenjo Bistriški večinoma narodno-konservativen. To nam je v posebno zadoščenje, ker so pri prvi volitvi v okrajni zastop Slovenjo-Bistriški kmetje bili tako silno nahujskani, da narodnjaki neso bili življenja varni. Hvala Bogu, časi se spreminjajo, tudi v naših ulicah bode jedenkrat somenj! — (Denarna obrtnijska pomočna družba Ljubljanska) imela je včeraj ob 10. uri dopoludne v mestni dvorani svoj 30. občni zbor, katerega se je udeležilo 30 članov. Pred- sedoval je vodja g J. N. Horak, ki je, pozdravivši člane, naglašal važni napredek, da se je zadnje leto društvu posrečilo, preskrbeti si lastni dom, 8 tem, da si je kupilo popolnem brez dolga hišo št. 8 v Židovskih ulicah, h katere ogledu po občnem zboru vabi vodja društvenike. Škrutinatorji volilnih listov imenuje vodja gg. Bendo, Dorerja in Pil k o ta. Overovateljema zapisnika pa gg. Z i t-tererja in Plehaua. Iz računskega sklepa je razvidno, da je društvo štelo koncem leta 1885 260 udov, od katerih je 20 novih. Denarni promet znašal je 375.338 gld. 41 kr. dohodkov, in ravno toliko izdatkov. Glavna bilancija kaže mej drugim pri aktivih: posojila 2055 društvenikom vkupe 149.417 gld. pri pasivih: glavnice društvenikov 15.562 gld. 66 kr. ; glavnice neudov: 118/232 gld. 23 kr.; rezervna zaklada: 6.674 gld. 18 kr. (poleg tega društvena hiša z 10.500 gld.) čistega dobička je pa 1358 gld. 14 kr. Račun izgube in dobička kaže: 4867 gld. 78 kr. V imenu pregledovalnega odseka poroča istega načelnik g. Janez Zor, daje pri pregledu društvenih knjig dohodke in troške vse natančno upisane in urejene našel, ter predlaga, naj izreče zbor vodstvu za 1. 1885 absolutorij, čemur zbor brez razgovora pritrdi. Pri dopolnilni volitvi štirih udov v načelstvo izvolijo se po listkih gg. Oroslav Dolenec, J. N. Horak, Srečko Nolli in Miha Pa kič. Za preglednike računov: Fran Geba mlaj., Janez Zittererin Janez Zor. Sklene se potem, da se sklep o prenaredbi društvenih pravil konečno prepusti načelstvu. Prenaredba pravil gre bistveno na to, da je odslej sestavljena zadruga 1. iz društvenih deležev, 2. iz obrestovalnih hranilnih ulog, 3. iz na kredit zadruge najetih posojil in reservnega zaklada. Na predlog vodje J. N. Horak a dovoli občni zbor za zidanje hiše katoliških rokodelskih pomočnikov 50 gld., za učence tega društva 10 gld., v podporo za ubožane obrtnike ali njih udove 30 gld. in za društvo „Narodna šola* 10 gld. Potem so zborovanje sklene. — Po zborovanji odšli so udje ogleda vat društveno hišo in tu se je priredila g. J. N. Horaku čisto nenadna, jako srčna slovesnost. Pisarna je bila okrašena s prav Telegrami »Slovenskemu Narodu". Dunaj 9. maja. Akad. društvo „Slovenija" je sinoć na velikem zboru jednoglasno in s posebnim navdušenjem odobrilo tale predlog dra. Murka: „Akademično društvo „Slovenija" proslavi v zvezi z Dunajskimi Slovenci dvajsetletnico književnega delovanja svojega častnega člana Josipa Stritarja začetkom prihodnjega meseca. V zvrševanje tega sklepa se pomnoži odbor." Dunaj 9. maja. Mej zadnjo sejo državnega zbora so imeli slovenski poslanci vkupen sestanek in razgovor. Samo po sebi se umeje, da se ga neso udeležili Hohenwart, VVindisch-gratz in Goedel. Navzočni so sklenili, da se bodo v prihodnje redno shajali v pogovore o zastopanji slovenskih teženj, osobito sedaj pri razpravi o ogerskej nagodbi. V to svrho se je že na tem shodu razdelilo nekoliko referata. Da bi se ločili od Hohenwartovega kluba, to vprašanje se ni še pretresalo. Upajmo pa, da se k prvemu koraku na boljše pridruži še nadaljnji. Zader 9. maja. Namestnik Blažekovič dospel semkaj in bil slovesno vsprejet. Krakovo 9. maja. V zahodni Galiciji je kakor po zimi. Črevelj debel sneg pokriva polja. Beligrad 9. maja. Resultat volitev: Skupaj s 40 poslanci, ki jih imenuje kralj, šteje vladna večina 100 poslancev, opozicija 58. Atene 9. maja. V okrožnici izraža Delvanis bojazen, da bi se Turčija vsled blokade utegnila okoristiti ter napasti Grško. Da obvaruje deželo take nesreče, odločil se je, da odstopi. — Po izvestji grškega konzula v Ca-nei odplulo je mej narodno brodovje v grško morje. Canea 9. maja. Izvestje Reuterjevo: Mejnarodno brodovje, ki je preteklo noč odplulo v grško morje, vrnilo se je zaradi viharnega vremena v Sudski zaliv. Atene 10. maja. Kralj odklonil ostavko dobro zadeto podobo g. J. N. Horakaj naravni i Delyanisovo zahtevajoč, naj Delyanis reši deželo iz zaozljanega položaja. Delyannis ostavke neče umakniti ter je izjavil, da se ne more strinjati z demobilizacijo. Trftiie 7 Kofttrunovo „ „ — 38 Leča, „ ... S — —J50 Grah, „ . . . 8 — — 18 Fižol, „ . * . 8 60 Seno, 100 kilo . . 2 41 Maslo, kgr. . — 96 Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □ metr. 241 Mast, — 72 7 20 Speh friseu, n — 64 „ mehka, „ „ 4 50 Meteorologično poročilo. S Q Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 8. maja. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738-87 mm. 735-75 mm. 73593 mm. ,___ 8 4" C 14-6« C 8 0 C si. szh. z. szb. si. Bzh. jas. d.jas. jas. 000 mm. 9. maja. e 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73585 sin. 734-57 «m. 784 63 mm. 6 0° C 19-2J C 12-6° C si. vzh. si. vzh. si. szh. d. jas. obl. jas. 0 00 m. Srednja temperatura 103° in 125«, za 2'3'» in 03° pod nor malom. _ dne 10. maja t. 1. (Izvirno telegrafifino poročilo.) Papirna renta . Srebrna renta . . Zlata renta . . . 6°/0 marčna renta. en Kreditne akcije Srebro............. Napol...........i« C. kr. cekini.......... Nemške marke........ 4°/0 državne srečke iz 1. 1864 250 gld. Državne Brečke iz 1. 1864 100 gld. Ogrtka zlata renta 4°/0...... „ papirna renta 5°/0......9* b*l0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/i°/0 »lat' laat« listi • Prior, oblig. Elizabet ine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove eev. železnice Kreditne srečko.....100 gld. Rudolfove srečke.....10 „ 85 gld. 20 kr. n 40 „ 114 n 60 101 » 76 . 877 287 » 20 l 126 10 1 037, l 5 n - 61 • 85 . 129 . 50 - 170 „ 75 . 103 n 35 , 94 S 75 , 105 • ao „ 116 . 25 , 127 • » 119 B i 98 n «0 , 175 n 50 18 . 75 , re2 *> ^» «r> *>-0'f> o <\ 3 Prejemlje vsa "1 v njegov strok spadajoča dela *T mest-vn. in. na, deželi. Znano reelno delo. Nizke cene. izdelovalec oljnatih barv, lakov, flrnežev in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in pohištvo. LJUBLJANA. 3I*ir>ijiti 11* it* tik frančiškanskega mostu. LJUBLJANA. Sum kemično tiste oljnate barve, lafe© ia firneže. Prodaja na drobno in debelo. Najnižje cene. Naznanilo preselitve in EDVARD RASGHEK, sl&cl^i**«,'!* iirt. Preširnovem t,*-£fn Nt. S. Usojam se velečastitemu p. n. občinstva od tod in drugod objaviti, da sem svojo sladčiČarijo preselil v novo sezidano hišo v Selenburgo vih ulicah št. 4 (poleg Kazine) in jo bodem tam otvori 1 15. maja. Dobivale se bodo v veliki izberi vsak dan razne in najfinejše pekarstva, torte, kakor tudi najfinejši sladoled, ledena kava, ledena čokolada, piiii* a la <»lace in vsakovrstna ot*ve£ila. Naročbe za svatbe, krste in obede se najboljši; in najtočnejše izvrše. Za mnogobrojna naroČila proseč, se zuamanuju z veluspoštovanjem (325-D EDVARD RASCHEK, sladčičar. ^■v ^ ^ ^ ■ T7- ^s7"egroT7-ilx Usojam si mojim čestitim gostom za mnogobrojni obisk moje gostilnice v Lingarjovih ulicah izreči srčno zahvalo ter njim in slavnemu občinstvu naznaniti, da sem otvoril z deuašnjim dnem gostilnico „pri panji" („zum Bienenkorb") v Vegovih ulicah s t. IO. Točil bodem izvrstna dolenjska, vina, liter r»0 kr., bizeljska vina, liter po 3« in lO kr., Koslerjevo carsko pivo vrček lO kr, Stregel bom tudi zmirom z domačim ..pršutom--. Priporočam so za mnogobrojni obisk s spoštovanjem (332-11 Alojzij Zaje, gostilničar. 'WWWWWWWWWWWWWWWWWWWWW\i/WWW^ ✓▼v -'▼v .^Pv ^^r\', Zahvala. Tužnega srca izjavljamo za skazimo sočutje mej boleznijo in ob smrti prisrčno ljubljenega brata, gospoda IGNACIJA PEČNIKA, za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu ter za lepe darovane vence vsem sorodnikom, znancem in prijateljem najprisrčnejfio in najiskronejšo zahvalo. V Stožicah, dnč 10. maja 1886. (337) Žalujoča rodbina Pečnikuva. Št. 8191. Razglas. (336—1) G. kr. mestna del. okrajna sodnija v Ljubljani naznani: K zapuščini 20. aprila 1886 umrlega faj-moštra Lorenc Mazik-a iz Ćernuč spadajoči fundus instruktus, hišno, sobno, kuhinjsko orodje in gospodarske reči, vsa živina, obleka, perilo, knjige itd. se bode 13. maja IHMtt ob 9. uri v farovži v Černučah pri očitni dražbi tudi pod šacilom proti takojšnjem plačilu prodajalo. C. k. mestna del. okrajna sodnija v Ljubljani dne 8. maja 1886. Naznanilo in priporočilo. Udauo podpisani uljudno naznanjam, da se moja knjigoveznica od IO. maja t. 1. nadalje nahaja na sv. Petra cesti nt. 6, nasproti gostilne „pri avstrijskemu cesarji". — Priporočam se čast. naročnikom, da me v novem stanovanji podpirati blagovolijo, kakor so me do sedaj. Skrbel bodem, vselej naglo in dobro po-streči, kar mi je lahko mogoče valed lepo in drobro urejene knjigoveznice, oskrbljene z najboljšimi in najnovejšimi stroji za izdelovanje raznovrstnega dela. Priporočam se čast. predstojnikom in knjižničarjem čitalnic in bralnih društev, članom „Matice Slovenske" in družbe sv. Mohora za vezanje društvenih kmig. Izdelujem vsakovrstna knjigovezna dela za uradnije in župnije, kakor glavne knjige, zapisnike itd., ter se priporočam za galanterijska in kartonažna dela z zagotovilom nizke cene in brze postrežbe. Vnanjim naročnikom pripravljen sem pri večjih pošiljatvah povrniti vozno in druge BtroSke. Ljubljanske gg. naročnike pa opozarjam, katerim čas no dopušča zaradi oddaljenosti mi delo izročiti, naj blagovolijo po dopisnici naznaniti natančno dan in uro, kdaj naj pošljem ponj ali ga sam prevzamem. Vedno bodem pripravljen vsako najmanjše delo prevzeti in točno izdelanega vrniti. Z odličnim spoštovanjem FRANJO DEŽMAN, I „(327—2; knjigovez. 1 VELIKA 500000) kot največji dobitek v nnjsrc ličjem slučaji ponuja velika od Ilaui-'burske driave zajamčena denarna loterija. Specijelno pa: 1 prem. a mark 300000 1 dobit, a mark 200000 2 dobit, a mark 100000 1 dobit, a mark 90000 1 dobit, a mark 80000 2 dobit, a mark 70000 1 dobit, a mark 60000 2 dobit, a mark 50000 1 dobit. 4 mark 30000 5 dobit, a mark 20000 3 dobit, a mark 15000 26 dobit. 4 mark 10000 56 dobit, a mark 5000 106 dobit, a mark 3000 253 dobit, a mark 2000 512 dobit, a mark 1000 818 dobit, a mark 5 0 0 31720 dobit. & mark 145 16990 dobit a mark 300,200, 150, 124, 100 , 94, 67, 40, 20. Najnovejša velika, od visok« državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsrin dr/u\nim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 1o0.o0o srečk, od katerih se Izžreba 60.500 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,550.450 mark. Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v Šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podpisani trgovski hisi in vsak, kdor jih hoče kupiti, naj se neposredno na njo obrne. Častiti naročevalci se prosijo raročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih mark ah. Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se uaročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetja. Za žrebanje prvega razreda velja 1 cela originalna srečka av. v. gld. 3.50. 1 polovica originalne srečke av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne srečke av. v. gld.—.OO. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega sn razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki s« točno po načrta izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se utadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred 15. majem 1886 nam direktno doposlati. (238—9) VALENTIN & C0, Bankgeschaft, HAMBUEG-. i zdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.