ŠTEV. 36. Poštnina plačana t gotovini. LJUBLJANA, dne 17. avgusta 1925. -- -----------—■• ■ Kmet, delavec in obrtnih naj bedo narodu vodnik! Izhaja vsako sredo. Naročnina: za celo leto Din 30— za pol leta , 15'— za inozemstvo za celo leto Din 50'— Inserati po tarifu. - Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana' pisma se ne sprejemajo. vjti i*. » Glasilo »Zveze slovenskega kmetškega liudstva". LETO vn. i t - > i.n Vsakdo uživaj vse sadove svojega deta in marljivosti! ii »..•;„ s ! /:'.<«. s- Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici štev. 7. — Telefon lnter. št. 506. — Račun pri pošl. čekovnem zavodu št. 11.368. Doslej smo vsako leto obhajali samo eden kmetski praznik in sicer 8. septembra na Bledu. Mnogo desettisočev Slovenk in Slovencev je že bilo ta dan na Bledu in nikdar še nismo slišali, da bi se kdo kesal in obžaloval, ker se je udeležil te svečanosti, pač pa vsako leto vsi udeleženci odhajajo z Bleda navdušeni in z željo, da bi jim bilo še enkrat dano, posetiti kmetski praznik. Letos smo k prvemu upeljali še nov kmetski praznik in sicer bo ta dne 23. avgusta na Krškem polju (v Leskovcu pri Krškem ob Savi). To novost smo vpeljali iz več razlogov. Eden od teh razlogov je, ker je Krško polje nekako v sredini Slovenije in od vseh najoddaljenejših strani naše pokrajine dosegljivo približno z enakimi denarnimi stroški in enako zamudo časa. Drugi razlog je v tem, ker predstavljajo tamkajšnji okraji, predvsem krški, brežiški, novomeški in kozjanski jedro Zveze slovenskega kmetskega ljudstva, jedro slovenskega kmetskega pokreta. V ponovnih volilnih bojih so navedeni okraji pokazali zvestobo do boja za Staro Pravdo in vsakokrat so napredovali, celo pri letošnjih skupščinskih volitvah, vkljub temu, da so skušali nasprotniki baš takrat celo z denarjem in drugimi obljubami odvrniti volilce od kmečke politike. Kmetski praznik na Krškem polju naj bo zato obenem zahvala odličnim, neustrašnim in zvestim našim tovarišem iz navedenih okrajev, ki dičijo naše krško-brežiško Po-savje in bližnjo okolico. Tretji in letos najvažnejši razlog pa je v tem, da se nahaja krško pqlje v bližini bratske Hrvatske; Prvič, odkar obstoji Jugoslavija, je Hrvatska politično v bratski zvezi s kmetsko Srbijo in kmetsko Slovenijo. Slovenci smo vedno hrepeneli za trenotkom, ko pride do složnega sodelovanja med Srbi, Hrvati iu Slovenci. Istiua, razni so se trudili, da bi dosegli ta cilj. Toda uspeh se je dosegel šele takrat, ko se je za to misel zavzela tudi kmetska Hrvatska, hrvatski kmetski narod. Njemu se je posrečilo vstvariti močno enotno fronto, sestavljeno iz večine Srbov, ogromne večine Hrvatov in iz Zveze slovenskega kmetskega ljudstva. Na krško polje pridejo bratje Hrvatje v velikem številu in mi se jim hočemo tam ■ - ctji ■ •■t.* *i-y - -••v■ ---- pred celim svetom zahvaliti za njihovo uspešno politiko v korist kmetskega ljudstva in v korist velike naše jugoslovanske domovine. Obenem pa hočemo pri tej priliki še bolj utrditi vezi med hrvatskim in slovenskim kmetskim ljudstvom, v prepričanju, da bodo te vezi najboljše jamstvo za nadaljnji povoljni razvoj kmetske politike v Jugoslaviji. • - - . ? «r .-V Na polju, kjer je Matija §ubec pred stoletji zbiral svojo ■ kmečko vojsko, se zberejo hrvatski in slovenski kmetje dne 23. avgusta. Matija Gubec je podlegel divjaškim svojim nasprotnikom, ni pa podlegla njegova misel o potrebi boja za Staro Pravdo. Vsaka vzvišena misel potrebuje svojih mučenikov. Stara Pravda jih ima mnogo, a eden največjih in najznačilnejših je Matija Gubec. On je dal svoje življenje, da se moremo mi danes svobodno zbirati in brez ognja in meča razpravljati o svojih nadlogah in težavah, brez ognja in meča nadaljevati boj za Staro Pravdo. Telepomemben bo 28. avgust posebno še radi tega, ker tu prvič skupno nastopi hrvatsko in slovensko kmetsko ljudstvo samo iu tako pred celini svetom pokaže, da odobrava politiko svojih vodilnih činiteljev. Hrvatsko in slovensko kmetsko ljudstvo nastopi na krškem polju skupno in hoče s tem svetu povedati, da si želi odslej medsebojno trajne sloge in trajne skupnosti. Doslej je hrvatsko kmetsko ljudstvo korakalo za sebe in slovensko za sebe. Odslej naj vlada med obeipa trajna bratska zveza, trajna sloga, trajna skupnost. Tako pojačana fronta bo imela mnogo več izgleda na velike uspehe. Boj za Staro Pravdo še ni dobojevan. Yes naš kmetski narod se tega dobro zaveda. In vsi zavedni .se zbirajo okrog zelenega praporja, Zeleni prapor bo dne 23, avgusta na Krškem polju plapolal posebno ponosno, ker bodo zbrane v bratski slogi krog njega nove čete hrvatskih in slovenskih kmetov, da nadaljujejo boj in , > * \ ■ ~ j » o, ^ - .•>"'' J \ - - • • končno izvojujejo zmago Stare Pravde. .!;•■!)>• a- ; vj Pozdravljeni borci Matija Gubčeve vojske, ki se zberete v nedeljo 23. avgusta na Krškem polju! T boj za Staro Pravdo! i i WI IW—1 i t i - , i Obnovljena volja — obnovljeni cilji. Minila je dolga doba 350 let, ko je bila pri Krškem ob Savi poražena vojska hrvaško-slovenskih kmetov, ki se je uprla krivicam in vsakovrstni svo-jevoljnosti takratne gospode. Silno je bil tedaj izkoriščan hrvaški in slovenski kmet, ki je moral dajati desetino in hoditi na tlako, poleg vsega pa bil popolnoma oropan osebne svobode, časti in človeškega dostojanstva. Gospoda je gledala na kmeta, ki je delal in trpel nadčloveško, kakor na živino. Končno se je kmet dvignil, zagrabil za orožje, kakršnokoli je pač bilo pri roki, in začela je borba na življenje in smrt. Kmetje so imeli dosti dobrih vodnikov, a najslavnejši med njimi je bil hrvaški kmet Matija Gubec. V teh bojih je zmagala gospoda po hudih borbah, ker je imela več in boljšega orožja in denarja. Ni ga bilo drevesa, na katerega ne bi tedanja nemška in mažarska gospoda ne obesila kakšnega kmeta, a Sava je pordečila in se zajezila od kmečkih trupel. Čas, ki je potem nastopil, je bil mračen in mukotrpen za naše kmečko ljudstvo. Gospoda je zasmehovala misel Matije Gubca, da bodi država kmečka, ker je narod, ki dela in vse ustvarja, kmečki. Gospoda je zasmehovala »kmečkega cesarja«, zanašajoča se na svoje orožje, svoje plačane hlapce in na svoje trdne gradove. O teh gradovh nam govori danes samo le še žalostne ruševine, po katerih se skrivajo le še kače in podobna golazen. Njihpvo orožje je pospravljeno po muzejih, a tlake in desetine že tudi davno ni več. Danes je tudi kmečki človek kot oseba svoboden. Ni pa še dosežen «i!j, za katerega so se borili in v strašnih mukah umirali hrvaški in slovenski kmeti na znamenitem in prelepem krškem polju, — dosežena še ni kmečka država, v kateri naj bo res svoboden, preskrbljen in varen vsakdo, ki dela: kmet, obrtnik, delavec, pa tudi tisti učeni ljudjej ki z narodom živč in se podrejajo ljudski blagodati. V kmečkih puntih pred 350 leti je bila izražena volja in misel hrvaškega in slovenskega naroda. Zakaj še bolj kot danes so bili Hrvati in Slovenci kmetje; -— gospoda je bila tuja, priseljena od drugod in zato ni čutila z narodom. Danes obnavlja hrvaško in slovensko kmečko - delavsko ljudstvo iste • •, j: i -j a--.- - 'tU - I cilje, katerim je sedaj znatno bližje, kakor pa so bili naši predniki. Ono hoče svobodo na lastnih tleh vzrasle-ga naroda, hoče kmečko državo in vse blagodati, ki so združene ž njo: mir, dom, pravico. Zato bo v nedeljo 23. avgusta 1925 hrvaško in slovensko kmečko-delav-sko ljudstvo obnovilo spomin na nekdanjo vzajemnost, v stoletnih borbah preiskušeno, ponovilo svojo voljo v strnjenih in bratskih vrstah korakati skupno do ciljev, ki jih je že tedaj zasanjal človečanski duh Matije Gubca in njegovih hrabrih tovarišev. Kaka potujem v Krško. IZ GORENJSKEGA: Gorenjci se pripeljejo v Ljubljano v nedeljo zjutraj ob 7. uri 18 min. in se odpeljejo v Krško s posebnim vlakom Iz Ljublja- ne ob 8. uri 45 min. Vračajo se iz Krškega tisti, ki morajo biti še isti večer doina, ob 17. uri 53 min. in se odpeljejo iž Ljubljane z brzim vlakom iJl-J • lit OfDtUUVI ii ob 21. uri 40 min. Drugi pa se odpeljejo iz Krškega ob 19. uri 30 min. s posebnim vlakom ali pa ob 23. uri 31 min. z osebnim vlakom do Ljubljane ter v pondeljek zjutraj s prvim vlakom na Uorenjsko. IZ DOLENJSKEGA se pripeljejo v Ljubljano v nedeljo zjutraj ob 5. uri in 10 min. ali pa ob 7. uri 38 min. Iz Ljubljane v Krško se odpeljejo tisti, ki pridejo s prvim vlakom, ob 5. uri 27 min., tisti pa, ki pridejo z drugim vlakom, pa ob 8. uri 45 min. s posebnim vlakom. Vračajo se, tisti, ki hočejo biti še isti dan doma, iz Krškega ob 17. uri 53 min., drugi pa ob 19. uri 30 min. ali ob 23. uri 31 min. Ti bodo doma v pondeljek zjutraj. , IZ KAMNIKA pridem v Ljubljano v nedeljo zjutraj ob 6. uri 50 min. in se odpeljem v Krško ob 8. uri 45 min. s posebnim vlakom. Vračajo se tako kot ostali Gorenjci. m m .jitj Razširjajte vselej in povsod zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti. NOTRANJCI pridejo v Ljubljano zjutraj ob 7. uri 24 min. in se odpeljejo v Krško ob 8. uri 45 min. Vračajo se kot vsi drugi, if Ljubljane se lahko odpeljejo ob 22. uri 45 min. zvečer. LJUBLJANSKA OKOLICA se odpelje zjutraj ob 5. uri 27. min. ali pa s posebnim vlakom ob 8. uri 45 minut. IZ MARIBORA se lahko odpeljejo Vozni red. ' že v soboto zvečer ob 23 uri, ti pri- f dejo v Krško ob 5. uri 41 min. ali pa j ob 5. uri 25 min. in pridejo v Krško j ob 9. uri 8 min. Vračajo se ob 17. uri j 53 min. in pridejo v Maribor ob 21. uri 50 min., ali pa ob 23. uri 31 min. in pridejo v Maribor ob 3. uri 12 min. zjutraj. POSEBNI VLAK. Odhod iz Ljubljane ob 8. uri 45 minut, v Zidanem mostu obe 10. uri, prihod v Krško ob 11. uri 15 minut. Kako ravnam s polovično vožnjo? Odhod iz Krškega: Osebni vlak proti Ljubljani 1753 V Ljubljano 2122 „ „ „ mariooru 1753 „ Maribor 2150 Posebni vlak____ 1930 „ Ljubljano 22- Osebni vlak proti Zagrebu 2058 „ Zagreb 2225 „ „ Ljubljani 23 31 „ Ljubljano 35 „ „ „ Mariboru 23*31 „ Maribor 312 Prihod: Vsak, ki se napoti na Kmetski praznik v Krško, kupi na svoji postaji cel listek do Krškega. Od železniškega uradnika zahteva, da pritisne na zadnjo stran listka mokri žig. S tem listkom se pelje potem do Krškega, tam [ mora listek obdržati, ker ga potrebuje j za vožnjo nazaj. V Krškem bo vsak ! dobil na slavnostnem prostoru potr-l dilo, da se je udeležil praznika, vozni j listek in potrdilo velja za vožnjo j nazaj. Velikanska udeležba hrvatskih kmetov. Na kmetski praznik je prijavljena j slaniškega hrvatskega seljaškega kln-velikanska množica hrvatskih kme- , ba gg. Karlo Kovačevic in poslanec tov. Z njimi prideta predsednik po- I Ante Janjekovič. Kaj pišejo o kmetskem prazniku na Krškem polju bratje Hrvati? »Dom«, glavno glasilo Hrvatske se- ljačke stranke, piše sledeče: »Slovenski kmetski praznik priredijo v nedeljo 23. avgusta slovenski kmietijci na hrvatsko-slovenski meji pri Brežicah (nekoliko postaj od Zagreba) na Krškem polju. To je ravno tam, kjer so se pred 352 leti skupno vzdignili hrvatski in slovenski kmetje pod Matijem Gubcem za Staro Pravdo, po kateri so pri starih Slovanih bili vsi ljudje jednakopravni. Takrat je Slovence vodil Hrvat (iz Brdovea) Ili-ja Gregorič, vse pa je izdal bivši fra-ter Drmačič. Dobro je, da so slovenski kmetje baš sedaj V ČASU SPORAZUMA in baš na kraju hrvatsko- slovenske SLOliE priredili to slovesnost. Zato bodo prišli na ta kmetski praznik tudi odposlanci naših seljač-kih organizacij, posebno iz onih okrajev, kjer je prišla do izraza hrvatsko-slovenska kmetska sloga pod Matijem Gubcem, a to so v prvi vrsti okraji stu-bički, zlatarski, krapinski, klanjački, del zagrebškega, samoborski, jaskan-ski in karlovački (Draganič). Razun tega pride večje število narodnih poslancev. Natančnejša navodila se dobivajo v Poslovni Hrvatskega Seljač-kega Doma v Zagrebu.« Tudi drugi hrvatski listi so pozdra-! vili ta kmetski praznik. Izkaznice za polovično vožnjo se bodo dobile na ^Krškem polju. s •g' illOd 'Oll i! i "G. Stjepan Radie '^ _ HI se udeleži kmetskega praznika na Krškem polju osebno, ako mu bo '•• *;v fii fnii'i{ttEiMM9;£ . OttSildi'*«1 '-'» li i i tii i i»' < ni ux o žimi'} iti s I i 2. Ob O. uri otvoritev konjske in živinske razstave. ll,i; Ob 1. uri popoldan krene sprevod narodnih noš in skupin Iz I»liM O«! S>'»!i; na Krško polje. 4. Kmetski tabor na Krškem polju, govore in Hrvaške. 5. Velika konjska dirka dirka. / * . Tjjfll. iti oiHj ii .li (,!<:> j iiSsf.4<*ia Ji P h J * iit : ifOV l' »J) iz 6. Ljudska zabava. ' .iteomioi« 11« sfol* siinni, pnftertom M.l^M | \mtem mit?*? "'j,')' ■■>■■'■ ~~""'*'MI"1l"r'.....I;"'!"11 ' 1 " 1 "l1""n i/ i M.i-.V OA + lrtO lii.f?'' i*tij.ik *' -•»> !»X i>.M»fssTi<»d ontim^ "»n r.»» - - do Jr HU. r.i) fi 17 im Jp k M- hO llltfiiUli IUO U1II«S»|S» tU žištio > pl »w J Al It; Ujžiil bii ili«£iriq ^Jsiiiil .iMMstgi id^nri in> **«i i mijMin^iioir oiiitHfbo jimiisOo ....... / ji/i/jjnd mit11! ii ! H *' lll.ltM nI abftlgsi 6s/ oigoiiin filoiiti od -t^miTM JJ, iž^u&B^ii mM I- dirka za tri- in štiriletne konje. Daljava 1800 m. Vozovi na štirih kolesih 40 m popusta; konji; ki so dobi li darila, - 30 m dokiM^t in * oij/in'1 I »i^d^ o^hhd ^ hivn mrn{ lij, ; konje od 5 let in starejše. Daljava 2700 m. Vozovi na štirih kolesih 40 m popusta; konji, ki so dobili darila, za vsako darilo 30 m doklade. /1 II. dirka za tii« i 0(1 lllfM i enovprežna za mrztokrvne konje. Daljava 1800 m. Vozovi na štirih koles®., enovprežna za amerikanske dirkače. Daljava 2700 m. Daljavo in ponast določi .^.""Tr.™. ruiJlva.llu VUZUV1 rm Mirin KOle^ IV. dirka enovprežna • j- i pri dirkanju. V. mlfiriJ>xo*l Daljavo in pcvpast določi razsodišče po rekordu in • , . | Jurijilf i-nmu unM.uiim« . j mmimiH 'Hfi'V>/ rtlUlfO^^O .7«mHH f»'> / dvovprežna dirka. Daljava 2700 m brez zaprek in brez izjednačenja leže. j>: ; a ll^MMj Jll^il^*! i« '*'* »J^H — fM -1*— V"' . "lilj J™"! Uprava dirke.: - m al »n^^ Vodstvo: Fr. Zupančič, Rakovnik. -- Končnik: Ignac Šlajpah, Ljubljana in Vinko Bon, Krško. -- Starter: Anton Gliha, Krško. -- Progovniki: Dr. ]. Kune, Št. Jernej, Jos. Stritar, Sv. Ktfž, Žnicleršič Franc, Leskovec. -- Časovniki: Ivan Selak, Dobrava in Jože Brulc, Št. Jernej. i i( i „iin: !1( jj|jj jMjjTOfldo ^Ij^li^VOfldO .nun :!!'M|'d'> Hj >l i ilf.'»}iI!'Jlil Jlll.V K>1 l!*)UWi »m;! hi - .iijto^ <_i\ I !.. .'i ,11 i I '»jSild on 1'iiiv ir.ti Posebna določila: Hll Hio M.v: • ' . f'X(£t ii - L - --- - lit'«»« )" 1. Prijave je poslati najkasneje do 13. avgusta 1.1. na naslov: Anton Gliha, Krško. Prijava Din 20'—. Poznejše prijave , . - lil i mi i se sprejema samo do 12. ure dopoldan na dan dirke proti dvojni vlogi, ki se plača neposredno pred dirko. 2. Za četrto dirko je predložiti rodovnik, ki se d^, dirki vrne. 3. Prijave vsebujejo: a) ime in bivališče posestnika konja; b) popis konja (ime, starost, spol, barva). — Netočne Ia • J l J i i . s r r prijave so neveljavne in zapade vsled tega vloga. < A 1 1 1 1 v. y 4. Zmagovalec se določi po času. .„/,,!;„•;. ■|M i , „, ■------- j- *J • . 5. V slučaju, da se za eno vrsto dirke priglasita samo dva ali trije dirkači, se razdele samo eno ali dva darila. 6. S prijavo se podvrže vsakdo vsakemu izreku vodstva dirke. 7. Za eventuelne nesreče na dirkalnem prostoru ne prevzame odbor nikake odgovornosti. Nagrad za razstave In dirke se bo razdelilo 30.000 dinarjev. iuiM f!* l>2 jdtafiif ' i ' (M C r \i: H'. * 7 '1 i'JI h IMfAvorni urcifntk: KILAK MtUVLfB. Konzorcij Kmetikega UntaflVAN PUCEU, Ufodni poiUn««. i ; v —" * ) / NatUnlla tiskarna »Merkur«, trg.-ind. d. d. v LJublJul.