KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA Planika nRODAJAL!NA PLANIKA V BREŽICAH DO 70% NIŽJE CENE EJŠNJIH SEZON I PROGRAMOV Ho številk; a 82 Leto 4 Cena 240 SIT 12. junij 2003 ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 “Na vprašanja tožilca ne bom več odgovarjal!” Krško - Po tem, ko je zgovorni bančnik Jože Dušak doslej sodnemu senatu in tožilcu pojasnjeval vse podrobnosti o svojih nečednih poslih oziroma o nezakonitih finančnih transakcijah, ki so ga pripeljale na sodišče, se je sedaj odločil, da na vprašanja tožilcev ne bo več odgovarjal, ker da bo zadeva predolgo trajala. Tudi imena in priimki oseb, s katerimi je sodeloval, mu gredo stežka z jezika, ugotavlja predsednik senata Peter Žnideršič. “Če ne bi bila na obravnavah prisotna javnost, bi povedal več,” pravi obdolženi, a ne zahteva, da se sojenje zapre za javnost. Ta teden so na vrsti za zaslišanje številne priče... .na strani 3 Kaj se je zares dogajalo za zidovi ljubljanske banke v Krškem, zaenkrat še ni znano. Vse pomembnejša brestaniška elektrarna Brestanica - Termoelektrarna Brestanica je v juliju 1943 spustila v omrežje prve kilovate električne energije, bila prva leta po vojni Na Orionu je blestela Ljubljana - Finale letošnjega glasbenega festivala, namenjenega mladim, še neuveljavljenim pevcem, je, kot vse kaže, spet “izstrelil” novo zvezdo zabavne glasbe iz Posavja. Mlada pevka Brigita Šuler seje namreč po “glasu ljudstva” uvrstila na odlično tretje mesto, po oceni strokovne žirije pa je prejela prvo nagrado za najboljšo celostno podobo. ...na strani 11 Ognjevka grozi tudi Posavju? Gorenjska, Posavje - Izbruh hruševega ožiga ali ognjevke na orenjskem, kije prvi izbruh te bakterije v Sloveniji, se še ni umiril, soboto, 1. junija, je laboratorij Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani poslal rezultate za 35 potrjeno okuženih rastlin, sicer |**vzetih na območjih, ki jih je Uprava RS za varstvo rastlin že °ločila kot okužena s 5 km nevtralnim pasom. • Kamere, ki so nastale zaradi izbruha okužbe s hruševim ožigom, e 'Jjmister Franci But označil za naravno nesrečo. iahi ara-^i nevarnost' pojava ognjevke v intenzivnih nasadih •f dh»n in hrušk Uprava RS za varstvo rastlin priporoča, da jjrcd poletnimi deli - ročnim redčenjem in rezjo vrhov - nasade obro pregledate. Če opazite znamenja hruševega ožiga, takoj .rinite najbližjo enoto fitosanitarne inšpekcije (07/49-57-361) lij J®®i štab pri Upravi za varstvo rastlin (041-354-405)! Sum-1 vih delov rastlin ne režite in ne nosite iz nasada! V nasadih a okuženih področjih redčenje plodičev in rez odsvetujejo, J Jo okužba možna skozi rane, prenaša pa se tudi z orodjem. ...na strani 7 Brežiški dijaki odlični 15(^'n’ ®onižale - Letošnjega 42. Linhartovega srečanja so se med CeriU,eleženci udeležili tudi brežiški dijaki, člani Satiričnega gledališča Uvkit S predstavo “Srednjeveške pridige in balade” so navdušili in se ' 11 med pet najboljših v kategoriji “vizije”. ...na strani 12 * * . ! F! fr& t m /A a^°letna premierna uprizoritev na brežiškem grajskem dvorišču Direktor TEB Bogdan Barbič vodi ministra Janeza Kopača v komandno sobo. pomembna oskrbovalka slovenskih potreb po elektriki, s tehnološko prenovo pa je danes rezervni vir napajanja in stabilizator v domačem elektroenergetskem sistemu. 60-letnico uspešnega razvoja je elektrarna obeležila s svečanostjo, katere se je udeležil tudi minister za okolje in energijo Janez Kopač. ... na strani 5 S-HirU KRITINE POOBLAŠČENI MONTER, Kleparstvo "Vres", GSM: 041-644-323 Jatine v obliki opeke so najlažje kritine naravnega izgleda PloKe so enem kosu od žleba do slemena J^ktopu prekrivanja izvajajo manjSa tesarska dela (izdelava frčad, nadstreškov nad verandami...) ESTETSKO LAHKO TRAJNO UGODNO Ob občinskem prazinku občine Krško vam spoštovane občanke in občani iskreno čestitamo. Želimo vam obilo osebnih in delovnih uspehov, medsebojnega razumevanja in sreče, predvsem pa, da si ob prazničnih dogodkih vzamete trenutek zase in za prijatelje ter obogatite praznično vzdušje. obdnakritio Franci Bogovič, župan občine Krško in sodelavci naslednja številka bo izšla 26. junija 2003. Sava6’to, 12.6.2003 POSAVSKE nvSlCE Sivolasi imajo prednost Kar ne uspe županom in poslancem, svetniku, strankarskim prvakom, drugim funkcionarjem ali kateremu od pomembnejših direktorjev, uspeva starejši generaciji. Prejšnjega predsednika slovenske vlade Drnovška je le malokomu uspelo privabiti v Posavje, izjema je bil predvolilni čas. Zato pa marsikaj uspe posavskim senioijem, Sivi panterji iz liberalne demokracije pa so minuli teden na svoj kongres v Krško pripeljali kar premiera Antona Ropa, ki je hkrati predsednik LDS. Kulturni dom, ki ga četrt stoletja vodi Adolf Moškon, in seje leta 1986 proslavil z revolucionarnim kongresom mladih, je zdaj, s kongresom sivolasih liberalcev doživel nov vrh! Vse je politika! Vizjaku, z veliko večino izvoljenemu na demokratičnih volitvah, ali Avšiču in tistim, ki bodo pos- “ Jutranjka" čaka na policijo... lej, bolj v lastnem imenu in s svojimi interesi, vodili občinsko politiko!? Komu torej cvetijo rože, Avšiču ali Vizjaku. Mimogrede, novi cvetlični aranžmaji na mostu so lep prispevek k boljši podobi Brežic, potem ko so nepridipravi uničili kar 20 starih korit. In lepo je, da župan Vizjak, za zdaj še brez novih funk-cionaijev ob sebi, obljublja gradnjo nove pošte pri stari trgovski šoli, namestitev obmejne policije v prostore nekdanje Jutranjke, novo pročelje na mestni hiši ter še nekaj novosti. sveta postregel z že znanimi imeni, torej s kandidati, pri katerih bi imel oporo za svoje delo. Opore pa poslej očitno ne bo imel v svojem dosedanjem soborcu Milku Veršcu, vsekakor najbolj tragični figuri brežiškega strankarskega življenja. Nasprotja med dvema prvima človekoma socialne demokracije, Vizjakom in Veršcem, so že večkrat izbila na dan, poslednjič v ostrem dialogu na občinski seji. Bolj ali manj po- Stane Radanovič Tudi v brežiškem občinskem svetu, kjer je stvari vzela v roke “nova koalicija”, katere tihi vodja je nacionalist Stane Radanovič, in svetniki, ki so si mimogrede izglasovali višje sejnine, le še dvigujejo zelene lističe. V ospredje pa vse bolj stopa nek- Da, vse je politika Marsikaj novega pa je tudi drugod po Posavju. Potem ko je sevniški župan Kristijan Janc prvi uspel z volitvami podžupanov, je z modro politično potezo to storil še Franc Bogovič v Krškem. Ob njem bo sedaj kot . in zelena livada na pošto. staja jasno, da se Milku Veršču bliža konec politične kariere. Vsaj v SDS, četudi je zadnjih sedem let odločilno prispeval k rasti stranke in h graditvi ugleda Andreja Vizjaka. Zdaj se njune poti razhajajo, kajti Veršca bodo na skorajšnjem “kongresu” stranke, ki se je bo udeležil tudi Janez Janša, odžagali, mu odvzeli prvo mesto v občinski organizaciji in mu menda kar prepovedali kandidiranje na državnozborskih volitvah. Vse to lahko privede še do razsula v najboljšem občinskem odboru SDS v državi in do posledic dolgoročnega značaja. Če gre zgolj za “mehčanje” znotraj stranke in prelom s trdo roko, je prav, če pa je posredi samodrštvo in borba za oblast v roki enega, ni dobro. Bo Veršec, ki ima na račun Vizjaka mnogo očitkov, tudi zaradi njegovih (pre)visokih osebnih prejemkov, zato prestopil v »katero drugo stranko? Naokrog se vidi in sliši Pojav hruševega ožiga lahko resno ogrozi posavsko sadjarstvo, ki daje lep zaslužek prideloval- ji izgnanci; vsak mesec se slečeta v Posavje skoraj dve milijardi SIT! Kljub temu se gospodarske razmere slabšajo. Vse več ljudi ostaja brez dela, v Be-grosu želijo trgovke odpraviti tako, da jim namesto plače ponujajo nekaj deset kilogramov žebljev, lastnik pa se huduje na državo, češ, da ne vrača davščin. V Opekami Brežice se obeta poplačilo upnikov, podjetje Anhovo kot novi lastnik še ni poskrbelo za proizvodnjo, sodnica sodišča iz Krškega pa menda nima časa, da bi dala svoj podpis v stečajnem postopku Prevoza. V Krškem so zadovoljni, ker je naj višje občinsko odličje ob jubileju dobila tudi Zveza prijateljev mladine, bolj pa bi se morali, pravijo poznavalci, ob tem spomniti Rezi Pirc, ki je posebej prispevala k ugledu te prostovoljne organizacije. Kot bi se lahko kdaj spomnili tudi na videmski oktet Kremen, od katerega živi še polovica članov, med njimi trije Uršiči, Justin Pirc pa ima že 90 let. Brežičani se z nostalgijo spominjajo Slivnikove pekarne, drugi spet pa že ugibajo, kdo bo na čelu višje strokovne šole po upokojitvi Franca Packa; za položaj se menda že potegujeta mag. Stanka Preskar in mag. Jože Kranjc. Ob jubileju TEB so se v Brestanici zbrali tudi znani domači energetiki od prvega do zadnjega direktorja nuklearke, brestaniške elektrar- Ramovševa festivalska trojka ne in drugi, kar priča o visokem znanju naših ljudi. Visoko zasedbo pričakuje letos tudi Festival Brežice, a marsikomu ni prav, da je Klemen Ramovš (pre)več koncertov prenesel zunaj viteške dvorane v Mokrice in Kostanjevico, med njimi tudi edinstveno Gallusovo predstavitev. Sicer pa prihaja najnovejša vest, tudi v znamenju sivih glav, iz Krškega. Liberalci, užaljeni, ker jim je župan speljal Somrakovo, so županu že dali prvo lekcijo. Kar naprej so spreminjali vabilo na kongres Sivih panterjev in Bogovič je predsednika Ropa lahko videl šele v hotelu. Očitno se v Posavski energetiki Marjetič, Barbič, Gorenc, Galeša in Dular Komu cvetijo rože? danji brežiški župan in zdaj poslanec Jože Avšič. S sedanjim županom Andrejem Vizjakom sta na zadnji seji izmenjala nekaj pikrih, ko je Vizjak Avšiču očital “smešno” razpravo. No, smeha je bilo kmalu konec, saj je “nova koalicija” pritresla pred svetnike nov seznam članov Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Na hitro so zamenjali člane pomembne občinske komisije in za predsednika imenovali Av-šiča, za člane pa Radanoviča, Bibiča in Petana. Pri slednjem so se mnogi spraševali, čemu kandidira, saj je na sejah (pre)-pogosto odsoten in naokrog po Sloveniji ima menda (pre)več pomembnejših funkcij. Kakorkoli že, domine se lahko začno podirati, ko bodo dani predlogi za kadrovske spremembe še v ostalih organih brežiškega občinskega sveta. In ostaja vprašanje, komu oblast: ali županu podžupanja sedela Ana Nuša Somrak, kije iz liberalne presedlala v ljudsko stranko. Medtem v Brežicah Andrej Vizjak še naprej vlada sam. Na zadnji seji občinskega sveta je bilo celo slišati “higiensko” mnenje, češ, da ta organ sploh še ni konstituiran, saj je že pol leta brez podžupanov. Moral pa bi imeti menda vsaj enega! Iz vrst “nove koalicije” je slišati, da župan ni dovzeten za njihove predloge, Vizjak pa je mnenja, da bi si na primer s (pre)zasedenim Borutom Mokrovičem kot morebitnim podžupanom le težko kaj pomagal. Saj je treba pogosto iti na naporna potovanja kulturnih skupin v tujino, med invalide, na občne zbore številnih društev, na svečane seje ob praznikih krajevnih skupnosti ali na rajanje valetnikov. Vse to bi, denimo, moral Vizjak v soboto popoldne postoriti sam, in veliko tega je postoril. Tudi zato naj bi na bližnji seji občinskega cem. Sodni cenilci, ki prihajajo v ta prostor, pravijo, da tako visokega standarda nimajo kmetje nikjer drugje po državi. Poznavalci razmer dodajajo, da k temu in lajšanju socialnih stisk prispeva tudi denar, ki ga dobivajo nekdan- Krškem pripravljajo nove lekcije kot protiudar na županove odločitve. Nič čudnega ne bo, če se tudi pri njih ponovi “brežiška nova koalicija”. Vse je politika! Vlado Podgoršek Boj za občinsko dobrobit ali za oblast? Brežice - Redna peta seja Občinskega sveta Brežice je zadnje dni maja postregla s presenečenji. Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ) je na dnevni red vložila pravilnik o spremembah nagrad občinskih funkcionarjev in članov teles. Vendar je bil to njen zadnj' predlog v dosedanji sestavi, kajti dosedanja opozicija, p°' vezana v petih strankah, je izglasovala zamenjavo članov omenjene komisije. S spremembo pravilnika o lastnih nagradah naj bi dobili za seje 10 odstotkov županove plače in potne stroške, enako pa je predsednik enega najpomembnejših teles občinskega sveta - KVIAZ - Milko Veršec (SDS) z njim nakazal ukrepe za zamudnike in neupravičeno odsotne. Tako bi se v svetniške žepe nabralo dobrih 40.000 SIT mesečno, do sedaj so po seji dobili 14.000 SIT in za nadaljevanje polovico tega zneska. Veršec meni, da to komaj krije stroške tistih, ki so resno prijeli za delo, saj poleg priprav za sejo in sodelovanja na delovnih telesih, rešujejo težave občanov. Tako se naberejo kilometri, telefonski računi in tajniški stroški. Kot še dodaja, bi lahko nagrade povišali do 15 odstotkov, vendar se za tovrstno povišanje niso odločili. Pravilnik so sicer svetniki sprejeli, kljub opozorilu pravne službe, da ne more veljati za nazaj. Ker niso sprejeli županovega amandmaja, da bi veljal s prihodnjim letom, je župan mag. Andrej Vizjak pravilnik zadržal. Ob nespoštovanju določil glede vstopa v veljavnost še opozaija, da za povišanje nagrad v proračunu nimajo sredstev. Milko Veršec pa je dejal, da župan za ta ukrep nima pravne podlage. To je bil zadnji predlog Veršca kot predsednika KVIAZ-a; Jože Avšič (LORKS) je v imenu petih strank, ki imajo dogovor o sodelovanju, predlagal zamenjavo članov komisije, Milka Veršca, Lada Križmana (SLS), Mihaela Škrleca (ZLSD) in Jerneja Zorka (SDS). Na njihova mesta so v komisiji za predsednika potrdili Avšiča, za podpredsednika Staneta Radanoviča (SNS), za člana pa Vojka Bibiča (LORKS) in Bojana Petana (LDS). Vendar je po premorih za premislek o članih KVIAZ-a glasovalo le 16 svetnikov iz strank predlagateljic sprememb v KVIAZ-u, svetniške skupine SDS, SLS, ZLSD in N.Si so glasovanje obstruirale. Kot so izpostavili Veršec, Ivan Vogrinc Milko Veršec: “Rušenje komisije je normalna posledica razpada koalicije, za katero je edini krivec in edini povzročitelj župan sam s svojim “solo” delom”. (SLS) in Škrlec, je predlog še bolj diskriminatoren, in ne zajema članov štirih političnih strank v občinskem svetu. KVIAZ ima sicer sedem članov; v komisiji so še Davor Račič (PUM), Peter Skrivalni11 (SNS) in Janko Žalac (DeSUS) Brez predstavnikov ostajajo SD-1' SLS, ZLSD in N.Si. Avšič je pojasnil, da so se o težavah pri sprejemanju prorača; nu LDS in LORKS-u v opozicij1 pridružile SNS, PUM in DeSUb Ob podpisu listine o sodelovanj so se dogovorili za sodelovanj še na drugih področjih, tudi kadrovskih zadev. Meni, da res nekoliko moti, da v KVIAZ-u ni vse političnih strank in pri nadal jnje1; delu bo sam predlagal, da bodo delovnih telesih čim bolj zasto pane vse politične opcije obči11 skega sveta. Dodal je še, da sp1* membe komisije ne bodo bistvi no vplivale na delo občinske?' sveta in da bo KVIAZ korekO* opravljal svoje delo. Ob tem p®" darja, da celotna opozicij^ večina ne misli destruktivno del. vati, kar so pokazali na zadnji w s sprejemom vseh predlogov* pana in občinske uprave. Suzana Vah Iz Opekarne rudnik Brežice delavcem nič h Po ob dii dat 'Zz nar jal( Poj zad nuj ime ciji ti® van kak vod obe < nag. Brežice - Stečaj Opekarne rudnik Brežice je zaključi delavci pa so ostali praznih rok. Sodišče je ves denar žara ločitvene pravice pri nepremičninah presodilo le dve«* upnikoma. Kupnina za nepremičnine je znašala 95 milijonov SIT, ki j1 je okrožno sodišče v stečajnem senatu razdelilo med dva upni* SKB banka Ajdovščina je dobila 39,3 milijona in Dolenjska ban Novo mesto 52 milijonov SIT. SKB je tako dobila priznane ‘ ugotovljene terjatve, Dolenjska banka pa je imela za 100 m1 jonov terjatev. Omenjena upnika sta imela priznano ločitveno pravico nepremičninah, kar pomeni, da se iz teh sredstev poplačajo nj" terjatve. Za terjatve delavcev, tudi prednostne, ni ostalo < Stečajni upravitelj Zdravko Groboljšek je sicer predla! izplačilo delavcem iz stečajne mase in preko Jamstvenega sk da, vendar se z naslova prodaje nepremičnin ni nabralo nit' celotno poplačilo drugega upnika. Na območni enoti Zvezi f bodnih sindikatov Slovenije so razočarani nad odločitvijo sodi’ saj z naslova stečaja praznik rok ostaja 49 delavcev s prednosti11 terjatvami in vsi z neprednostnimi, ki jim od stečaja leta 2$ kot opozarja sindikalist Lado Rožič, denar pomeni osnovo življenjski obstoj. Nepremičnine Opekarne rudnik Brežice je k" Salonit Anhovo. S.V. 107 Za c L Sava Glas, 12.6.2003 Sojenje nekdanjemu uslužbencu ljubljanske banke “Prilastil si nisem niti tolarja!” Krško - Na tamkajšnjem okrožnem sodišču se nadaljuje sojenje nekdanjemu vodji poslovalnice Nove ljubljanske banke d-d. Krško Jožetu Dušaku. Obtožnica ga bremeni poneverbe, zlorabe položaja, neupravičene uporabe ter ponarejanja in uničevanja poslovnih listin. Naj na kratko obnovimo; Jože “Ušak je 8. avgusta leta 1998 pre-i0 banke, na kateri je bil zapos-’en kot vodja poslovalnice, poplahi nekatere upnike, ki jim je pod-JetjeA A, ki se ukvarja s finančnim inženiringom in je v lasti Du-“aka, dolgovalo 32 milijonov . T. Dušak pravi, daje mislil, da [mn pokritje za ta sredstva, saj naj “* Ministrstvo za šolstvo in šport °d njegovega podjetja AA odkupno telovadnico v Novem mestu 1P tega dne poravnalo kupnino, j aie ta zadeva urejena - tako Du-*uk - ga je iz Ljubljane obvestil a*cratni podpredsednik Izvršnega sye‘a občine Krško, Robert Ke-*"• Dušak je namreč s svojo 'nančno firmo priskočil na po-Kerinu kot koordinatorju pkcije za obnovo krškega sodišča, .0 je zmanjkalo denarja. Takrat Je Dušak - tako trdi v zagovoru -angažiral prijatelje, ki so zbrali 30 uulijonov SIT, teijatev zavarovali Z akceptnimi nalogi novomeške-P Pionirja, a zaradi njegove blo-ade nalogi niso bili vnovčeni, ntveč so Krčani dobili v zameno Soraj omenjeno telovadnico. Kerin je, kot kaže, Dušaka Prezgodaj obvestil o uspešni pro-aJ'> saj je bila telovadnica črna Zadnja in je Ministrstvo ni hotelo i ^piti, Dušak pa je denar, ki ga n' mio, že “zapravil”. Pega dne je nastala na banki 32 milijonov SIT velika finančna luknja, ki jo je Dušak spretno pokrival z najrazličnejšimi finančnimi transakcijami; denar s posameznih računov je dvigoval in polagal, kupoval marke in jih prodajal, v hranilne knjižice vpisoval pologe, ki jih ni bilo in podobno. Kot sposobnemu bančniku, ki je 25 let delal v tem poslu, je tako dobro leto uspevalo nezakonito krmarjenje med Scilo in Karibdo, nato pa so ga odkrili. Dušak priznava očitana mu kazniva dejanja iz obtožnice, trdi le, da v svoj žep ni pospravil niti tolarja in da ni imel nobenih premoženjskih koristi; prav tako pravi, da ni ponarejal in uničeval listin, saj mu to ni bilo treba. Okrožni državni tožilec je skušal dokazovati povezanost in vpletenost Dušaka kot bančnika in lastnika podjetja AA. Dušak krivdo zvrača na direktorico podjetja Ano Hlastan, ki naj bi imela vsa pooblastila (kasneje naj bi jo na direktorskem mestu zamenjal Robert Kerin) in pravi, daje bil on zadolžen le za zbiranje denarja, ne pa tudi za vračilo. Okrožnega državnega tožilca zato čudi, zakaj je leta ’98 Dušak naenkrat začutil potrebo po vračilu denarja upnikom, čeprav naj bi bilo že prej večkrat kar nekaj denarja na računu. Tožilca čudi tudi to, da Dušak ni poskrbel za svoj denar oziroma denar upnikov takrat, ko je krška občina sodno stavbo prodala in od Ministrstva za pravosodje dobila denar zanjo. Kot skuša dokazovati tožilstvo, je podjetje AA v tem času kreditiralo tudi nekatere druge za-■ sebnike in podjetja. Zanimiv je podatek, da je bilo podjetje AA zaradi nepravilnega posojanja denarja že leta ’95 pravnomočno obsojeno, sodišče pa mu je s sodbo o gospodarskem prestopku odvzelo dobiček. Tako tožilca kot sodišče je zanimalo tudi, kako je obdolženi Dušak kritičnega 8. avgusta, ko je pričakoval denar z ministrstva, izpeljal transakcijo brez denarja. Povedal je, da je knjižil neobstoječi denar na določeno hranilno knjižico in s tem denar, ki ga je pred tem nakazal upnikom, vrnil. Za 15 milijonov pa je kupil marke in sicer v menjalnici. Pravzaprav jih ni kupil, ampak jih je dobil in se o tem pogovoril z lastnikom menjalnice, češ, da bo v kratkem prispel nalog za plačilo 15 milijonov SIT. Tudi za vse ostale nezakonite finančne transakcije, kijih je Dušak opravljal leto dni, in to vestno in natančno, je opravljal le s hranilnimi knjižicami in računi prijateljev, ki so mu dali začasna pooblastila, trdi obtoženi. Po dveumem zaslišanju se je obdolženi Dušak odločil, da se postopek zasliševanja preveč vleče, zato je sklenil, da ne bo več odgovarjal na vprašanja tožilca, ampak le na vprašanja svojega zagovornika in sodišča. Tožilstvo je predlagalo, da se v dokaznem postopku pribavi informacija Ministrstva za šolstvo in šport o domnevnem odkupu telovadnice podjetja AA ter da se pridobijo podatki o tem, pri kom si je od spornega avgusta pa do konca decembra Dušak sposojal denar za pokrivanje finančne luknje, ki je nastala na banki, saj je iz dokumentacije razvidno, daje s transakcijami začel šele konec leta. Dušak trdi, da je luknjo v tem času pokrival z lastnimi sredstvi oziroma z zasebnim denaijem, razen enega kredita pri SKB banki. Sodišče bo zahtevalo tudi celotno dokumentacijo o poslovanju družbe AA za leto ’94, na podlagi česar bo preverilo, ali si je podjetje AA pri fizičnih osebah res sposodilo 30 milijonov SIT za obnovo sodišča, ter dokumentacijo podjetja za leto ’98, iz česar naj bi bilo razvidno, ali je bil kredit res vrnjen. Na zahtevo zagovornika bo sodišče pribavilo tudi razvid del in nalog, torej sistemizacijo del vodje ekspoziture na novi ljubljanski banki. Nada Černič Cvetanovski Svečana seja OS Krško “Kakšne sledi bomo pustili?'’ Podbočje - 7.junij je v občini Krško dan spomina na izgnance, ki so se uspeli vrniti domov, ter spomina na vse tiste, ki so Podlegli trpljenju v tujini in na frontah druge svetovne vojne. Občinski praznik so tokrat s slavnostnim zasedanjem tinskih svetnikov in podelitvijo priznanj počastili v Osnovni šoli Podbočje, častni gost in slavnostni govornik pa je bil lrektor Direkcije RS za ceste Vili Žavrlan. 4 h daril Pan ^ranc* Bogovič je pou-izz' ■ U S° Prec* °Ptino odgovorni n *Vl’ kako in kam usmeriti dejal 'n akdvnosti, da se bo razvi-0 gospodarstvo in izboljšali Zadost Z'v*jenJa' Ohčina ni samotno, "Heti r , povezovanje s sosedi je za sodelovanje pa mora ciii Prave partnerje pri realiza-ra Pr°jektov. Župan meni, da je van'1Ja^e trtnih con 'n vzdrže-V * infrastrukture prava pot. kakš 3t' Se je namreč potrebno, v0.| ne -dedi ostanejo za vsakim obf.StVoni nasledniku oziroma anom, je dejal Bogovič. na„ ast"i gost Vili Žavrlan je v >n n°VOru dokazal, da pozna želje 107 i!rehe v °hčini Krško, kjer je Za c 01 d^avnih cest. Direkcija este letno razpolaga s trikrat manj sredstvi, kot se jih nameni za avtocestni program. Ko bo ta zaključen, bo morda ostajalo več denarja za urejanje potreb, kakršna je obvoznica za Kostanjevico in medmestna povezava Krškega z Brežicami. Največ pozornosti pa so po običaju na slavnostni seji namenili dobitnikom priznanj. Veliki znak občine Krško sta ob 60-let-nici uspešnega delovanja dobili Termoelektrarna Brestanica, prejel gaje direktor Bogdan Barbič, in Zveza prijateljev mladine Krško za 50 let delovanja v dobro otrok in mladine. Organizacijo vrsto let uspešno vodi Vida Ban. Znak občine Krško sta prejela Prostovoljno gasilsko društvo Brestanica ob 110-letnici delo- vanja na področju požarnega varstva in za širše dobro v kraju ter Klub posavskih študentov, ki že 50 let skrbi za organizacijo študijskega in obštudijskega življenja. Priznanje občine Krško pa so prejeli Ana Nuša Somrak, od malih nog zavezana gasilstvu, ki sije aktivno prizadevala za vključevanje žensk v gasilske vrste, dr. Jože Pirc za dolgoletno delo v zdravstvu in nesebično pomoč soljudem ter Janez Žarn za prispevek k razvoju kmetijstva v občini in za delovanje v KS Veliki Trn. Predsednik KS Podbočje Ivan Urbanč je izrazil zadovoljstvo, da so letos gostili osrednjo prireditev ob občinskem prazniku, ki ji je posebej radosten takt dajal Harmonikarski ansambel najmlajše in najbolj muzikalične svetnice Katarine Štefanič. Z izvedbo in izborom pesmi pa je navdušil tudi Leskovški oktet. Branka Demovšek AMKt IA Tokrat za trgovce Sindikat delavcev trgovine Slovenije je pobudnik za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o delu ob nedeljah. Zbiranje podpisov k pobudi za referendum poteka pod geslom "Nedelja je dan za tedenski počitek ”. Do 7. julija morajo zbrati 40.000podpisov. Mercator vztraja pri nedeljskem in prazničnem obratovalnem času trgovin, sicer bo ostalo brez dela preko 500 trgovcev, v sindikatu pa tega ne razumejo samo kot sporočilo v razmislek, temveč kot groinjo. So trgovine ob nedeljah odprte zaradi potrebe, medsebojne konkurence trgovcev ali razvajenosti kupcev? Bi vas motilo, če ob nedeljah ne bi imeli kam v trgovino? Terezija Zakšek, upokojenka iz Sevnice: Res ni potrebno, daje ob nedeljah na vsakem vogalu odprta kakšna trgovina Po mojem mnenju bi bilo dovolj, da bi bila v vsakem “rajonu” ena dežurna trgovina Saj imamo možnost, da si stvari nabavimo med tednom in ne čakamo ravnp na nedeljo. Glede referenduma se mi pa zdi, da je to samo zapravljanje denaija. Morali bi se dogovoriti na drugačen način. Sabina Gorišek, komercialistka iz PLšec: Med tednom in ob sobotah je dovolj časa za vsa nakupovanja. Smotrno bi bilo, da so trgovine ob sobotah popoldne, okoli 17. oz. 18. ure zaprte, tako kot je že doslej. Ob nedeljah pa so trgovine z mešanim blagom lahko mimo zaprte. Za nujne primere naj obstaja kje kaka dežurna trgovina ali bencinski servis, ne pa da so odprte po vseh vaseh in mestih. Branko Jelčič iz Brezovice na Bizeljskem: Sem proti temu, da bi bile trgovine odprte ves čas, šest dni je dovolj, tudi trgovci si zaslužijo sedmi dan počitek. Enako ie šest dni v tednu dovolj za kupce za nabavo. Če pa že naj bi delali v nedeljo, morajo biti primemo plačani. Problem je, ker je v trgovini zaposlena večina žensk, ki potrebuje čas za družino, pa ga še v nedeljo nimajo. Zinka Imperl, upokojenka iz Sevnice: Mislim, da bi bile trgovine ob nedeljah lahko zaprte. Sploh v takih majhnih krajih kot je Sevnica, bi bilo dovolj, da bi bila ob nedeljah odprta le ena dežurna trgovina. Sicer pa tako nimamo denarja, da bi ga zapravljali. Tudi za referendum se mi zdi škoda denaija; naj ga država raje porabi za odpiranje novih delovnih mest. Slavka Kalin, upokojenka iz Brežic: Menim, da so ob nedeljah prodajalne lahko zapite, nenazadnje si morajo ljudje tudi odpočiti, še posebno mlade mamice. Prav je, da tudi prodajalci preživijo vikend z družino. Sama nikoli ne kupujem ob nedeljah, saj že prej vem, kaj potrebujem in nakupim ob rednih delavnih dneh. Včasih sploh ni bilo sporno nedeljsko delo, v mestu je bila dežurna ena trgovina in to je bilo povsem dovolj. HraJenci občine Krško Občina za praznik dobila podžupanjo Krško - Predhodnica praznovanja občinskega praznika je bilo imenovanje podžupanje občine Krško. To je Ana Nuša Somrak, ki je tudi letošnja dobitnica priznanja občine Krško in sicer za “uspešno delo in pozitiven vpliv na delovanje gasilske zveze Krško in gasilskih društev”. Imenovanje Ane Nuše Somrak (na fotografiji), članice SLS, ki je na prejšnjih volitvah kandidirala na samostojni listi, leta 1990 pa v Krškem sodelovala pri ustanavljanju krščanskih demokratov, za podžupanjo občine Krško je pravzaprav presenečenje. Še v začetku leta se je govorilo, da naj bi imela krška občina tri podžupane; po enega iz strank koalicije, vendar nepoklicno. Kasneje je LDS predlagala, naj bo funkcija podžupana poklicna, podžupan pa naj bi bil iz njihovih vrst. Krški župan Franci Bogovič pravi, da so v kontekstu dobrega sodelovanja z LDS pristali na tak predlog in v tem primeru naj bi bil podžupan en sam. Stranka LDS je v začetku v funkciji podžupana videla Vojka Sotoška, svetnika in vodjo oddelka za okolje in prostor, vendar pa zakon o lokalni samoupravi združevanja teh funkcij ne dopušča. Medtem je Vojko Sotošek tako zapustil občinsko službo - mesto vodje oddelka je prevzela Simona Lupši-na, Sotošek pa je direktor družbe IIP-razvoj infastrukture Posavje. V stranki LDS se niso uspeli ST^i * II & h n %-j dogovoriti za kandidata ki bi bil profesionalen župan občine Krško in prejšnji mesec so to sporočili županu Bogoviču s pojasnilom, da bodo mogoče kandidata predlagali enkrat v prihodnjih mesecih. SLS je zato na zadnji seji krškega občinskega sveta ki ni minila brez zapletov, za nepoklicno županjo predlagala Ano Našo Somrak. Po dodatnih usklajevanjih in po vztrajanju SLS pri svoji kandidatki, je bila ta naposled tudi izvoljena Župan pravi, da so imeli najprej v igri za podžupana strankarskega podpredsedni- ka Jožeta Slivška, ki pa je zaradi službenih obveznosti ponujeno funkcijo zavrnil. Krška podžupanja Ana Nuša Somrak bo delala predvsem na treh področjih, na katerih je delala že tudi sedaj; to je okolje in prostorje strokovnjakinja na tem področju, saj že več kot dve desetletji dela v Sava-projektu; naslednje področje je področje zaščite in reševanja tudi ta dejavnost ji ni tuja saj je gasilka z dolgoletnim stažem, je vodja žena v laški gasilski zvezi, poleg tega pa je tudi predsednica odbora za zaščito in reševanje. Tretje področje delovanja ki soji ga namenili, pa je delo z mladino. Somrakova pravi, da so jo h kandidaturi prvič nagovorili pred mesecem dni, delo jemlje kot izziv in bo vesela če bo lahko razbremenila župana in pomagala pri razvoju občine Krško. Imenovanje Somrakove za podžupanjo občine Krško pa ne pomeni, da so v občini s podžupani opravili. Še vedno so odprte možnosti za imenovanje še kakšnega LDS naj bi podžupana predlagala v septembra ali pa ob koncu leta. N.Č.C. Odslej bolj varno skozi Log Log - Minister za promet Jakob Presečnik se je na delovnem srečanju s predstavniki občine Sevnica seznanil z načrti in pričakovanji občine glede vlaganj v cestno infrastrukturo in si ogledal posamezne posodobljene ceste in nekatera gradbišča v občini - vključno z gradbiščem HE Vrhovo. Na priložnostni slovesnosti pa je simbolično predal v uporabo novozgrajene pločnike na Logu pri Sevnici. Novih pridobitev - pločnikov, urejenih avtobusnih postajališč ter javne razsvetljave so se razveselili predvsem krajani Loga, saj seje s tem bistveno povečala prometna varnost najšibkejših udeležencev v prometu. Gre namreč za pomembno in prometno obremenjeno glavno cesto prvega reda, ki povezuje Dolenjsko z Zasavjem oziroma Štajersko, kjer povprečni letni dnevni promet znaša okoli 4300 vozil na dan, od tega 3850 osebnih ter okoli 450 tovornih vozil in avtobusov. Izgradnja pločnikov ob 1160-metrskem odseku ceste skozi naselje Log ter ureditev odvodnja-vanja je skupna investicija Ministrstva za promet - Direkcije RS za ceste in občine Sevnica. V okviru izgradnje pločnikov je občina Sevnica financirala gradnjo in prestavitev avtobusnega postajališča, gradnjo opornega zidu, prestavitev komunalnih vodov in ureditev javne razsvetljave v višini 51,4 milijona SIT, celotna investicija pa je ovrednotena na 109,9 milijona SIT. Izvajalec - Cestno in gradbeno podjetje, d.d.iz Novega mesta in podizvajalec Gradnje iz Dolenjega Boštanja sta z izvedbo omenjenih del pričela oktobra lani ter jih uspešno zaključila v pogodbenem roku konec aprila letos. Dograditev pločnikov pomeni zaključek večjih infrastrukturnih vlaganj v vasi v zadnjih letih, ki so bila večinoma podprta s sredstvi krajanov preko krajevnega samoprispevka. V zadnjih desetletjih so na Logu posodobili vaške ceste in poti, uredili vodovodno omrežje. napeljali telefon in kabelsko televizijo, obnovili cerkev in zgradili mrliško vežico ter delno uredili tudi javno razsvetljavo. Zanimivo je, da je imel Log že pred drugo svetovno vojno javno razsvetljavo, ki se je napajala iz lastne elektrarne. Pred leti sta domačina Martin in Silvo Novšak obnovila elektrarno, a zaradi majhnega pretoka vode v potoku elektrarna ni mogla obratovati. Nada Černič Cvetanovski Minister Presečnik in župan Janc Kongres izkušenih Krško - S slovensko državno himno, Zdravljico je zapela Nuša Derenda, se je pred dnevi v Kulturnem domu Krško začel peti kongres Sivih panterjev, ki so seniorska organizacija Liberalne demokracije Slovenije (LDS). Jubilejni kongres je stotnija delegatov namenila uresničevanju svojega programa, si zastavila programske usmeritve, sprejela programsko resolucijo ter izvolila organe Sivih panterjev. Med delom se jim je pridružil premier in predsednik LDS Tone Rop. Predsednik Rop je v daljšem nagovoru Sivim pantetjev nanizal nekaj bližnjih nalog slovenske vlade in države, kajti pred vstopom v Evropsko zvezo in NATO nas zdaj čakajo nekatere težje in bolj zahtevne naloge. Soočiti se bomo morali s stvarnostjo, saj stopamo v sodobni evropski svet. Toda kljub temu ne smemo pozabiti na naša gospodarska vprašanja, saj moramo v prehodnem obdobju zagotoviti večjo konkurenčnost Slovenije, odpraviti inflacijo kot negativno žarišče, povečati gospodarsko rast in pospešiti naložbeno dejavnost. Toda hkrati ne smemo pozabiti na žgoča socialna vprašanja državljanov. Hočemo postati uspešna država, toda ne na račun nižjih plač, in ne zgledujemo se po južnoameriškem kapitalizmu. T\idi pokojnine, je dejal Rop, bodo v prihodnje vezane na gibanje osebnih dohodkov. Opozoril je še na bližnjo reformo zdravstva in izpostavil projekt regionalizacije, s katerim ne želimo ustvariti umetnih pokrajin, marveč hočemo z decentralizacijo doseči enakomernejši razvoj Slovenije in s tem njen napredek. Na jubilejnem kongresu Sivih panterjev so delegati izvolili tudi nove organe, med katerimi je bilo tudi nekaj posavskih kandidatov in kandidatk; iz občine Brežice Anton Zorko, iz krške pa Niko Žibret, Ivan Petrišič, dr. Tatjana Andrijaševič-Hvala ter Vid Budna. Udeleženci srečanja v Krškem so si lahko ogledali tudi plastike domačinke Jožice Petrišič, ki je zanimivo ponazorila vsa horosk-opska znamenja. “Nedelja je dan za tedenski počitek” Slovenija, Posavje - Pobudniki za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma - Sindikat delavcev trgovine Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) - je zadnje dni maja začel zbirati podpise podpore, da trgovci ne bi delali ob nedeljah. Zbiranje podpisov poteka pod geslom “Nedelja je dan za tedenski počitek”. Pivih štirinajst dni podpise zbirajo predvsem med svojimi člani, nato načrtujejo širšo akcijo s postavitvijo stojnic pred upravnimi enotami. Tisti, ki pobudo podpirajo, obrazce podpišejo na upravni enoti in jih nato vrnejo sindikatu. V sindikatu se namreč bojijo, da jih ne bi kdo “sabotiral”. V dejavnosti trgovine je zaposlenih lOO.OOOdelavcev, ZSSS ima okoli 28.000 aktivnih članov, zato veijamejo, da bodo do julija zbrali od 50 do 60 tisoč podpisov podpore ob zahtevanih 40.000, meni sekretar območne organizacije ZSSS Lado Rožič. Območni sindikat v Posavju ima v trgovini zaposlenih 1800 članov. Kot je še povedal, so se dogovorili z vsemi tremi upravnimi enotami v Posavju, ki imajo uradne ure ob ponedeljkih do 15. ure, ob sredah do 17. ure in ob petkih do 13. ure. Zbiranje podpore pobudi za referendum pa poteka tako, da na upravni enoti potijen obrazec podpore izročijo sindikalnim zaupnikom oziroma na sedežu območne enote v Krškem. Predsednik državnega zbora Borut Pahor je rok za začetek zbiranja podpisov določil potem, ko seje seznanil z odločitvijo ustavnega sodišča, da referendumsko vprašanje ni v nasprotju z ustavo. Sindikat lahko podpise zbira do 7. julija referendum pa bi lahko bil razpisan septembra. S.V. Vlado Podgoršek Novi predsednik Sivih panterjev je postal Jože Kastelic, generalni sekretar pa je ostal dosedanji Ivan Kuhar. Na kongresu so ob tem izvolili tudi svet Sivih panterjev, ki ima 19 članov, svoje vodstvo pa bo dobil na prvi seji sveta. Nagovor predsednika Ropa Anica iz Globokega je v bodici izpostavila vprašanje, zakaj so nenadoma ustavili vsa pogajanja za vinsko cesto Drameijšek, od mostu do Petanovega križa. Pravi, da je izbran izvajalec del, pripravljena pogodba, novo vodstvo Krajevne skupnosti Bizeljsko pa je ne podpiše. Novoizvoljeni predsednik Krajevne skupnosti (KS) Bizeljsko Franci Kelher je v odgovor pojasnil, da nobena dela ne bodo zastala, tudi izpostavljena cesta bo urejena. Vendar se mora celoten Svet KS dogovoriti in vedeti je potrebno, kaj se bo delalo, torej plan dela. Kelher še pravi, da do sedaj večina svetnikov KS Bizeljsko ni vedela in ni bila obveščena, katere naloge se izvajajo. Svet KS je sklican, dogovorili bodo plan dela in v okviru plana obravnavali tudi cesto Drameijšek na izpostavljenem odseku. Pojasnil je še, da so se s pogodbami že oglasili pri njem, vendar so bile brez glave in repa, enako so se dela podeljevala brez javnih razpisov. Odslej bodo pogoji za vse krajane enaki, pravi novi predsednik in ob tem prosi vse, ki bi imeli kakršnakoli vprašanja, da se oglasijo na KS Bizeljsko. Tatjano iz Sevnice zanima, zakaj bazen Sevnica dela samo poleti, zakaj ne bi obratoval ves čas. Moti jo, da se morajo mali šolarji na kopanje voziti v Krško. Na Komunali Sevnica so odgovorili, daje kopališče v Sevnici letno kopališče, ki ni ogrevano in iz tega razloga preprosto ne more biti kopališče vedno odprto. Zato se tudi kopalna sezona prične relativno pozno in sicer v juniju - natančen datum se določi vsako leto posebej, tudi glede na vremenske razmere in povpraševanje šol. Isto velja za zaključek sezone. Ogrevanje sevniškega bazena bi bilo finančno prevelik zalogaj tako za Komunalo Sev- nica kot upravljavca bazena, kot tudi za Občino Sevnica, tako da na kratek rok ogrevanja ni moč pričakovati. Marija iz Ardra pri Raki je opozorila na nepregledno križišče pri vključevanju s ceste na Volčje na cesto skozi Artiče. Meni, da bi tam moralo biti vsaj ogledalo. Kot pravi, so žive meje tako visoke, da se nič ne vidi. Vzdrževalec omenjene republiške ceste skozi Artiče je Cestno podjetje Novo mesto, sektor Brežice in direktor Robert Salmič je pojasnil, da pozna problem in prosi poslušalko, da se skupaj s Krajevno skupnostjo Artiče obrnejo na cestno podjetje. Našli bodo pot za rešitev težave in se dogovorili za nadaljnje potrebne postopke do lastnika ceste, to je Direkcije RS za ceste. Dimi iz Krškega je opozoril na težave ob zaužitju mleka. Pravi, da ga je kupil v trgovini Resa dan pred tem. Mleko so doma takoj spili. Vsi so imeli zdravstvene težave, slabost in drisko. Vendar k zdravniku niso šli, saj je bil rok uporabe mleka še več kot 10 dni. Zanima ga, kaj v takem primeru storiti. Na območni enoti zdravstvenega inšpektorata v Novem mestu je inšpektorica Iva Gošek bodico sprejela kot prijavo njihovi službi. Kot je dejala, se bodo še isti dan po uradni dolžnosti oglasili v trgovini in preverili mleko. Opozarja pa uporabnike na previdnost s hitro pokvarljivimi živili v poletnem času, saj se pri daljšem transportu domov tudi lahko pokvari-jo.Ob tem opozarja, da če so živila organoleptično_spremenjenja, torej drugačna po barvi, vonju ali okusu, naj jih ljudje nikar ne zaužijejo, temveč odnesejo v trgovino in jih reklamirajo, ali shranijo za prijavo njihovi službi. Dušan iz Cerkelj ob Krki je bodico naslovil na KOP Brežice. Pravi, da je bil lani grajen vodovod Cerklje - Črešnjice in od takrat na celotni trasi ni po- pravljen uničen asfalt. Na Komunalno stanovanjskem podjetju (KOP) Brežice je vodja gradbenega sektorja Krešo Štritof pojasnil, da bodo z deli pričeli 2. junija in bo sana cija ceste potekala od Hrastja proti Cerkljam, za izvedbo vseh popravil pa bodo potrebovali okoli 10 dni. Franci iz Sevnice je postavil vprašanje, zakaj Sevnica nima kino dvorane? Direktor občinske uprave na Občini Sevnica Zvone Koš meri je v odgovor pojasnil, je v najbolj kritičnih trenutkih v elektrosistemu, saj je elek-trarna sposobna samo v petnajstih atinutah zagotoviti 291 MW mo-gorivo uporablja zemeljski P*'n ali lahko kurilno olje, možna je tudi kombinacija obojega hkra-*■ Ob zagotavljanju lastne sistem-ske rezerve za distribucijski sistem gredo, kadar ekonomika nasuje, tudi v lastno proizvodnjo. Zahvaljujoč Brestanici Slovenija Predlani decembra, ko je po celi . °Pi primanjkovalo elektrike, ni doživljala redukcij, je s prime-r°m ponazoril pomembnost te elektrarne minister Janez Kopač. Lastna proizvodnja teče tudi, kadar cene na trgu elektrike skokovito zrastejo. TEB, ki je danes ena od enajstih družb HSE, pripravlja projektno dokumentacijo za izgradnjo nove parne tehnologije, kar naj bi stalo od 60 do 70 milijonov evrov, je dejal direkfor Barbič. Strateški razvojni cilji družbe so namreč optimalno tehnološko obvladovanje obstoječih postrojev v okviru tržnih možnosti, optimira-nje proizvodnih zmogljivosti ter aktivna vloga pri izgradnji spod-njesavske verige hidroelektrarn. za katere bo zaradi znanja in izkušenj vzdrževalni center oblikovan pri brestaniški elektrarni. TEB je uspešno prestala tudi postopek za pridobitev certifikata ravnanja z okoljem ISO 14001, ki ga je minister Kopač direktorju Barbiču izročil na jubilejni slovesnosti, kjer so slavljenki oziroma vsem zaslužnim za njeno rast, igrala Godalni kvartet Glasbene šole Krško, Big band in pel Moški pevski zbor Svoboda, ki mu je elektrarna omogočala prostor za vaje 50 let. Branka Dernovšek Janez Kopač, Bogdan Barbič in Drago Fabjan Najvarnejša so krožišča Križaj - V Sloveniji je 6000 km državnih cest, na katerih so n'vojska križanja urejena s krožnim prometom le na 30 točkah. Ena med njimi je tudi krožišče Križaj, ki ga je ob Pazniku občine Krško slavnostno predal namenu Vili Zavr-an, direktor Direkcije RS za ceste. > ri it io * ieV * 1* luč V; i i* ,5 * // if A Na območju prvotnega šti-kratnega nivojskega križišča re-jPonalne ceste Novo mesto - Ča-in ceste Drnovo - Križaj je Pmdvsem zaradi nepreglednosti Pr'hajalo do pogostih prometnih es^č- Od leta 1994 seje na ob-°cju križišča zgodilo 19 evidentnih nesreč in je bilo slednje po za odslej varnejšo pot otrokom v šolo in domov. S simboličnim darilcem se jim je zahvalil tudi Martin Kodrič iz Podbočja, član Občinskega sveta Krško. Investicijska vrednost del, ki so ob samem krožišču obsegala še gradnjo pločnikov, kolesarskih stez in avtobusnih postajališč ter n,ne Janc, Franc Bogovič in Vili Žavrlan •trojki uvrščeno v vrh nevarnih rpi,Zl^> zato je tudi prišlo v plan konstrukcije. Po^atki kažejo, da krožišča varn ,Vn° vP*'vajo na prometno slej °st’.saj umirjajo promet. Do-kri? gx^e tam’ kjer so klasično §tev'i C sPremenili v krožišče, Vi 1,0 nesreč zmanjšalo za poloti 'n Posledice udeležencev v kah so blažje. veni Križaj so na otvorit- " ač S °Vesn°sti prečkali kolesarji ravnenci.0snovne šole Podbočje, Zasl,a-teljica Anica Žugič pa seje znim za realizacijo zahvalila ureditev javne razsvetljave, znaša 88,6 milijona SIT. Dve tretjini ali 59, 4 milijona SIT je prispevala Direkcija za ceste kot glavni investitor, 29,2 milijona SIT pa Občina Krško. Direkcija RS za ceste je sredi marca pričela tudi z rekonstrukcijo križišča na Drnovem. Investicija znaša 193 milijonov SIT, krožišče pa bo zaključeno konec septembra. Gradnja 117 milijonov SIT vrednega krožišča se izvaja še na cesti Bizeljsko - Čatež, kjer bo do konca avgusta rekonstruirano krožišče Trnje. B.D. EBRD kreditira malo gospodarstvo Krško - Banka Koper je edina v Sloveniji, ki za kreditiranje srednjih in malih podjetij ter obrtnikov sodeluje z Evropsko banko za razvoj EBRD. S pomočjo Regijskega pospeševalnega centra so v Krškem predstavili to ekskluzivno ponudbo, ki jo je “zgrabilo” že precej podjetnikov z Dolenjske in Posavja. Banka Koper ima edino poslovalnico za Posavje v Sevnici, vodi jo Greta Perc. Banka je v večinski italijanski lasti, Istrabenz, Luka Koper in Interevropa pa ostajajo njeni pomembni domači lastniki. EBRD se je za sodelovanje v ponudbi ugodnih kreditov za razvoj malega gospodarstva odločila za Banko Koper, ker je spremljanje njene politike pokazalo, da so tej poslovni sredini naklonjeni s posebno fleksibilnostjo, je v Krškem povedal predstavnik Evropske banke za razvoj William Crew. Poudaril je, daje denar oziroma posojilo iz tega paketa poceni, cenejši kot na primer v Ameriki. Evropska banka pa ga namenja državam kandidatkam za vstop v unijo oziroma konkretno nosilcem obrti in podjetništva. Vendar gre za strogo komercialne kredite in ne za kakšen strukturni razvojni sklad. Kredit, sklenjen za naj več sedem let odplačilne dobe in do največ 150 tisoč evrov je obremenjen z EURI-BOROM, to je medbančna obrestna mera in je fleksibilna (trenutno 2.4 odstotka) in z obrestno mero od 1.4 do 1, 7 odstotka, odvisno od vsebine kreditiranja. Skupna obrestna obremenitev je lahko največ do 4,1 odstotka. Omenjeni krediti so namenjeni Modna kolekcija jesen-zima: tesnila Radna pri Boštanju - Jutranjka Sevnica, ki jo zastopa direktor Miha Rabič, in podjetje Siliko iz Ljubljane, katerega lastnik je Janez Koprivec, sta sklenila pogodbo o prodaji oziroma odkupu Jutranjkine proizvodne hale na Radni. Direktor Silika Janez Koprivec napoveduje začetek proizvodnje že konec avgusta. Jutranjkina proizvodna hala, velika 3 tisoč kvadratnih metrov in vredna 150 milijonov SIT, ki je Jutranjka ob skrčenejn obsegu proizvodnje ne potrebuje več, je prodana podjetju Siliko iz Brezij pri Ljubljani. V njej bo stekla proizvodnja tesnil za avtomobilsko industrijo in belo tehniko. Direktor podjetja Janez Koprivec pravi, da je sama stavba, ki jo je odkupil, zgolj lupina; še enkrat toliko sredstev bo vložil v inštalacije, desetkrat toliko pa še za stroje- Podjetje Siliko s proizvodnim programom gumarstva, orodjarstva in plastike proizvodnje ne seli, ker bi bila moteča za okolje, temveč zato, ker ima v Sevnici možnost razvoja; dobro lokacijo, ljudi, ki komaj čakajo na zaposlitev, veseli pa ga tudi podpora sev-niške skupnosti in interes občine, da se tu nekaj dela in razvija. To je prevladalo, pravi Koprivec. Proizvodnja v novem obratu bo stekla takoj, ko bo mogoče, to se pravi takrat, ko bo urejena pa-pirologija. Vsa ta dovoljenja pa so odvisna od lokalnih dejavnikov oziroma upravnih postopkov, dodaja Koprivec in upa, da bo proizvodnja v obratu na Radni stekla po dopustih; konec avgusta ali v začetku septembra. Širjenje proizvodnje in s tem tudi zaposlovanje bo potekalo po fazah. V prvi fazi namerava zaposliti 40 ljudi; tak je začetni plan proizvodnje, toliko tehnologije in opreme imajo že nabavljene, in toliko imajo zagotovljenega.trga. A kot zatrjuje direktor Silika, se mu za toliko proizvodje ne bi splačalo seliti, zato bo širil proizvodnjo, širil trg in posledično tudi zaposloval. V obratu za izdelavo tesnil za avtomobilsko industrijo in ■belo tehniko bodo potrebovali tako delavce za strojem, ki bodo delali v treh izmenah, kot tudi ljudi z višjo in visoko izobrazbo, ki si bodo specifične izkušnje nabrali z usposabljanjem v matičnem podjetju v Ljubljani. Samo delo fizično ne bo zahtevno in bo primerno tudi za ženske, terjalo pa bo nekaj spretnosti. Prva faza kadrovanja oziroma iskanja delavcev se je že začela. Nada Černič Cvetanovski za širitev dejavnosti, za financiranje surovin v proizvodnji in ob primernem razvojnem načrtu tudi zalog. Za trgovino brez proizvodnje je maksimalna višina kredita 50 tisoč evrov. Pri programih, ki se jih sme kreditirati, obstaja splošna omejitev, ki velja za unijo; to je prepoved za financiranje tobačne in alkoholne industrije. Prepoved velja za proizvajalce in ne za trgovce, pri alkoholu pa sta izvzeta pivo in vino. Tako lahko najamejo kredit naši pridelovalci vina, tudi tisti manjši za ureditev vinotoča kot dejavnosti samostojnega podjetnika. BJ). Iz propadlega Togrela nova družba Begrad Krško Krško - Gradbeno podjetje Begrad, ki se je v Posavju kot lastnik Kostaka pojavilo pred dvema letoma in pol, je od Foruma društva ekonomistov Dolenjske in Bele Krajine dobilo priznanje kot podjetje, ki je v lanskem letu največ zaposlovalo. S prezaposlitvijo je reševalo tudi status več deset delavcev iz propadlega Togrela. Direktor Begrada Franc Panjan je povedal, da trenutno ni ugodne situacije za gradbince, vendar se podjetje zaveda priložnosti, ki se odpira z gradnjo verige savskih elektrarn in z urejanjem schengenske meje. Zato so pred dvema letoma in pol vstopili v regijo kot kupci krškega Kostaka, ki je bil 100-odstotni lastnik Togrela. Skozi Togrel so nameravali razvijati gradbeništvo, za Kostak pa so načrtovali, da kot komunalno podjetje preide v last občine. Ko je Begrad lahko pričel stvarno uveljavljati lastninsko pravico nad Togrelom, je bil ta že zrel za stečaj, kar seje letos pozimi tudi zgodilo. Že pred tem pa je vodstvo Begrada naročilo izdelavo investicijskega programa, ki bi pokazal, kaj je iz pogorišča Togrela vendarle moč potegniti. Izkazalo se je, da je proizvodnja betonskih elementov, kar je bil Togrelov program, še vedno interesantna, vendar za prvo fazo v manjšem obsegu. Tako je bila konec letošnjega aprila registrirana nova družba Begrad Krško d.o.o., ki bo sprva zaposlila 45 delavcev. Kot drugi steber razvoja družbe pa načrtujejo tudi program visokih gradenj in sčasoma bi nova družba zaposlovala od 90 do 100 ljudi. Panjan meni, da je to hkrati priložnost za občino, da postane večinska lastnica Kostaka in kot taka usmerja razvoj komunalne dejavnosti. Begrad bi prodal svoj 54-odstotni delež v Kostaku in sredstva vložil v novo gradbeno podjetje, Občina Krško pa se mora o tem izreči do konca junija. B.DJN.Č.C. Občina Krško ima v Kostaku trenutno 21-odstotni lastniški delež, cilj občine pa je, da bi prišla do 43-odstotnega lastništva in da bi postala največji, ne pa večinski lastnik Kostaka, razgrinja načrte krški župan Franci Bogovič. Nekaj možnosti za odkup delnic naj bi dali zaposlenim. 40 odstotkov pa bi pustili ugodnim vlagateljem, med katerimi vidijo predvsem obrtnike in podjetnike. Da bi v Krškem razčistili, kaj je za občino prava lastniška struktura, so oblikovali posebno komisijo iz vrst vseh svetniških skupin, ki se ubada s tem vprašanjem. Zanimanje za lastniški delež v Kostaku kažejo tudi Avstrijci, s katerimi seje krško vodstvo srečalo pred tremi leti v krškem Vipa-pu in že takrat so se pogovarjali o sodelovanju pri sortiranju papirja. Omenjeno podjetje je namreč specializirano za ravnanje z odpadki, odpadnim papirjem in drugimi materiali in krška občina v tem vidi veliko možnpst in priložnost. Delegacija krške občine se je pred časom že mudila na sedežu podjetja v Avstriji, Avstrijci jim sedaj obisk vračajo. Kot pravi župan Bogovič, nameravajo dati Avstrijcem 10 odstotkov v lastniški strukturi Kostaka. Sicer pa tečejo zaključni pogovori med občino in Begradom za poplačilo nad Togrelom; še v tem mesecu naj bi bila sklicana izredna seja, lastniško preoblikovanje Kostaka pa naj bi se v tem mesecu tudi zaključilo. N.Č.C. V Posavju stanje pozitivno, a zaskrbljujoče Krško - Po podatkih Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES), izpostave Krško je rezultat poslovanja gospodarskih služb v Posavju za leto 2002 pozitiven, a zaskrbljujoč. AJPES je, kot je dejal vodja izpostave Andrej Zupančič, prevzela del nalog Agencije RS za plačilni promet. Lani spremenjen Zakon o gospodarskih družbah po smernicah EU gospodarske družbe zavezuje, da oddajo letna poročila AJPES-u. Ta jih mora obdelana javno objaviti, objavo pa morajo družbe plačati. Prvo tovrstno poročilo za Posavje kot bodočo regijo izkazuje pozitiven rezultat v letu 2002, vendar je finančno izid rednega poslovanja še vedno globoko negativen, je povedal vodja izpostave. Poročilo obravnava 876 letnih poročil družb Posavja, samo tistih, ki imajo sedež v Posavju. Obdelanih je 364 iz Brežic, pet manj iz Krškega in 153 iz Sevnice, med njimi je 15 zadrug. Družbe v Posavju kot celota so v letu 2002 zaključile poslovanje s pozitivnim poslovnim izidom. Čisto izgubo je ugotovilo 311 družb, kar je tretjina, predvsem s področja gradbeništva. V občini Krško so družbe zaposlovale največ delavcev, ustvarile največ prihodkov in najvišji čisti dobiček ter upravljale z največ sredstvi. Po podatkih agencije so bile Brežice vedno na prvem mestu po številu družb, a žal tudi po višini čiste izgube. Po prenosu plačilnega prometa na banke pred letom dni je del nalog z letošnjim letom prevzel AJPES. In sicer na področju statističnih raziskav in obdelav podatkov gospodarskih služb in letos tudi samostojnih podjetnikov, statistike vplačil in izplačil, osrednjo bazo pa sestavlja poslovni register vseh poslovnih subjektov v državi. S. V. Marjana Malus in Andrej Zupančič SOLSTVO, ZDRAVSTVO Novo vodstvo sevniškega Rdečega križa Sevnica - Na volilni skupščini Območnega združenja Rdečega križa Sevnica so izvolili novo vodstvo. Za predsednico je bila imenovana Ivica Lindič iz Tržišča. Območno združenje vključuje devet krajevnih organizacij Rdečega križa (RK) in še predstavnika šole ter so- Milena Mastnak, predsednica sevniške obrtne zbornice. Po utečenem letnem programu bo v tem mesecu v Boštanju in v Loki organizirano srečanje starostnikov. Lindičeva se nadeja, da bo Občina Sevnica nakazala milijon SIT lani zadržane dotacije, ki bo za strošek omenjenih srečanj in za nujno rezervo, saj je za reševanje perečih problemov na terenu ta skorajda obvezna. Sicer pa je po podatkih iz letnega poslovanja območno združenje lani gospodarilo v mejah zbranih sredstev in ni neporavnanih obveznosti. Novo predsednico ima tudi sevniška Krajevna organizacija RK. Funkcijo je prevzela medicinska sestra Violeta Bahat, zaposlena v Trubarjevem domu v Loki. B.D. cialne službe, ker z obema Rdeči križ dobro sodeluje. Anici Dernač, kije v minulem obdobju vodila območno združenje, je v maju potekel mandat. Čeprav sije s svojim delovanjem nakopala nekaj nasprotnikov, so bili na drugi strani takšni, ki stojijo za njenim delom in uspehi ter so jo nagovarjali, naj pozabi zamere in ponovno kandidira za funkcijo. Tega ni storila, je pa pristala na članstvo v območnem odboru, ker meni, da lahko še kaj prispeva za dobro delovanje RK in za hitri prenos usmeritev iz centrale, saj je tudi članica glavnega odbora RK Slovenije. Ivica Lindič iz Tržišča, zaposlena na Plinovodu Sevnica, ki je Dernačevo nasledila na funkciji, že vrsto let deluje v svoji krajevni organizaciji, a seje doslej branila funkcij. Ker pa tisti, ki jo poznajo, vedo, kako tenkočutno je znala poskrbeti za pomoči potrebne v okolici, sojo vztrajno nagovarjali h kandidaturi za predsednico območnega združenja. Za podpredsednico je bila izvoljena Ivica Lindič: v službi dela z. ljudmi, v prostem času za ljudi. In zraslo je veliko srce Krško - V počastitev praznika občine Krško in ob zaključku letošnjega projekta “Spoznaj- mo se je v organizaciji Varstveno delovnega centra Krško - Leskovec (VDC), v Kulturnem domu Krško potekala zaključna prireditev pod imenom “Poletje prihaja”. Nastopajoči so navdušili, obenem pa so zgradili veliko srce prijateljstva. VDC Krško-Leskovec je tudi v tem letu organiziral projekt za pomoč osebam in družinam s posebnimi potrebami oziroma za ljudi z motnjami v razvoju. Projekt potekal v sklopu letošnjega leta invalidov, poimenovali pa so ga “Spoznajmo se”. V projektu so sodelovale osnovne šole Senovo, Brežice, Leskovec pri Krškem in enota vrtec v Nakupovalnem centru Krško, Jurij Dalmatin Krško ter Knjižnica Brežice in Srednja šola Sevnica, ki so sodelovale tudi na zaključni slovesnosti z naslovom “Poletje prihaja”. Na prireditvi pa so se vabilu odzvali tudi člani pevskega zbora VDC Kranj. V avli Kulturnega doma pa je v tem času potekala tudi razstava izdelkov, ki so nastali v času projekta, prav tako pa so zbirali tudi prostovoljne prispevke, ki jih bodo namenili za ureditev njihove stanovanjske skupnosti. Sicer pa enota VDC, ki vključuje osebe s posebnimi potrebami, že leto dni deluje tudi v Brežicah, prvo obletnico delovanja pa bodo proslavili 18. junija, ko bo potekal dan odprtih vrat. K.M. Vsaka točka programa je bila svojstvena, a najbolj prisrčen je bil nastop varovancev VDC skupaj z malčki enote vrtca v Nakupovalnem centru Krško, ki so zapeli in zaplesali. rojstva v porodnišnici brežice Tobak ubija Tokrat smo po dolgem času spet srečali deklico. In sicer se je 4. junija 2003 ob 4.20 mamici Marinki Žgal in in očku Matjažu Kuretu rodila 49 cm velika 3300 g težJca deklica. Srečna družinica bo živela na Brezjah pri Bojsnem, od koder sta doma oba starša. Od 26.5. do 9.6.2003 Dečke so rodile: Jadranka Kosec iz Gazic, Suzana Golja iz Pleterij, Manica Kuselj iz Krškega, Sidonija Brajdič z Dmovega, Andreja Gorenje iz Brežic, Petra Pozderec iz Sevnice, Simona Tomše iz Brestanice, Bojana Imperl z Zdol, Zdenka Grubič-Senica iz Brežic, Anica Kotnik iz Sel in Maijana Ulčnik s Tnebeža. ^ Deklice so rodile: Natalija Judež z Breg, Lidija Sambunjak iz Ljubljane, Helena Košar z Mrzle Planine, Maijana Puntar s Trške Gore, Klaudija Pirc iz Krškega, Marinka Žgalin iz Brczjega pri Bojsnem, Mojca Kožuh iz Brestanice, Urška Božič iz Sevnice, Nuška Planinc iz Sevnice in Maja Oljačič iz Brežic. Slovenija, Posavje - Svojo prvo cigareto v življenju je v naši državi poskusilo že 66,4 odstotka mladih, starih od 13 do 15 let, 26,2 odstotka celo že pred desetim letom starosti, 28,5 odstotka pa jih spada v skupino tako imenovanih stalnih kadilcev - tistih, ki so pokadili vsaj eno cigareto v zadnjih 30 dneh. To je le nekaj ugotovitev svetovne raziskave Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o odnosu mladih do tobaka, ki tudi ugotavlja, da pri najstnikih, ki ne kadijo, njihove najljubše filmske zvezde pa na zaslonih redno kadijo, obstaja 16-krat večja verjetnost, da bodo v prihodnosti ustvarili pozitiven odnos do kajenja. 31 odstotkov najstnikov, ki so videli več kot 150 pojavljanj kajenja v filmih, v kinu, na videu ali na televiziji, pa je že poskusilo kaditi. 31. maja smo obeležili svetovni dan brez tobaka, ki je potekal pod geslom “Moda in film brez tobaka”. Na ta način Svetovna zdravstvena organizacija poziva filmsko in modno industrijo, naj promovira družbo brez tobaka in ustavi pomoč tobačni industriji pri prodaji izdelkov. K.M. Pomagaj si sam in... sotrpin ti bo pomagal Veliki Kamen - Na kmečkem turizmu Vertovšek seje zbralo 140 starejših ljudi iz Posavja, ki so vključeni v Skupine starih ljudi za samopomoč, pridružili pa so se jim tudi voditelji in številni gostje ter učenci OŠ Koprivnica, ki so pripravili prisrčen program. Na družabnem srečanju so obeležili tudi desetletnico delovanja tovrstnih skupin v Posavju. “ Z vsakim spoznanjem bolj sebe doumeš in okrog sebe sleherno stvar. Vse bolj razumno teče Življenje in brez utvar. Živeti je dar, spoznaš tiho, zase in veš, da si star. ” Takole o starosti poje pesnik Tone Kuntner. In starost je tisto obdobje, ki prinaša s seboj številne nadloge; bolj kot bolezen je obremenjujoča' osamljenost. Prav zato je bila v Posavju že pred desetimi leti ustanovljena prva skupina starih ljudi za samopomoč, danes pajih je že enajst; dve delujeta v Brežicah, štiri v Sevnici, pet v Krškem, vanje pa je vključenih okrog 160 ljudi, starejših od 65 let. Skupine starih ljudi za samopomoč delujejo v okviru društev upokojencev, v domovih starejših občanov in v domačem okolju. Kot pravi direktorica Centra za socialno delo Krško Marjana Sečen, ki je bila glavna organizatorica letošnjega srečanja, si želijo, da bi bila skupina za samopomoč starih ljudi organizirana v vsaki krajevni skupnosti. Gre za pogovorne skupine, katerih glavni namen je družabništvo in preprečevanje osamljenosti. Člani skupine se sestajajo enkrat na teden, se pogovaijajo o določeni temi, sledi pa še družabni del. Ljudje se tako spoznavajo, družijo, navezujejo stike, kijih ohranjajo tudi v dneh, ko se skupina formalno ne sestaja. V tem je smisel skupin, je prepričana Sečnova, saj si starostniki med seboj pomagajo, se obiskujejo v času bolezni in podobno. Take oblike samopomoči so dobrodošle ne le v domačem okolju, ampak tudi v domovih upokojencev, kjer se ljudje zapirajo v sobe in nekateri stežka najdejo stik s sostanovalci. Delovanje v skupini za samopomoč pa odkriva nove vidike sobivanja in življenja. Sicer pa se pri delu teh skupin soočajo s težavami, saj nimajo na voljo dovolj voditeljev. To delo v Posavju sedaj ob svojem delu prevzemajo strokovni delavci domov upokojencev in le dva prostovoljca. Prav pri tem bi si želeli, da bi jim na pomoč priskočili mladi upokojenci; taki, ki znajo prisluhniti starim ljudem in imajo smisel za vodenje skupine. N.Č.C. Uspešna akcija Krško - Tudi letošnja krvodajalska akcija, ki je potekala v organizaciji Območnega združenja Rdečega križa Krško je bila uspešna, saj seje za prostovoljno darovanje krvi tokrat odločilo 409 krvodajalcev. V Leskovcu pri Krškem je kri darovalo 107 prostovoljcev, dan kasneje je akcija potekala na Senovem, kjer so našteli 100 darovalcev, v Krškem je kri darovalo 125 prostovoljcev, v Kostanjevici na Krki pa 77 prostovoljnih darovalcev. K.M. S srcem in dušo za šolo in kraj Brežice - Aktiv ravnateljev osnovnih šol, Vrtca Mavrica in Glasbene šole Brežice se je v dogovoru z občino svečano poslovil od stanovskega kolega Mihe Halerja. Po 44-letih se je dosedanji ravnatelj OŠ Artiče upokojil. Njegovi prijatelji ravnatelji verjamejo, da bo zdaj še bolj aktiven na kulturnem področju, kjer je živel in še živi za kulturo. Vodja aktiva Florijan Ber- voljstvo, da občina najde čas ob | gant je ob tem obudil spomine, takih dogodkih, kot je zaključek J kako je pred 30 in več leti iskal delovnega obdobja. Ob tem je po-službo pri njem v Artičah. In kot jasnil, daje letošnje leto zanj leto J pravi, je že takrat Haler veljal za jubilejev; mineva 50 let, kar je | prekaljenega ravnatelja. “Če si ne končal osnovno šolo, 45 let od bi privoščil skoka v politiko, bi končanja učiteljišča in 44 let, od-si zagotovo pridelal Ginessov re- kar ga je referent na občini ime' Ravnateljica OŠ Bizeljsko Vida Najger Haler ju izroča spominek kok' ktiva ravnateljev. kord za ravnateljevanje,” je dodal Bergant. Sprejema sta se udeležila tudi župan mag. Andrej Vizjak in vodja Oddelka za družbene dejavnosti na Občini Brežice Anica Hribar, ki sta mlademu upokojencu enako kot kolektiv izročila darilo. Župan je ob tem dejal, da Haler pooseblja tisto, kar bi si vsak župan želel od ravnatelja. Ob predanem pedagoškem deluje bil namreč tudi gonilna sila v kraju in ker župan ne pozna dogodka v kraju brez njegovega neposrednega angažmaja, verjame, da bo to počel tudi v naprej in bo eden tistih, ki ga bodo z občudovanjem gledali tudi v prihodnje. Slavljenec pa je izrazil zado- noval za ravnatelja takrat OŠ Bizeljsko. Ob tem se je pošalil. da za to ni bilo potrebno nobenih procedur ali sej občinskih svetov. Menil je, da si delijo energijo zn ustvarjanje, za katerega je še veliko prostora. Ravnatelj Dragutin Križank j pa je izrazil prepričanje, da bi bil° dobro, če bi bilo več takih pozitivno nezadovoljnih, kot je Haler. saj to nezadovoljstvo vodi v ustvarjanje in razvoj. In kot kulturnik verjame, da bo zdaj prav to področje s Halerjevo upokojitvijo največ pridobilo, saj mu j® kultura življenje, ki ga je vcep*1 tudi v vsakdan Artičanov. Suzana Vahtorf “Srčna" Lisca Sevnica - Koronarni klub Sevnica je zgledno organiziral vse' slovensko srečanje koronarnih klubov in društev. Z enajstin1! avtobusi je na Lisco prispelo preko 600 članov zveze, ki sos' pred tem ogledali sevniški grad in ostale znamenitosti, se j2 Sel podali peš na Lovrenc, srečanje pa so zaključili na Lise1, V koronarnih klubih in društvih se prostovoljno združujejo bolniki z boleznimi srca in ožilja zaradi izvajanja doživljenjske rehabilitacije. Ustanavljajo in vodijo jih bolniki sami ob pomoči in razumevanju zdravnikov. Člani kluba so koronarni bolniki po prebolelem srčnem infarktu ali z angino pektoris ali po posegu na koronarnih arterijah, bolniki z vstavljenimi umetnimi zaklopkami, vključujejo pa se tudi zdravi, a ogroženi posamezniki z dejavniki tveganja, kot so povišan holesterol, povišan krvni pritisk, diabetiki, kadilci in podobni. Piri koronami klub v Sloveniji je bil ustanovljen leta 1981 v Ljubljani, danes jih je že osem, v njih pa redno telovadi več kot tisoč članov. Eden od koronarnih klubov je tudi Koronarni klub Sevnica, ki je bil ustanovljen leta 2001 na pobudo dr. Jurija Pesjaka mlajšega, ki je tudi strokovni vodja kluba. In prav Sevničani so poskrbeli za odlično organizacijo srečanja na Lisci, kjer je zbrane {»zdravil tudi sevniški župan Kristijan Janc, predsednica Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije Aleksandra Gorup ter razborski pater Karel Gržan, ki je za zainteresirane pripravil tudi mašo pred kapelico na Lisci. Kljub izredno visokim tempe1*1 turam, ki sicer škodijo ne le srčnih1 bolnikom, temveč tudi vsem ostali111 medicinska ekipa ni imela večje?" dela. Koronarci so do pozne? popoldneva uživali na Lisci, P^1 plesali, omizja so organizirala tekn^j vanja v igranju harmonike, neka1®* pa so se od groze grabili za srce, so gledali jadralne padalce, ki s°86 z Lisce spuščali v dolino Save. uv OVi iti' vai 'zl< ora stei in 2 oku •na Pa, Pte; odte šgk topli Posi Pozi Pogled na prireditveni p Taka srečanja pokažej radoživi in polni življenja s pa čeprav jih je bolezen pr uuicaiuju, ncji pi nagajati in druge, manj burne, a nič r plati življenja. Zasluge za ta ja bolnikov pa gre vsekakoi tudi koronarnim klubom in c Nada Černič Cvt ?. o s »ra stran 7 SavaGto, 12.6.2003 KMETIJSTVO, PODEŽELJE t l ) 2 t Mleko tudi brez kloramfenikola v kanalizacijo Slovenija, Posavje - Ljubljanske mlekarne, ki dnevno odkupijo približno 800.000 litrov svežega mleka, so 4. junija za en dan zaustavile odkup mleka. Odločitev mlekarn je pomenila velik udarec posavskim kmetom. Kmetje zahtevajo plačilo neprevzetega mleka. Odločitev so Ljubljanske mlekarne sprejele večer pred tem, ker naj bi bila praškama v Murski Soboti v okvari, prehod svežega mleka na Hrvaško je zaradi postopkov na meji v praksi neizved- Proti odločitvi Ljubljanskih mlekarn je ostro protestirala tudi komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki meni, daje takšno ravnanje nekorektno in pravno nedopustno. Člani komisije so na svoji seji domnevali, da je zaplet z odkupom mleka povezan tudi z znižanjem izvoznih spodbud in pritiskom na nižjo odkupno ceno mleka. Komisija sicer razume težaven položaj mlekarn, vendar ostaja kritična do njihovega ravnanja; sklenjene so namreč pogodbe, po katerih so se mlekarne obvezale, da mleko sprejemajo. Komisija zato zahteva nemoten odkup mleka v skladu s sklenjenimi pogodbami in pričakuje, da bodo Ljubljanske mlekarne mleko, ki preteklo sredo ni bilo odkupljeno, tudi plačale. ljiv, v Avstriji pa je potekala stavka, ki je onemogočala transport svežega mleka preko meje. V Kmečki zadrugi Brežice Anton Zevnik meni, da so razlogi najverjetneje drugje, v približevanju EU in spodbudah za izvoz mleka. Na področju Brežic Ljubljanske mlekarne dnevno odvzamejo od 7 do 8 tisoč litrov mleka, dobršen del brežiškega področja na t.i. dobovski progi pa niso prevzeli že dan prej, po prvih ocenah okoli 5000 litrov. Skupaj je v Posavju samo ta dan ostalo nepobranega okoli 15.000 litrov mleka. Škoda je velika, saj Ljubljanske mlekarne kmetov niso obvestile o nameri in tako so bili kmetje prisiljeni mleko zavreči, mnogi so ga ponujali zastonj. Odločitev Ljubljanskih mlekarn je povzročila ogorčenje kmetov. Sindikat kmetov Slovenije in Govedorejska zadruga sta na kriznem sestanku predsedniku Zadružne zveze Slovenije Petru Vrisku ter ostalemu vodstvu zveze očitala, da niso odrea-girali v korist kmetov. Podpredsednik sindikata Slovenije Roman Žveglič je dejal, da zahtevajo, da kmetje dobijo plačano neprevzeto mleko po trenutno veljavnih odkupnih cenah in poudaril: “Za takšno odločitev Ljubljanskih mlekarn ni bilo nobenih razlogov in kmetje ne bomo plačevali nesposobnosti vodstva Ljubljanskih mlekarn.” Kaj bo s prašičerejo? Domžale - Najgloblja kriza v zgodovini slovenske prašičereje je pogojena predvsem z nekritičnim in nerazumnim odnosom slovenske vlade do živinoreje, predvsem pa do potrošnikov. Medtem ko je večina naših sosed in držav pogodbenic srednjeevropskega prostotrgovinskega sporazuma CEFTA zavarovala svoje rejce in skoraj povsem prepovedala uvoz svinjskega mesa iz držav, ki subvencionirajo izvoz svoje svinjine tudi več kot lOOodstotkov, Sloveniji to ni uspelo. Hrvaška je šla celo tako daleč, da je uvoz prašičev z Madžarske prepovedala tudi zato, ker pri njih uporaba mesno kostne moke ni zakonsko prepovedana Zagotovo ni res, da bi bila katerakoli evropska država ravnodušna do stanja na domačih kmetijskih trgih, čeprav se to morda na videz zdi. Vse se zavedajo pomena samooskrbe za prehransko varnost, zato ob načelni odprtosti trga uvajajo razne oblike necarinske zaščite in drugih ukrepov, ki domači produkciji vseeno zagotavljajo obstoj. Predstavniki prašičerejcev so ministru za kmetijstvo Franciju Butu predlagali celo vrsto znanih ukrepov, s katerimi svoje trge s svinjino uravnavajo druge države. Predlagajo, naj se v trenutnih kriznih razmerah takoj uveljavi sledljivost slovenskega svinjskega mesa, ki v naravi že obstaja v obliki veterinarskih pregledov ob nakladanju. Stroške te sledljivosti rejci že plačujejo. STA Suzana Vahtarič Minister za kmetijstvo Franci But je na sestanku s predstavniki zbornice, sindikata kmetov in zadružne zveze dejal, daje to zadeva, ki jo morajo med sabo reševati kmetje, zadruge in mlekarne. Ob tem pa zatrdil, da od napovedanih ukrepov glede znižanja izvoznih spodbud s l.julijem ne bo odstopil, ker ga k temu zavezujejo pogajanja z EU. Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice in Zadružne zveze Slovenije pa je prepričan, da tako država kot ministrstvo ne moreta “dvigniti rok od tega problema”, na omenjenem sestanku pa so zahtevali tudi večje prizadevanje kmetijskega ministra. Velika nevarnost bakterijskega i Kikterija tmvn \ nfusev vora (Burili) Winslow et al. Gre za karantensko bolezen, kije razšiijena po vsem svetu in je prisotna že v večini evropskih držav, med drugim tudi v vseh sosednjih državah. Slovenija je dolgo časa kljubovala vnosu omenjene bolezni, vendar se je v mesecu maju zgodilo, kar so napovedovali že nekaj let Thenutno žarišče bolezni beležijo na Gorenjskem - v Škofji Loki in okolici. Bakterija se prenaša ter razmnožuje zelo hitro. Na njen razvoj ugodno vplivajo toplo vreme (zadostuje že 15°°C) in visoka zračna vlaga. Ervvinia okužuje predvsem pečkate gojene in samoniklo rastoče vrste rastlin. Posebej so občutljive hruška, jablana, kutina, nešplja, glog, beli in ognjeni trn, jerebika in podobno. Bakterija je nevarna zlasti zato, ker napadene rastline uniči, širi pa se zelo hitro. Zatiranje bolezni s fitofarmacevtskimi sredstvi ni mogoče. Na velike razdalje se prenaša s sadilnim materialom, prenašajo pa jo lahko tudi ptice selivke. V samem nasadu se bakterija prenaša z insekti, okuženim sadjarskim orodjem, dežjem in tudi vetrom. Že iz preventivnih razlogov je pomembno, da se sadjarske škaije, žagice in ostalo orodje razkuži v alkoholu, formalinu ali Na-hipokloridu. Envinia prezimi na robu obolelega tki va na vejah ali deblu in tudi v brstih. V zemlji na zunanjih delih rastline pa nima ugodnih pogojev za preživetje. Spomladi se ob toplem vremenu zelo hitro razmnožuje. Prvi znaki bolezni se pokažejo najprej na cvetovih in rastnih vršičkih. Potem ko do infekcije pride preko ran in naravnih odprtin, se v medceličnem prostoru razmnožuje in povzroča propadanje celic. Najbolj opazni in značilni simptomi, ki kažejo, daje drevo okuženo z Er-winio, so: - Ožgani mladi poganjki in listi. Okuženi listi na mladih poganjkih ovenejo, uvijejo robove proti sredini, potemnijo ter se posušijo. Sam končni poganjek ovene ter se ukrivi navzdol v obliki žpastirske palice’. Prizadeti poganjki, vejice in veje dajejo vtis, da so bile ožgane s plamenom in od tod izvira tudi poimenovanje te bolezni. V toplem in vlažnem vremenu pa se začne iz cvetov in vršičkov izločati izcedek v obliki kapljic, katerega barva prehaja s časom iz mlečno bele v oranžno - tjavo barvo. Ta izcedek potem insekti (čebele, mravlje, cikade, ose, stenice, uši...), dež in veter prenašajo na drage rastline. - Pogosto so napadeni tudi mladi, nezreli plodovi, ki se posušijo, potemnijo in zgubajo. Debelejši plodovi so napadeni redkeje, vendar je v primera infekcije okužena površina v začetku oljnato - vodenega videza, pozneje pa potjavi oziroma počrni. Robovi okužbe so pri hruškah temnozeleno obarvani; pri jabolkih pa postane sredina obolelega dela mlečno do jantarno obarvana okoli pa je prezgodnje rdečkasta Plodovi se mehčajo in gnijejo. - Videz lubja na obolelih poganjkih, vejah in deblu se spremeni v temnejše odtenke. Na robu nekroze lubje nabreka ali nepravilno poka in je temno vodenega izglcda Meja med obolelim in zdravim tkivom je jasno vidna V vlažnem in toplem vremenu se tudi tu izločajo kapljice bakterijskega eksudata - Spomladi ožgani cvetovi ovenejo ter potemnijo. Posebej pa je značilno, da Posašeni cvetovi, plodiči in listi ne odpadejo, ampak ostanejo na rastlini tudi pozimi. Glede ukrepov za varstvo pred to rastlinsko bakterijsko boleznijo je potrebno povedati, daje v Evropi prisotna že okoli 30 let, a jo je nemogoče popolnoma Zatreti. Vzrok tiči v tem, da se ob ugodnih vremenskih razmerah izredno hitro Siri. Ohranja se v naravnih sestojih samoniklih rastlin, kjer lahko prezimuje. Navsezadnje pa je ta bolezen nevarna tudi zato, ker ni učinkovitih fitofarmacevtskih sredstev proti njej. Morebitni pojav omenjene bolezni na posavskem območju bi pomenil katastrofalne posledice v sadjarstvu. Zato priporočamo spremljanje pojavov v nasadih in vrtovih. Če se pojavijo omenjeni simptomi, takoj sporočite na krizni štab KH1-354-405), pristojno inšpekcijsko službo (07/49-57-361). Kmetijsko gozdarski zavod (KGZ) Novo mesto oziroma Upravo RS za varstvo rastlin in semenarstvo. Domen Bajec, KGZ Novo mesto kmetijski nasveti sadjarje Ob deževnem vicmumjv,--------------- „ x\rri»ipnm Nai- bolj učinkovito je preventivno škropljenje, če pa škropite po dežju, morate pri izbiri sredstev upoštevati kurativno delovanje, to je delovanje za nazaj. Uporabite lahko CHORUS (ni registriran za zatiranje hruševega škrlupa), ZATO, STROBY ali pa katerega od sistemičnih (IBE) pripravkov, npr SCORE, INDAR. CLARINET. SCORE in INDAR morate mešati s kontaktnimi fungicidi (CAPTAN, MERPAN ali DELAN). CLARINET uporabite sam. ZATO in STROB Y delujeta tudi na jabl-anovo pepelovko. Proti jablanovi pepelovki lahko uporabite tudi TOPAS 100 EC, SYSTHANE ali RUBIGAN ali pripravke na osnovi močljivega žvepla. Z žveplenimi pripravki škropite pri temperaturah pod 25°C. Plesnive poganjke porežite in jih odstranite iz nasada. Za vinogradnike Strokovne službe vinogradnikom priporočajo, da glede na trenutne vremenske razmere, ko peronospora vinske trte nima ugodnih pogojev za razvoj, uporabite dotikalne pripravke, kot so ANTRACOL, DIT-HANE, KOR, MANCOZEB, MAZEB, PENNCOZEB, PINOZEB in POLYRAM. Omenjeni pripravki spadajo v skupino ditiokarbamatov in jih v integrirani pridelavi letos ne smete več uporabljati. Pripravka EUPAREN in EUPAREN MUH I imata v integrirani pridelavi prav tako dovoljenje samo za dvakratno uporabo. Nevtralen vpliv pa imajo pripravki na osnovi folpeta. Za poljedelce Posevki koruze prehajajo v višino 50 cm in to je čas naj večjih potreb po dušiku. Za dosego visokih pridelkov strokovne službe priporočajo dognojevanje z dvema tretjinama priporočenih količin dušika. Dognojevanje opravite pred okopavanjem s KAN-om, UREO ali ustreznim NPK-jem, da pokrijete tudi potrebe po fosforju in kaliju v siromašnih tleh. Odmerek dognojevanja naj predstavlja razliko med priporočeno gnojilno normo in ob setvi uporabljenih organskih in mineralnih gnojil. Primer osnovno gnojenje z 20 ton/ha goveje gnojevke je potrebno za pridelek 8-1 Ot zrnja /ha dognojiti še z 90-150 kg dušika. Za živinorejce Kako preprečiti znižanje vsebnosti beljakovin v mleku krav molznic v poletnem obdobju ? Poleti se mnogi rejci krav molznic srečujejo s problemom nizke vsebnosti beljakovin v mleku. Zaradi visokih temperatur se zniža ješčnost molznic, zato živali zaužijejo manj hranilnih snovi. Za vsebnost beljakovin v mleku sta v veliki meri odgovorni količina energije in kakovost beljakovin v krmnem obroku. Pomanjkanje energije v obroku pomeni nizko vsebnost beljakovin v mleku. Zato skrbimo, da dobijo molznice dovolj energetsko bogate krme, kot so krmila, koruzni zdrob in koruzna silaža. V zeleni krmi je malo kakovostnih beljakovin. Te beljakovine se v vampu hitro razgradijo in zato slabo izkoristijo. V obroku krav molznic naj bo vsaj nekaj kakovostnih, v vampu manj razgradljivih beljakovin. Zato strokovne službe priporočajo, daje v obroku za molznice vsaj nekaj sojinih tropin. V prehrani krav molznic vedno uporabljajte mineralno vitaminske mešanice. Poleti priporočajo mineralno vitaminske mešanice z niacinom. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE r Območna enota Brežice Varno delo v gozdu Gozdovi prekrivajo dobro polovico Slovenije. Tudi na brežiškem gozdnogospodarskem območju imamo dobrih 70.000 ha gozdov, gozdnatost pa je 51-odstotna. Preko 80 odstotkov gozdov je v zasebni lasti. Dela, ki se izvajajo v gozdovih, uvrščamo med najbolj nevarna opravila. Na prvem mestu je sečnja dreves, nato spravilo lesa in tudi večino drugih opravil v gozdu je nevarna. Statistika nesreč v slovenskih zasebnih gozdovih nas uvršča v evropski vrh in trenutno ni znakov, ki bi kazali na izboljšanje. Leta 1993 je bila odgovornost za izvedbo del v gozdovih z Zakonom o gozdovih prenesena na posameznega lastnika gozda. Na ta ukrep večina lastnikov gozdov ni bila pripravljena, nekateri pa tega niso dojeli še danes. Pri tem moramo omeniti, daje v Sloveniji okoli 300.000 lastnikov gozdov. Večina lastnikov nima ustreznih znanj zadelo v gozdu. Sredstva, kijih država namenja Zavodu za gozdove Slovenije za izobraževanje lastnikov gozdov so veliko premajhna glede na potrebe. Trenutno bi potrebovali 75 let, da bi se vsak lastnik gozda lahko udeležil ene izobraževalne aktivnosti. Tako v svojem gozdu lahko dela vsakdo, ne glede na strokovno usposobljenost. Temu primerna je tudi 20-letna statistika nezgod pri delu v gozdu. Dr. Mirko Medved (Gozdarski inštitut Slovenije) je preračunal, da se na vsakih 100.000 m3 lesa poškoduje 140 ljudi, od tega jih ima od 14 do 21 trajne posledice, eden pa pri tem izgubi življenje. Na brežiškem gozdnogospodarskem območju je stanje podobno slovenskemu povprečju. Analiza smrtnih primerov na brežiškem gozdnogospodarskem območju v zadnjih letih je pokazala, da so bile vse nesreče posledica neznanja, nepravilnih delovnih postopkov, napačne ocene možnih nevarnosti in nekatere tudi alkoholiziranosti pri delu. Pri tem je potrebno dodati, da davkoplačevalci solidarno pokrivamo posledice takšnega neodgovornega vedenja. Država Slovenija je za varno delo v zasebnih gozdovih storila premalo. Gozdarji še vedno pogrešamo spodbude za povezovanje lastnikov gozdov in ukrepe za preprečitev nadaljnjega drobljenja gozdne posesti. Kritične razmere na tem področju kličejo po uvedbi profesionalizacije dela v zasebnih gozdovih. S tem ne bi bila ogrožena privatna lastnina, le vsi tisti, ki bi delali v gozdu, bi morali biti ustrezno usposobljeni. Tako ostane vsakemu odgovornemu posamezniku, da za varno delo v gozdu poskrbi sam. Kaj morate vedeti in upoševati? - Nikoli ne odhajajte sami na delo v gozd. - Pred delom vedno razmislite, kakšne nevarnosti vam pretijo. - Analizirajte dogodke, ki bi se lahko nesrečno končali, pa ste se nezgodi po sreči izognili. - Na delo v gozd ne peljite s sabo majhnih otrok. - stroje in opremo, ki jo uporabljate pri delu v gozdu, morate redno vzdrževati. - Udeležite se izobraževalnih tečajev, ki jih organizira Zavod za gozdove Slovenije. - Samoizobražujte se in izpopolnjujte svoje znanje o varnem delu v gozdu. - Vsak posameznik potrebuje za varno delo v gozdu tudi varstveno opremo; varovalne čevlje ali škornje, varovalne hlače z všito plastjo umetnih vlaken, varovalne rokavice, delovno jakno z opozorilno barvo na ramenih in hrbtu, varovalno čelado z mrežico za oči in glušniki ter komplet prve pomoči (vrednost te opreme je približno 6 m3 povprečnih gozdnih sortimentov). - Če ste v dvomih ali boste kos delu v gozdu, raje najemite usposobljene izvajalce. - Storitve za delo v gozdu nudijo tudi strojni krožki. Zavedati se moramo, da pod pogoji EU ni perspektive za majhnega slovenskega lastnika gozda, ki bo vse delal sam in imel vso svojo strojno opremo. Brez zgoraj naštetih varstvenih ukrepov in varstvene opreme se ne odpravljajte v gozd. Zaradi odgovornosti do svoje družine, do svojih najbližjih, pa sekdaj vprašajte: “Kaj se bo zgodilo z mojo družino, če se ponesrečim, kaj bo s posestvom, s kmetijo, kdo bo skrbel za moje otroke?” mag. Boris Papac univ.dipl.intgozd. Od kruha do potice Krško - Praznik občine Krško so popestrile tudi članice Društva kmetic Krško, ki so v Kulturnem domu skupaj s Kmetijsko svetovalno službo Krško pripravile razstavo “Od kruha do potice”. Društvo je prostovoljna stanovska nepolitična nevladna organizacija, ki združuje kmetice in podeželske žene iz sedmih aktivov občine Krško, skupno združuje preko 390 članic. Društvo organizira številna izobraževanja za svoje članice v obliki predavanj, tečajev in demonstracij, strokovnih ekskurzij, organizira srečanja, različne prireditve in razstave, kot je bila tudi tokratna. Na njej so članice društva predstavile vse vrste in oblike kruha do vseh priboljškov, ki so bili gospodinjam na voljo nekdaj in vse do današnje okusne potice. K.M. Zadnje priprave na 30. srečanje slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov Globoko - Lovski pevski zbor s Kulturnim društvom Globoko 13. in 14. junija že četrtič prireja jubilejno srečanje zelene kulturne bratovščine, ki je hkrati že trideseto zapored. Lovski pevski zbori so se začeli ustanavljati v Sloveniji tam, kjer je v lovskih družinah živela družabnost in je bila ljudska pesem stalni spremljevalec vseh dogajanj v lovski družini - Globokem, Dekanih, Podgorju, Sodražici, Mariboru. Globočani so bili pobudniki, da bi “lovski” zbori skupaj nastopili, idejo so uresničili aprila 1974, ko so v Globokem zapeli prvi štirje lovski pevski zbori, prevzeli pa so še organizacijo 10., 20. in 30. jubilejnega srečanja. “Prva srečanja so kmalu spodbudila še lovce pevce tudi v drugih okoljih, kmalu seje zbralo 10 skupin, tem srečanjem pa so se pridružile tudi skupine lovskih rogistov, ki so se prav tako začele pojavljati v istem času. Tako smo poleg likovnega in literarnega us-tvaijanja v lovskih vrstah začeli gojiti tudi glasbene kulturne dejavnosti. S tem pa smo širši javnosti pokazali in to delamo vedno glasneje, da znamo lovci početi še kaj drugega, ne le skrbeti za divjad in jo loviti”, je povedal Franci Kene, mentor Lovskega PZ Globoko in član pripravljalnega odbora ter eden od štirih ustanovnih članov zbora, ti so bili še Miljan Zidanič, Ivan Lesinšek in Anton Harapin, predsednik KD Globoko. Vsi pa bodo nastopili tudi na letošnjem srečanju. Njihova vsakoletna srečanja so kmalu stopila preko meja Slovenije. Pridružili so se jim rojaki iz zamejske Italije, Korošci iz Avstrije in tudi sosedje iz tedaj še skupne države. Njihova srečanja so postala meddržavna in mednarodna, nastopalo je vedno več zborov in skupin, letos bo nastopilo rekordnih 39 zborov in skupin rogistov s 512 nastopajočimi. Med njimi bo pet skupin s Hrvaške ter po ena iz Italije in Avstrije. Na obisku pa bosta tudi delegaciji Lovskihzvez Srbije in Črne gore ter Krapinsko - zagorske županije, slednja namerava prihodnje leto organizirati 7. srečanje po globoškem vzoru. “Prvih devet let je bil zboru mentor Miha Haler, potem pa je mentorstvo prevzel Franci Kene, ki 23-članski zbor uspešno vodi in smo ponosni, da smo naš- li pravega človeka. Pojemo lovske in umetne pesmi, v društvu delujejo tudi ljudski pevci, nastopamo pa povsod, kjer smo zaželeni. Ni člana, ki ne bi hotel pomagati, v organizacijo je vključenih 100 krajanov. Štejem si v čast, daje že 1. srečanje zaživelo z ljudmi Globokega, s trdim delom in dobro voljo pa tudi tokrat ne predstavljamo samo kraja Globoko, temveč je to promocija ce- Franci Kene in Anton Harapin lotne slovenske zelene bratovščine. V njej smo ljudje, ki smo pripravljeni kulturno delovati in to spodbujamo”, je izpostavil Anton Harapin, predsednik KD Globoko. Jubilejni koncert bo v petek, 13. junija, na dvorišču Posavskega muzeja Brežice, kjer se bodo predstavili zbori in skupine lovskih rogistov, ki od začetka sodelujejo na srečanjih, sodijo med najbolj kakovostne tovrstne skupine in so vzorniki kasneje ustanovljenih skupin. Drugi dan bo namenjen resničnemu srečanju skupin s pestrim programom dogajanj, kamor sodijo ogledi nekaterih turističnih in kulturnih zanimivosti brežiške občine. Vrhunec srečanja pa bo v soboto, 14. junija, v Globokem s skupnim nastopom vseh pevskih zborov in skupin lovskih rogistov, ko bo zapelo 275 pevcev in zaigralo 190 rogistov. N. Jenko S. Možnosti lokalnim skupnostim Brežice - Geodetski inštitut Slovenije je v zadnjih letih za potrebe občine Brežice izdelal več projektov. Ob tehničnem dokumentiranju kulturne dediščine izdelujejo geodetske podlage in topografsko bazo, ki je na primer v tridimenzionalni (3D) izvedbi lahko splošno uporabna. Njihovi izdelki so enotno dokumentirani in lahko prenosljivi na spletne strani. Maloštevilni zainteresirani publiki, ki se jo je dalo prešteti na , prste rok, so predstavili projekte s področja tehničnega dokumenti- , ranja kulturne dediščine na objektih grad in viteška dvorana. Gre za izdelavo tlorisov in 3D prikaze, ki so primerni za izdelavo vseh služb, ki bi na objektu delale. Ob otrofoto načrtih so poudarili freske , viteške dvorane. Te so ob enostavnem ogledu fresk na računalniškem . ekranu lahko podlaga za njihovo ponovno izdelavo ob morebit- ( nem uničenju. Geodeta Miran Janežič in Jon Grobovšek poudarjata njihovo preprosto uporabo in funkcionalnost, ki jo omogoča že osnovna računalniška oprema. Izdelali sojih po naročilu Občine Brežice z novomeškim Zavodom za varstvo kulturne dediščine lani in v začetku tega leta. Ob tem so predstavili tudi geodetske podlage in topografsko bazo, ki sojo izdelali na državni ravni. Geodetske podlage na osnovi topografije, ortofota in 3D izvedbe so uporabne za načrtovanje, za planske akte in zbirne katastre. S.V. Slavilo bo tudi mesto Krško - V počastitev praznika KS mesta Krško bo v soboto, 14. junija, ob 20. uri slovesna prireditev, ki se bo odvijala v veliki dvorani Kulturnega doma Krško. Z obeležitvijo praznika bodo počastili spomin na prve krške borce, obenem pa bodo podelili tudi priznanja krajevne skupnosti. V kulturnem programu bodo sodelovali Sinfonični orkestef Glasbene šole Krško, združeni pevski zbori in solisti pod vodstvom prof. Draga Gradiška ter dramski umetnik Slavko Cerjak. V sklopu praznika krajevne skupnosti mesta Krško pa bo potekale še več drugih prireditev; v soboto, 15. junija, bo v predveiju KD Krško na ogled razstava plastik avtorice Jožice Petrišič, 15. junija bo ob 9. uri začetek tradicionalnega planinskega pohoda pri Ribniku na Resi, pohodniki bodo šli na Grmado, tega dne bo potekal tudi mednarodni hitropotezni šahovski turnir v Pivnici Apolon. V soboto, 21. junija, bo ob 16. uri košarkarski turnir, uro kasneje pj še tradicionalni malonogometni turnir, v nedeljo, 22. junija bo že od dopoldneva ribiško tekmovanje na ribniku na Resi, ponedeljek, 21. juni' ja, ob 19.30 bo namenjen predstavi Posavskega plesnega kluba Luk^ Krško, v torek, 24. junija, bo ob 20. uri slovesnost v počastitev Dnevf državnosti in kresna noč na Libni, v sredo, 25. junija, pa bo potekal medklubski balinarski turnir. K.M. Nova cesta v KS Raka Jelenik - Krajevna skupnost (KS) Raka je imela v sklopu pri- ^^i%p¥i,bso ga" pripravili zadovoljni z novim asfaltom povezani vaščani. Župan Franci Bogovič je simbolično odprl dobra dva kilometra asfaltne ceste Jelenik - Jelenski Vrh. Investicija je vredna 22 milijonov SIT in je bila dve leti načrtovana tudi v programu občinskega proračuna. Tako je s sredstvi krajevne skupnosti in z denarnim prispevkom krajanov lahko prišlo do realizacije del, je povedal predsednik KS Raka Alojz Kerin. Letos so že preplastili del ceste na relaciji Površje - Zabukovje v dolžini 1000 metrov. Pred zimsko zmrzaljo pa želijo dokončati še dva pomembna projekta; šolsko postajališče in vodovod Raka -Planina. Ureditev avtobusnega postajališča in parkirišča pri os- • novni šoli je ovrednotena na 20 milijonov SIT, pripravljalna dela so v teku. Z vodovodom Raka - Planina pa bo dokončana kakovostna preskrba za celo krajevno skupnost. Sledila bo povezava vodovodnega sistema Raka s KS Veliki Trn. B.D. Ure takšne in drugačne Krško - Ob prazniku občine Krško so se v času praznovanj zvrstile številne prireditve, med njimi tudi prva razstava ur, ki so jo poimenovali “Prava ura teče vse življenje”. Odprtje je potekalo v Valvasorjevi knjižnici, na njej pa je spregovoril tudi župan občine Krško Franci Bogovič. Obiskovalci Valvasorjeve knjižnice si lahko razstavo ogledajo še do petka 13. junija, na njej pa so razstavljene vse vrste ur iz velike zbirke svetovno priznanega galerista, razstavljajo pa tudi drugi zasebni zbiratelji in dve podjetji, ki se sicer ukvarjata s prodajo novih stenskih in ročnih ur. K.M. Draž stare hiše Brežice - Družina Ruehovih, ki ima gostišče Vrtnica, je na objektu gostišča na osrednji brežiški ulici pričela z gradbenim posegom. Odstranili so podstrešje stare hiše, ki je v tem delu stara okoli 200 let. Nadgradili jo bodo, pridobili stanovanjski prostor in kot pravi Primož Rueh, tudi doprinesli k izgledu ulice. V hiši je bila v času Habsburžanov stara avstrijska pošta in je bila prva hiša zunaj obzidja mesta Brežice. Rueh pravi, da je bila dozidana okoli leta 1904. Še se pozna lina, v katero je poštna kočija ponoči odlagala pošto. Rue-hovi predniki so se v Brežice priselili leta 1923. Trinajst let kasneje je Primožev oče Branko v podstrešju dozidal stanovanje. V času druge svetovne vojne so bili izseljeni, v lilSl pa naseljeni čevarji. Pri rušenju ostrešja so zdaj našli poročne in družinske fotografije te družine Handlerje-vih, kijih bodo odstopili muzeju v Kočevju. Zakonca Rueh pravita, da sta se na gradnjo pripravljala več let, leta 2000 pa začela intenzivno s projektom. Potrebne dokumente sta zbirala kar nekaj časa, vmes se leto dni ni nič premaknilo. Ča- Hišo bodo nadgradili in ulica bo dobila nov izgled. Kull JU lUfUlClJSA.UUUUJIJCUJC lil ga dobili tik pred spremembo zakona. Iz lastnih izkušenj in zapletov jima ni čudno, da ni več gradenj in menita, da bi te probleme morala rešiti tako župan na ravni lokalne skupnosti kot država v svojih službah. Enako je “zlagana” pomoč Ministrstva za okolje in prostor za adaptacije starih hiš, kjer so jim le pojasnili: ”Za letos ni več sredstev, žal”. Na roke sta jim šli le SKB banka z izredno ugodnimi krediti, saj sta se pri predvidenih stroških uštela za sto odstotkov, ter NLB, ki jim je odstopila dvorišče za žerjava. Zakonca pravita, da so to taki sosedje, da so ponosni nanje. Vesela sta, da je gradnja končno stekla, da so ostali sosedje in uporabniki Ceste prvih borcev uvidevni. Dela izvaja gradbeno podjetje iz Novega mesta, ki naj bi do konca julija objekt dokončalo do tretje faze. Sočasno bodo le delno obnovili gostinski lokal, predvsem prezračevanje in ogrevanje, kajti draž lokala v stari hiši je “stara patina”. Pri tem pa tudi uživata v svoji oazi negovanega vrta za gostiščem. Suzana Vahtarič Bogatijo kulturno dediščino Leskovec pri Krškem - V sklopu prireditev ob prazniku Krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem je KD ljudskih pevcev Roženkravt Krško izvedlo celovečerni premierni koncert. V dvorani osnovne šole so za popestritev priskočili na pomoč še člani dramske sekcije KD Leskovec s skečem, kije spremljal ves koncert. Občinstvo je bilo navdušeno, člani društva pa tudi, saj jim je zadovoljno občinstvo edino plačilo za vložen trud. Roženkravt deluje že šesto leto, trenutno pa zbor šteje 18 članov. Ukvarjajo se z zbiranjem in petjem starih ljudskih pesmi in si prizadevajo, da bi jih čim več iz- trgali iz pozabe. Tudi v prihodnje si bodo prizadevali za tovrstno bogatenje kulturne dediščine, pra- vita mentorica Marija Puntar in predsednik društva Franc Praš-nički. P.P. KD ljudskih pevcev Roienkravt Krško Sava Glas, 12.6.2003 Dan odprtih vrat v vojašnici Cerklje ob Krki - Tamkajšnja vojašnica je izvedla dan odprtih vrat. Gostili so predvsem mlade; “vrtičkarje” in učence osnovnih šol. Ogledali so si lahko vojašnico in enote slovenske vojske in se seznanili z življenjem in delom pripadnikov vseh enot. Že vrsto let predvsem šole izkazujejo zanimanje za spoznavanje dogajanja v vojašnici in tako je vojašnica Cerklje ob Krki imela dneve odprtih vrat, ko so sprejemali vse, ki so izrazili interes. Sole so bile zadnjih deset let ves čas redne obiskovalke. Tokrat so imeli enoten dan odprtih vrat, na obisku so imeli deset šol in štiri vrtce. Obiskali novejšo opremo “bojevnik 21. stoletja”, del pehotnih enot in Učnega centra logistike, oklepna vozila ter sredstva enot protiletalske obrambe. Na ogled je bila tudi spominska soba vojašnice, v kateri je predstavljena njena preteklost od leta 1938, razstava “Posavje v boju za osamosvojitev Slovenije”, zbirka vojaških pokrival, uni- Krški “vrtičkarji ” ob ogledu oklepnih vozil. sojih učenci iz OŠ Sevnica, Senovo, Brestanica, Velika Dolina, Artiče, Brežice, Cerklje, Veliki Podlog, Šentjernej in Grm. Prav tako sta jih obiskali dve skupini brežiškega vrtca, malčki so si vojašnico Unr o etarši, ter vrtec Krško m so ur. In kaj so spoznavali? Letala in helikopterje 15. brigade vojnega letalstva, del orožja in materialno-tehničnih sredstev vključno z form, znakov in druge opreme slovenske in drugih vojsk zaseb- i nega zbiralca Borisa Jevšnika ter v galeriji vojašnice še novo postavljeno razstavo tapiserij, slik in keramike Cvetke Miloš, ki je že 32. razstava v vojašnici in bo 1 uradno odnrta v nribodniih dr>-rl- 1 vedoželjne in navdušene, skiQČ( | pa je vojašnico obiskalo okoli 700 i obiskovalcev, je povedal stotnik Slavko Gerič, ki je prevzel logistiko dneva odprtih vrat. S.V. £ £ Krajevni praznik - dan izgnancev Dobova - Od 30. maja do 21. junija potekajo aktivnosti ob krajevnem prazniku, ki so ga poimenovali “Dan izgnancev”. Pričele so se s koncertom Dobovških rogistov, Turistično društvo (TD) je izvedlo ocenjevanje urejenosti vasi in mladinsko delavnico pod naslovom “Izdelki iz slanega testa”, nadaljevale z odprtjem likovne razstave in stalne razstave 70 slik in dokumentov iz izgnanstva ter svečano sejo z razvitjem prapora Krajevnega odbora Društva izgnancev Slovenije (KO DIS), turnirjema veteranov v malem nogometu v Rigoncah in Bukošku, aktivnosti pa bodo sklenili v soboto, 21. junija s 111. Fašjenkovim piknikom. Slavnost so krajanom in gostom s kulturnim program popestrili MePZ Franc Bogovič ter KD Gasilska godba na pihala Loče z mažuretkami. Predsednik sveta KS Dobova Mihael Boranič je prisotnim med ostalim v razmišljanje namenil še naslednja dejstva: ”V posebno zadovoljstvo si lahko štejemo, da praznik naše KS praznujemo v kraju, kjer so bili postavljeni temelji delovanja in ohranjanja spominov na leta izgnanstva, gorja, trpljenja in ponižanja. To je dan, ki se ga ne sme pozabiti, je zapisan v zgodovinske knjige in te naj opominjajo mlajše rodove. Napori DIS o poplačilu prestalega gorja so obrodili sadove na materialnem področju, dostojanstva in časti še živečim izgnancem pa se s tem ne da nadomestiti. Nalog in programov je v naši KS veliko. Trudimo se, da bi slehernemu omogočili čim boljše pogoje življenja. Lahko se pohvalimo z urejeno preskrbo z vodo, cestami in drugimi dobrinami. Aktivnost različnih društev je velika, saj nekatera posegajo po vidnih mestih tudi na ravni državi. Je pa tudi veliko nerešenih nalog. Po 12 letih bo nujno rešiti nedokončana dela na do-bovskem polju, želimo, da bi zaživela obrtna cona, da bi pridobili čim v** delovnih mest, saj se Ivica Žnideršič in Ivan Živič zavedamo, da zapiranje podjetij in obrtnih delavnic škoduje kraju in ne napoveduje razvoja in socialne blaginje. Zaradi vedno gostejšega prometa je potrebna rekonstrukcija regionalne ceste, ki postaja nevarna in upamo, da bodo načrtovane državne investicije - gradnja železniške postaje, podvoza, kanalizacije, dali kraju nov zagon za razvoj in zadovoljstvo krajanov.” Zbranim so spregovorili župan Andrej Vizjak, predsednica DIS Ivica Žnideršič, koordinatorica DIS v občini Emilija Držanič, poslanec Jože Avšič, ravnatelji- ca OŠ Biserka Čančer, kije dejala, da otroke učijo o lepoti kraja, ki jo naj poneso s sabo v svet, in še nekateri drugi. Na seji sveta so priznanja KS Dobova prejeli Jože Ogorevc, Branka Strgar in Miha Škvarč; DIS je pohvale podelilo Faniki Lupšina, Antonu Kežmanu in Rozaliji Blaževič, priznanje Andreju Horvatiču in Jožetu Rožmanu ter odličje Branku Bogoviču in Tereziji Kramer. Priznanje TD Dobova pa sta prejeli vasi Mali Obrež, ki izstopa, in Sela. N. Jenko S. Gozdna učna pot Loka je ena od štiridesetih tovrstnih v Sloveniji. Zamisel zanje je pred tridesetimi leti dal pokojni gozdar dr. Cigler. Na našem območju so znane še Pišečka gozdna pot, Sromeljska, Ress-lova po Krakovskem gozdu, Oglarska pot na Dolah pri Litiji in Tliristično zgodovinska pot Svibno pri Radečah. Odprta gozdna pot Loka tem pa so s pomočjo Bojana Dremlja izdali tudi zloženko. Gozdna učna pot je krajša ali daljša pot skozi gozd, kije opremljena z markacijami, tablami in oznakami; skratka pot, na kateri se seznanjamo z gozdom, delom v gozdu, ponekod tudi z različno naravno in kulturno dediščino. Gozdna pot Loka, katere idejni oče je revirni gozdar Aleš Šeško, ureditev poti pa je sodila v projekt CRPOV (Celostni raz-voj podeželja in obnova vasi) v Krajevni skupnosti (KS) Loka, se začne na trgu v Loki pri Zidanem Mostu. Pri odcepu za Žirovnico in danes; na Žirovniškem potoku je včasih klopotalo kar dvanajst mlinov. Preko travnika, nizkega grmičevja in podrasti pot preide v gozd in pelje mimo debelega hrasta, kjer spoznavamo razvoj drevesa in sestavo gozda. Od tam nas pot vodi do lovskega doma pod Radežem. Tam se je tabla z osnovnimi podatki o lovišču in vrsti divjadi. Za skupine je možno organizirati tudi predavanje lovca. Pot se nadaljuje mimo spominskega obeležja nad vasjo do jo je uradno odprl sevniški župan Kristijan Janc, idejo pa je v imenu planincev pozdravil Lojze Motore, kije Alešu Šešku izročil bronasti častni znak Planinske zveze Slovenije v zahvalo za njegovo delo na področju varstva narave. Dolga je tri kilometre in pol; lahko jo poljubno skrajšamo, če pa imamo dovolj moči, pot nadaljujemo po označeni planinski poti do Svetega Lovrenca. N.Č.C. Mladinski kulturni festival Krško - Staro mestno jedro Krškega je v času praznovanj občinskega praznika utripalo v ritmu mladinskega kulturnega festivala. Večdnevno prireditev so pripravili Mladinski center Krško, Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Krško, Agencija za mlade - Punkt, Klub za mlade - Zvezda, Klub posavskih študentov in društvo Izvir. Organizatoiji so festival poimenovali “Vsi v staro mestno jedro”, osnovni koncept in cilji festivala pa so bili predstaviti kulturno produkcijo na področju mladinske kulture in kulture ter opozoriti na odnos do starega mestnega jedra. Cilji organizatorjev so bili še, da bi v staro mestno jedro privabili čim več obiskovalcev in ga na ta način ponovno oživeli ter s tem opomnili ljudi, kako bi moral izgledati zgodovinski del mesta. Programje bil zastavljen tako, da je vsak našel nekaj zase, od najmlajših do starejših, pa tudi na športnike niso pozabili. Največ dogajanj so zabeležili v Klubu za mlade - Zvezda, kjer je potekal Jazz fest, predstavile so se številne glasbene skupine in glasbeniki, organizatoiji so medse povabili tudi Zorana Predina, ki se je predstavil s svojim programom, pa Josepha z Madagaskarja, potekal pa je tudi Big band fest. V času festivala je potekalo odprtje razstave Art of tolerance, delavnice za otroke, predstavila seje tudi gledališka skupine Teaterfraj z igro Spoznavanje narave in družbe ter Mini Cirkus Buffeto. Športni navdušenci so lahko sodelovali na športni prireditvi Veter v laseh, kjer so se pomerili v košarki, nogometu, odbojki na mivki in v paralelnem rolanju. K.M. Brestanica poje Brestanica - V počastitev praznika Krajevne skupnosti Brestanica 7. junija je na gradu Rajhen-burg potekala osrednja slovesnost s koncertom “Brestanica poje”. Predstavili so se Otroški in mladinski pevski zbor OŠ Adama Bohoriča, Posavski oktet, Cerkveni pevski zbor Brestanica, Ženski kvintet Svoboda Brestanica in Moški zbor Svoboda Brestanica. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja krajevne skupnosti. KM. ,(lejni oče poti Aleš Šeško (desno) v družbi z Jožetom Prahom nahaja prva tabla, ki nas sezoni s potjo. Na kratko je opisanih e pet točk, ki jih obiščemo na P°ti in ki so prikazane tudi na arti. Pot je označena s tablicami, ^ katerih je znak poti, ki ga je I Okovala Jana Jazbec. Druga J^ka na poti je obnovljen Korenov ^•in, kjer spoznavamo pomen abe vode in njene energije nekoč točke, kjer spoznavamo podlubnike, bolj znane kot lubadarje. Iz zmerno kisloljubnega gozda, kot imenujejo gozdarji tak tip gozda, pot preide v predgorski bukov gozd, ki ga spoznamo na zadnji točki. Pot je predstavil vodja krajevne enote Zavoda za gozdove Danilo Pavlin, ob kulturnem programu loških učencev “Na pomoč!” malo drugače Krmelj, Tržišče, Boštanj - Gasilska zveza Sevnica je organizirala tradicionalno gasilsko tekmovanje za člane in članice, ki je potekalo' rilo S^veTčlanSTk Z m0t0m0 briz2alno in v štafeti ^ je pome- V Tržišču pa je potekalo gasilsko tekmovanje veteranov in sicer v vaji s hidrantomter v kategoriji raznoterosti. Med veterani je nastopilo 8 sedemčlanskih ekip, skupaj je bilo torej v akciji skoraj 350 gasilcev. Rezultatov tekmovanja niso razglasili sproti, ampak bo Občinska gasilska zveza to storila na slovesnosti, ki bo 21. junija v Zabukovju. akrat bo namreč gasilsko društvo Zabukovje praznovalo okrogli jubilej, 20-letmco delovanja. Ob tej priložnosti bodo razvili tudi društveni prapor. Gasilsko društvo Boštanj pa je organiziralo tradicionalni družabni večer pod bostanjskimi lipami. Organizatorji so pripravili bogat srečelov, za zabavo pa so poskrbeli Mladi Dolenjci. Pred gasilsko veselico so v Boštanju nastopili domači pevci in sicer Ljudski pevci iz Boštanja, vokalna skupina Corona in vaški fantje Jurjevci. N.Č.C. Praznik obeležili tudi poklicni gasilci Krško - Tudi kolektiv Javnega zavoda Poklicne gasilske enote Krško se je pridružil praznovanju občine Krško. Pripravili so dan odprtih vrat z dopoldanskimi vodenimi ogledi in predstavitvijo gasilske opreme ter tehnike. Kasneje je sledila tudi praktična vaja, na kateri so poklicni gasilci prikazali svoje znanje in razpoložljivo opremo ob primeru nevarnosti ter slovesnost ob prevzemu novih vozil. Kot je v svojem govoru izpostavil direktor - poveljnik Anton Žigante, je Poklicna gasilska enota v svojih številnih intervencijah v 23 letih svojega obstoja dokazala, da si požarne varnosti nasploh v občini Krško pa tudi širše brez poklicne enote skoraj ni več mogoče predstavljati. Enota je v zadnjem obdobju veliko vlagala v sredstva in posodobitev voznega parka, pa tudi ostale opreme, seveda so rezultati tega dela opazni. Posodobljen vozni park pa je dobil še nova gasilska vozila. Hitrost, zbranost, požrtvovalnost in strokovnost so lastnosti krških poklicnih gasilcev, ki se pri svojem delu srečujejo tudi s hudimi prometnimi nesrečami. Na vaji, ki so jo prikazali poklicni gasilci, so si obiskovalci lahko ogledali potek intervencije ob hudi prometni nesreči, v kateri sta bila udeležena osebno vozilo in tovornjak s cisterno, ki je prevažal vnetljivo gorivo. V osebnem avtu je bil ukleščen voznik, ki so ga gasilci reševali s pomočjo posebnih Škarij za pločevino. K.M. LJUDSKA UNIVERZA učimo se za življenje — Vabi k vpisu v naslednje programe: • OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE • POKLICNA ŠOU (trgovec, kuhar, natakar, bolničar negovalec) • SREDNJA ŠOU (ekonomsko komercialni tehnik, gostinski tehnik, vzgojitelj predšolskih otrok) • VISOKA STROKOVNA ŠOU (Visoka poslovna šola Ekonomske fakultete v Ljubljani) Za vse dodatne informacije in prijave pokličite 07/48-81-160, Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, 8270 Krško. . 07/49-91 Lovci - kulturniki v širšem pomenu Dobova - Dobovški rogisti so v Kulturnem domu s koncertom, na katerem sta sodelovala tudi Pevski zbor Lovske družine Krško in Lovski pevski zbor Globoko, proslavili svoje 10-letno delovanje. Jubilejnega koncerta sta se med ostalimi udeležila tudi predsednik Zveze lovskih družin Posavja Anton Podgoršek in Franc Polovič starejši, ki je zaslužen, da je skupina nastala, saj je kupil inštrumente, na katere skupina igra še danes, pa tudi sicer jim je ves čas v moralno in finančno oporo, za kar so se mu ob jubileju zahvalili z izročitvijo priznanja. Sekcija Dobovških rogistov deluje pod okriljem KUD Franc Bogovič Dobova, prvo strokovno in organizacijsko delo je prevzel Ado Vovčak, kije bil skupini prvi dve leti tudi mentor, nato pa je mentorstvo prevzel Krešo Spol-jar. Do leta 1999 so se člani skupine večkrat menjali, saj so iskali glasbenike s širšega področja. Takratna skupina beleži pet nastopov na srečanjih lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije, igranje na raznih svečanostih v lovski družini, krajevni skupnosti in občini. Leta 1999 se je skupina zbrala na novo in v sestavi Jože Lepšina (organizator dela), Robert Deržič (strokovni vodja in eden od ustanovnih članov) ter Jože Pilpah, Rudi Glogovšek, Bojan Peteline in Jože Peteline nastopa še danes. Od leta '99 do danes so nastopili enkrat na srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije, dvakrat na srečanjih lovskih pevskih zborov in rogistov Hrvaške, od koder so prinesli tudi lepo priznanje, ter ob raznih svečanostih Lovske družine Dobova, za potrebe Zveze lovskih družin Posavja in na tradicionalnih božično-novoletnih koncertih KUD-a Franc Bogovič, saj v | gm P Vf y wI Dobovški rogisti so od slednjih treh deležni veliko razumevanja in pomoči. Nastopili pa bodo tudi na 30. srečanju lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije 14. junija v Globokem. Drago Iljaž, podpredsednik Javnega sklada za kulturne dejavnosti, območna izpostava (JS KD OI) Brežice, je bronaste Gallusove značke podelil Jožetu Pilpa-hu, Jožetu Lepšini, Rudiju Glogovšku, Bojanu Petelincu in Jožetu Petelincu, srebrno Gallusovo značko pa Robertu Deržiču. V imenu predsednika Lovske zveze Slovenije pa je Anton Podgoršek jubilantu izročil visoko odlikovanje, red za zasluge, ki dobovskim rogistom pomeni zadolžitev za dobro delo tudi v prihodnosti. Lovci so namreč lahko ponosni na to, da znajo biti tudi kulturniki in sicer v veliko širšem pomenu. Jubilanti so prejeli tudi številne čestitke in priznanja predstavnikov drugih društev in družin. N. Jenko S. Posavje - Lovska zveza Slovenije Zveza lovskih družin (ZLD) 'osavja-Krško sta po treh letih iriprav le razpisali in nato tudi organizirali tečaj in izpite za naziv ‘lovski čuvaj’’. Tako se nas je zbra-o 33 kandidatov - 32 članov iz lov-kih družin ZLD Posavja in eden iz ',KZLD Celje in prav vsi smo kljub apomemu umiku vztrajali do kon-a. Skupaj smo preživeli okoli 100 ir na 23-tih predavanjih v dveh nesecih (3-krat na teden od 18. 2. lo 19. 4.2003). V sklopu izobraževanja pa smo obiskali tudi lovski del rehničnega muzeja v Bistri in go-itveno lovišče Lovske zveze Slovenje - Ljubljanski vrh. Pokazatelj vztrajnosti in resno- prejeli smo... Novi lovski čuvaii sti ob odločitvi za prijavo je tudi kar 82,5 odstotna udeležba tečajnikov na teh predavanjih. Vsakdanje obveznosti tako v službi koti v prostem času že tako porabijo preveč časa in energije, odločitev za vsako dodatno aktivnost pa je potreben temeljit premislek. Povprečna starost tečajnikov je bila skoraj 39 let, povprečen staž v lovskih vrstah pa deset in pol let. O znanju tečajnikov bi lahko presodili le člani izpitne komisije, končni uspeh pa je bil kar zadovoljiv. V prvem roku je izpite opravilo 27 kandidatov, 5 jih bo moralo pri posameznih temah znanje še poglobiti, en kandidat pa zaradi družinskih problemov žal ni pristopil k opravljanju iz- pitov. Tudi udeležba na zaključku je bila visoka (31), zraven izpitne komisije pa so se nam pridružili še Dobovški rogisti in tako svečanosti dodali poseben ton. Vsem, ki smo uspešno opravili preizkus, je predsednik ZLD Posavja in hkrati tudi predsednik izpitne komisije Anton Podgoršek podelil potrdilo o nazivu “lovski čuvaj", službeno izkaznico in pripadajoči znak. Ob zaključku smo v pogovoru izmenjali mnenja in kritike o organizaciji in poteku tega tečaja, strnili vtise in se v upanju, da nam bo dobljeno znanje pomagalo pri nadaljnjem delu, razšli- Dušan Lepšina, LD Globoko Revija glasbenih šol Sevnica - Glasbena šola (GŠ) vlil voljo za nadaljnje delo. junija, obiskala pevka, t^avljičar- i ninshpne šole so zo nastop na ka in zbirateljica Ljoba Jenče, ki 'lasbenih šd “Dolenjske Bele reviji prijavile zanimiv program, je projekt “Srčna moč’ posveti-£££ Posavca Nastop mla- Skladbe!ki sojih mladi glasbeni- la otrokom za ohranjanje Ijud-ih Glasbenikov iz Brežic Čr- ki izvajali, tako solistično kot v skega izročila GmldKočeviG KrškegGGkove- komornih skupinah, so bile muzi- Naj vas ob koncu povabim še mesta Ribnice Trebnjega in kalno in tehnično skrbno izdela- v dvorano na sevmškem gra u, 3SS ESSSSHE tal e o Povitih fresk se Lutrova Uspešen nastop so zaključili bevniškega grajskega poietju o let ponaša tudi z odlično akusti- učenci sevniške šole, med njimi gamzirali prireditev na a er ivala baročne glasbe. klavirski spremljavi Katje Krnc, osebi iščeta trie S J Revija glasbenih šol se vsako Barbara Stih in Nataša Janc -eto “seli ’’ v drug kraj in je tako klavir štiriročno trio klarinetov to osmih letih zopet prišla v Sev- Simona Krošelj, Bojana Ločičnik co. Organizacija tako velikega in Petra Podlogar ter v ta namen igodka je bila za šolo kar velik ustanovljeni Dekliški zbor GS i _ ♦»' c- Is s) n n /V o 1/1 SCVftlCClt Takšne prireditve so afirmacija ne le za GŠ, temveč tudi za samo Sevnico z Lutrovo kletjo in gradom kot prizoriščem kulturnega dogajanja v Sevnici. jo vseh nastopajočih, učiteljev, Sicer pa se v GŠ Sevnica skozi vnateljev glasbenih šol in vseh šolsko leto vrstijo številni redni >slušalcev je bila najlepša na- nastopi učencev, prav tako pa uda za trud, slavnostni govor- organizirajo koncerte priznanih k, podžupan Štefan Teraž, pa slovenskih že uveljavljenih glas-s spodbudnimi besedami vsem benikov. Tako nas bo v četrtek, 12. Z dobrimi je lahko narediti dober nastop Krško - Učenci klavirja prof. Karoline Vegelj Stopar iz Glasbene šole Krško so se v Dvorani v parku predstavili na zaključnem koncertu, poimenovanem “Slovenska klavirska glasba”. Koncert je sovpadal med prireditve ob prazniku občine Krško. Mladi pianisti so se v osemnajstih točkah z igranjem skladb slovenskih avtorjev lepemu številu občinstva predstavili z igranjem skladb slovenskih avtoijev, koncert pa je s posebno točko z igranjem na violini popestrila gostja Nina Pirc, nekdanja učenka Karoline Vegelj Stopar, ki je ob njeni klavirski spremljavi zaigrala Elegijo Janeza Gregorca ter požela izjemen aplavz. Sicer pa je Vegelj Stoparjeva ob koncertu dejala: “Slovenska klavirska glasba je del naše kulturne dediščine, ki hkrati odseva duhovno podobo našega naroda. Slovenske skladatelje bi lahko imenovali rokodelci, vendar ne v pomanjše-valnem smislu, temveč v negovanju tradicije glasbenega znanja, ki so si ga umetniki pridobili v dolgih letih trdega dela. Glasbenik torej potrebuje za svoj razvoj nenehno delo, da lahko goji svoj talent. Nocojšnja glasba pa je ali programska ali ponarodela, z ne-ekspresionizma.” Z vztrajnim delom so se dokazali tudi mladi pianisti, saj so pripravili kkakovosten koncertni večer, zlasti so izstopale Eva Maria Stopar z izvedbo Polke Pavla Sivica, Špela Troha z Valse melan-holique Janka Ravnika in Ana Stopar s Sanjarijo Antona Lajovica. Ob prejetih čestitkah in pohvalah pa je Vegelj Stoparjeva poudarila, da je z dobrimi lahko narediti dober nastop, kar je priznanje mentorice vsem nastopajočim. Harmonično sozvočje klavirske glasbe slovenskih avtorjev so z interpretacijo svoje poezije dopolnili še člani Kulturno literarnega društva Žarek iz Brežic - Dragica Dani, Ivanka Vatovec in Rudi Stopar. N. Jenko S. igodka je ona za solo kul ven*, dogaj. Rezultat timskega dela •eh zaposlenih na šoli, veliko ttuziazma in dobre volje pod iktirko ravnateljice Betke Cim-eršek so prispevali k odlični rganizaciji prireditve. Zadovoljivo vseh nastopajočih, učiteljev, Pestro na Pleteršnikovi domačiji Pišece - Pleteršnikovo društvo je tako kot vsa leta doslej tudi letos izdelalo program dela, ki ga v okviru svojih finančnih zmožnosti uresničujejo, seveda pa je veliko tudi prostovoljnega - brezplačnega - dela. V tem času potekajo priprave na simpozij z naslovom “Slovenska zemljepisna imena”, ki bo potekal 12. in 13. septembra. Sekcija “Strokovni odbor” se je sestala 13. aprila in pripravila osnutek programa. V organizaciji je veliko priprav, razmišljanj, tudi gradbeno vzdrževalnih in obnovitvenih del ter zunanjih opravil in vzdrževanja. Člani društva pa pravijo: “Pleteršnik je zmogel veliko delo, tudi njegovi častilci bomo uspeli. V vsem!” Seveda delovanja. V mesecu aprilu so gostovali pri folklorni skupini v Vipavi, tja pa so odšli skupaj s Folklorno’ skupino Duplo Pišece. Gostitelji sojih prijazno sprejeli, navezali so nova poznanstva in spoznali nove prijatelje, ki so jih povabili v Pišece. V maju so Pleteršnikovi ljudski pevci že četrtič nastopili na odprtju metliške Vinske vigredi. Meseca junija jih čaka nastop na srečanju invalidov občine Brežice, prav tako pa se bodo odzva- Pleteršnikovi ljudski pevci so na odprtju Vinske vigredi v Metliki zapeli kar enajst pesmi. jim gre verjeti, saj so delavni, vztrajni in dosledni, ob strani pa jim stoji tudi Občina Brežice. Pleteršnikovo društvo je razdeljeno v več sekcij in naslednja je sekcija, “Pleteršnikovi ljudski pevci”, ki so prav tako zelo ak- JU MOU/ IJlIUaiv^ pvciiiu, 'JVU’ kamor jih povabijo, pa radi povedo, da prihajajo iz Pleteršnikovih Pišec v občini Brežice. Letos so se že udeležili “Baškovičevega koncerta” ob njegovi 70-letnici delovanja v Brežicah, proslavili so kulturni dan, saj je meseca marca minilo šest let njihovega li povabili sosednje KS Bistrica ob Sotli na Kristan Vrhu. Pevci si želijo, da bi lahko nabavili nova, lahkotnejša oblačila za nastope v vročih poletnih dneh. Zavedajo se, da bo brez financ te*w> a če bljmehbla^jjL-J'' nastopi v njihovih “zreim k. P * saj je povprečna starost pevcev 641 let. Zanje obdobje, ko se v misli prikrade, daje človek odrinjen na rob, pozabljen, gotovo ni takšno, in vsak dan preživet in doživet skupaj je velika radost. Karmen Molan Spet so se srečali Bukošek - Tudi letos so se pri Hervolu v Bukošku zbrali brežiški upokojenci-invalidi. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju, zbrani pa so se po letu dni spet veselili skupnega snidenja. Že tako prijeten dan so jim popestrili glasbeniki in “slučajna obiskovalca cigan Braj-dimir z Berto. K. M. RADIO jf BRtUCt VB.* BMn ujci« u«.« ______-j- , nasto- pila pa bosta dramski igralec Janez Škof in domačin, pianist Bojan Gorišek. Iris Matič, Glasbena šola Sevnica Topolovška konjenica Ejj m Log - Slovesnosti na Logu, ki je bila povezana s tradicionalno 17. šinkarijado, so popestrili domači otroci s kulturnim programom, godba Blanški vinogradniki, prvič pa se je pojavila tudi t.i. Topolovška konjenica, ki je nastala po zaslugi Nika Redenška in podpredsednika KS Janeza Revinška ml.. Čeprav društvo uradno še ni registrirano, so se na slovesnosti konjeniki že predstavili s svojim znakom in zastavo. SavaGlas, 12.6.2003 11 vprašanj Mateju Filipčiču Nagrado za stil Modne Jane 2003 je za najboljši moški osebnostni slog prejel Brežičan Matej Filipčič, arhitekt in scenograf, ki ne mara uniformiranosti, ne posluša več in ne vidi smisla, da bi mu še kdo govoril, v kaj naj se obleče. Tudi sam ne želi nikomur soliti pameti, saj mu je demokracija prva v življenju. Slogan “vsi drugačni vsi enakopravni” neguje kot osebni prefinjeni slog oblačenja. Matej, kaj vam pomeni nagrada? Pomeni potrditev, da obleka ne naredi človeka. V kar verjamem. Pomembno je, da človek zna nositi tisto, v kar se obleče in se v tem dobro počuti tudi, če to niso modne zapovedi. So pa v življenju še pomembnejše stvari. Bi si izbrali svojega stilista? Ne bi si ga izbral. Človek naj bi sam pri sebi vedel, kaj mu je všeč in kaj ne. Stilisti medijsko nastopajo. Se mi zdi prav, da je vaš stil klasično sproščen, ležeren? V bistvu je res. Nimam stila kot stila, rad ga spreminjam glede na priložnosti in počutje. Koliko odštejete za garderobo? Odkrito rečeno zelo malo, saj kupujem malo in imam malo garderobe. Neumno, nesmiselno se mi zdi zapravljanje denarja za garderobo. Ko pa že kupujem, ne gledam na denar, preprosto kupim, kar mi je všeč in ne padam na znamke kreatorjev. Vsa stvar je v kombiniranju, kjer se kaže sposobnost osebnostnega stila. Pravzaprav je to igra. V kaj se oblečete za dopoldansko kavico in popoldanski čaj? Zelo različno, po počutju, odvisno od trenutka in odvisno od dela, ki ga imam tisti trenutek. Za dopoldansko kavico pa tako običajno nimam časa. V kaj pa bi se oblekli za poslovno kosil, v poletni vročini? Odvisno s kom bi imel poslovno kosilo in kje. V glavnem pa tako, da bi se dobro počutil, primerno sogovorniku in priložnosti. Dobro počutje v obleki pa je tudi zagotovilo za uspeh. Kakšne materiale imate najraje? Zadnje čase vse bolj naravne. Bombaž, volno, svilo. Če pa mi je všeč kroj, potem popustim tudi pri materialu. Pa barve? Ali prevladuje ena osnovna? Dosti sem v temnem. V črni, ki ni barva in je najbolj elegantna, večna, varovalna. Je barva spoštovanja in distance. Pomembni pa so detajli ali v gumbih, ovratniku, žepih ali šivih. Detajl mora biti dober. Kako se oblačimo Slovenci, ali deniva konkretno, Posavci? Nimam pravice kritizirati, sicer pa opazim. Pogrešam ljudi, ki bi imeli bolj izražen osebni stil. Za osebni stil je treba imeti pogum. V Posavju pa že dolgo nisem bil. Pomembneje je to, kar čez obleko vidiš v človeku. Ali zvečer veste, kaj boste oblekli zjutraj? Ne načrtujem v naprej. To je izguba časa. Živimo prehitro in zvečer ne vemo, kaj prinaša jutro. In, katere stvari so pomembnejše v življenju? Mnogo njih, zaradi katerih sem zadovoljen. In zadovoljen tudi sam s sabo. Ker so mu dolžnosti prekrižale načrte, sva ostala bosonoga. V obuvala sva spustila samo sapico. Pa saj sploh ne gre dvomiti. Le nasvet bi bil najbrž prenekatere-mu več kot dobrodošel. N at j a Jenko Sunčič Uspeh Brigite Šuler na Orionu Je ml"1 V ",anlenJu ralade pevke Brigite Sulei, doma iz Župolevca pri 's roko! £££ r,JTP^,Ur,,"„V 'inalni nas*°P’& projola Je namref tudi nagrado Kje so vaši glasbeni začetki In mesto. kako je prišlo do udeležbe na Orionu? Na srečo sem se rodila v družini, kjer je doma glasba in tudi sama sem se z desetimi leti vpisala v glasbeno šolo zaa klavir, pela sem pa tako že od malih nog. V srednji šoli sem pela v skupini Tajfun, sledili so razni ansambli, med njimi tudi ansambel Francija Veglja, snemala sem “back” vokale za različne izvajalce, Kut Gas in druge. Za nastop na Orionu sem se že lep čas pripravljala in zdaj sem začutila, da je prišel pravi čas. Seveda pa ste potrebovali primerno pesem in primerne avtorje, kako je prišlo do skupnega sodelovanja z zakonci Vlašič? Matjaž in Urša Vlašič sta avtorja moje skladbice “Nekje na dnu srca”. Z njima se že lep čas Poznamo, še iz časov snemanja back” vokalov. Naredila sta lepo skladbico in odločili smo se, da pošljemo na Orion. Uspeli smo, a nagrada meje kljub temu Presenetila, prijetno seveda. ■fi * blatu rsciKi 'f W. aA Rafko Andlovič “Vedno sem bil samosvoj!” V družbi z Rafkom se soočiš z lepoto Kočevskega, Posavja in Istre. Z naslikanimi motivi približa razkošje domovine, motivi imajo “mlade”, tako da se zdi, da si pokrajino prehodil po dolgem in počez. Da si bil gost vseh gradov in cerkva in da si se dotaknil vseh, od časa zgubanih hiš. Da si povsod tam rasel, tako je domače. Potovanje med olji, tušem in brezštevilnimi skicami se preriva z resničnostjo. Z resničnostjo Leskovca pri Krškem, kjer ima z družino svoj dom. Slikovit, v centru kraja in še malo dlje na Pašniku, kjer so si ustvarili svoj raj za živo zeleno mejo kočevskih in raških smrek s prežo, na kateri je še daleč po 1. maju valovila slovenska zastava in so bili vidni ostanki kresa, kjer kraljuje hramček iz desk, starih čez 100 let, in stoji priročna, nadvse mikavna - poletna kuhinja. Ime Rafko je dobil po stricu, očetovem bratu, ki je žalostno končal v koncentracijskem taborišču, rodil seje 2.12.1946 v Kočevju na Roški cesti. Naveže na vrsto otroških spominov, v ospredju je Gostilna “Na šteng-cah”, ki jo je imela iskriva stara mama Mara, kopanje v Rinži in otoček, ki so ga naredili otroci in je kasneje iz njega nastal Kočevski otok. Spominja se mladinskega kluba in učitelja likovnega pouka, kiparja Staneta Jarma, kije kaj hitro prepoznal njegov dar risanja. Ker je vedno risal, je tudi razstavljal in ustvarila kmečki turizem, v katerega so zahajali gostje iz Zagreba, Dalmacije in Beograda. In ga je imela najraje. Med pripovedovanjem listava spominske zapise in osnutke na risalnih listih od Rake, raške cerkve, bizeljske šole ob odprtju razstave ptiča čebelarja, Bizeljskega, do osnutka, kako pijemo kavo. Med motivi pokrajin v ateljeju z očetovo mizico, na kateri je kartal in pil kavo (oče Ivanje bil knjigovez, oddelko-vodja v tiskarni Urška Kočevje, danes je to Kočevski tisk), strne še nekaj spominov: ”V Kočevju je bil tudi ženin bratranec Dušan Dežman, umetniška duša in žena Ivica, ki seje tam zaposlila. Po vojski v Sarajevu, šoli v Ljubljani, zaposlitvi v kemični tovarni, sem prišel v Leskovec, se poročil na ženin dom in se zaposlil v Hotelu Schvvab, na čopičih iz Kanade in ko opazi raziskovalno radovednost, mi pove, da rad opazuje lica in nadaljuje: “Sem član Likovnega društva Krško Oko, veliko sem razstavljal skupinsko, nisem pa se še odločil za samostojno razstavo, saj je še čas, kljub temu da mi je prijatelj tega pa še nekaj bo, mi je dejal, šel na delo v Kovinarsko. Ob delu Nisem hodil v šole in na tečaje, vedno sem bil samosvoj in vedno so me privlačevali pogovori o slikarstvu. Sem čisti samouk in raziskovalec, Veliko pa mi pomenijo ogledi razstav svetovnih umetnikov - van Gogha, Moneta, Renoirja, Cezanna.” Če mi kdo naroči, naj ~--------------- JC „a hitro naredim, mu povem, Švedskem. Če mi kdo naroči, naj v službi in doma, kjer je bila še prej kmetija in živina, sem si dušo polnil z barvami in čopiči na slikarskih platnih. Danes imam več Časa, ker sem na čakanju, kot množico drugih je tudi mene doletel demokratični kapitalizem. Uživam, če mi naročijo risanje stare hiše ali gradu. Slike z Rake so v Kanadi, raška cerkev je na dejal, da ima že preko 70 mojih slik. Veliko slik ima tudi učiteljica Danica Zalokar. Pa kaj bi našteval, če nisem nikoli štel.” _____________ Sem čisti samouk i raziskovalec. da se hitro ne da nič na rediti. Sem impresionist realist. Vmes pove, da je pri stari mami v Dobrni nadaljeval osnovno šolo in jo končal v Kočevju. Kasneje ji je v Dobrni veliko pomagal, ker je 1956 hitro naredim, mu povem, da se hitro ne da nič narediti. Sem impresionist realist.” Žena ga včasih okara, da ni nič naredil, drugič, da ni dobro in kdaj bo kaj nastalo za hčerko. Oko se ustavi na ženinem aktu in na nastajanju avtoportreta, na darilu še ne uporabljenih ruskih olj, ki mu jih je poklonil Iztok V spominu mi ostane, daje krono stare mame iz leta 1901 spremenil v obesek in daje bil lastnik njene narodne noše, ki jo je ponudil brežiškemu muzeju, sprejel pa jo je novomeški. In da je bil to nenavadno impresionistični sprehod od Ko-čevja, Kostanjevice, Brestanice d° izliva Krke v Savo z mostovi. Zanimajo me barve narave in obeh rek. Rad imam vse letne čase, vsak ima svojo draž. Rad bi zbral motive mostov, gradov in cerkva, da bi naredili kole-dar, k temu me spodbuja sin. j Enkrat bo, kdaj, pa ne vem.” In kako naprej? Z avtorji smo dogovorjeni za nadaljnje sodelovanje, najprej bomo aktivni na promociji skladbe, naslednji korak pa bo po vsej verjetnosti še kakšen festival. Tlidi svojo prihodnost vidim v tej smeri, saj je petje že od nekdaj moje življenje. Zdaj pa še posebej, ko smo uspešno prebili led. Karmen Molan Natja Jenko Sunčič Tihožitje - kristal, les in cvetje povabila so veseli, pravi ravnatelj Drago CradKek S|X'redu ok™ 5° »» aranžmajev iz okrog 50 nastopov.Vsakega -JSgSa SHetSil Šport in glasba združena Brežice - V organizaciji Športnega društva MUHA, Društva • udent°v Brežice in Mladinskega centra Brežice bo v nedeljo, 15. J nya, v centru Brežic potekal glasbeno-športni program, ki so ga organizator poimenovali PULZ - infuzija adrenalina. Gre za pro-Jek|jkl s° 8a zastovili mladi, ki-želijo združiti glasbo in šport nreditev bo potekala skozi ves dan na relaciji od Vodovodne-ga stolpa proti občini in na Cesti prvih borcev. V prvem delu se oodo na uličnem dvoboju pomerili udeleženci z gorskimi kolesi, ledila bo tržnica društev, na kateri se bodo predstavila posamezna 6lastai- k° -tai* V studijski delavnici Gry so razvili filigranski, omamentni in graviran program visoke brusilske tehnike na izdelkih, kristalnega stekla. Po ročnem pihanju izdelkov so z ročnim dekoriranjem, brušenjem in graviranjem dosegli svetovno prepoznavnost. Kristalni izdelki studia Gry krasijo prostore tajskega in jordanskega dvora, zaljšajo prostore Billa in Hillary Clinton, saj je Hillary dobila kristalno šatuljo, Bill pa kristalni šah, Slomškov mašni kelih je na varnem pri papežu Janezu Pavlu II., kristalni izdelki krasijo police najboljših evropskih športnikov leta 2000, najboljših planiških skakalcev, Putina in Busha: z največjo iz- kristalno knjigo, izdelano za EU, pa vstopila v Evropsko skupnost. V galeriji Ana se na prodajni razstavi Rogaška Dekor Kozje Mladi virtuozi Glasbene šole Krško med kristalom in stilnim pohištvom predstavlja s protokolarnimi in spominskimi darili ter eksponati, izdelanimi po naročilu, ki ne simbolizirajo le podjetja, temveč državo Slovenijo. Kot je ob odprtju razstave dejala direktorica prodaje Rogaške Dekor Kozje Mojca Lovšin Dostal, je cilj njihove promocije trenutno Posavje, saj so ti vrhunski izdelki na tem področju nekoliko manj znani. Kristalnim izdelkom v galeriji Ana dela družbo stilno pohištvo iz Stillesa. Nje- govi izkušeni mojstri namreč že več kot pol stoletja ohranjajo, dopolnjujejo, oblikujejo in na novo ustvarjajo življenjske podobe lesa. Unikatni izdelki iz lesa in drugih naravnih materialov, vrhunsko prepoznavanje stilov preteklosti in izzivov sodobnega oblikovanja, mojstrske izkušnje strokovnjakov in nove poslovne vizije so zagotovila odličnosti. In stila, pravijo v Stillesu. Stilles in Rogaška Dekor Kozje se bosta čez mesec dni skupaj predstavila v Avstriji ob tretji obletnici avstrij-sko-slovenske gospodarske zbornice. Razstavo v galeriji Ana je s cvetličnimi aranžmaji iz svilenega cvetja popestrilo še podjetje Promak. Nada Černič Cvetanovski KULTURA stran 12 SavaG&s, 12.6.2003 Ob prazniku občine kulturna paleta Krško - Ob občinskem prazniku občine Krško so se v minulih dneh zvrstile številne kulturne prireditve. Tudi tisti, ki ne veljajo za ljubitelje kulture, so lahko v njih našli kaj za svojo dušo. Velik delež kulturnih drobtinic je prispevala Glasbena šola (GŠ) Krško, ki je predvsem oživila dvorano v parku. Z večerom slovenske klavirske glasbe in poezije, koncertom godalnega cev občine Krško in srečanja folklornih skupin, ki ga je tudi letos organizirala Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Krško. Svojevrsten spektakel je pripravil Pihalni orkester Orkester in solisti GŠ Krško pred mednarodnim tekmovanjem v Pulju Gregor Ciglar na koncertu solistov GŠ Krško kvarteta RTV Slovenija in zaključnim koncertom mladih solistov šole. Ta je predstavljal revijo najboljših učencev vseh oddelkov. Pomočnica ravnatelja Elizabeta Križanič je na tem koncertu podelila priznanja s 30. mednarodnega tekmovanja harmonikarjev solistov in harmonikarskih orkestrov, ki je zadnjega maja potekalo v hrvaškem Pulju. Aljaž Koširje pod mentorstvom Martine Horvat prejel bronasto plaketo, Maja Zorič bronasto in Saša Žičkar srebrno, obe sta učenki Josipa Hotka. Srebro je osvojil še Primož Ciglar, učenec Staneta Cetina, ttmnuuttim orkester je osvojil bronasto plaketo pod vodstvom Staneta Cetina, solo klarinet je v eni tekmovalni skladbi zanje igrala Tadeja Kerin. Grad Rajhenburg je bil stičišče srečanja ljudskih pevcev in god- vetje.V organizaciji Društva zaveznikov mehkega pristanka seje Goran Medjugorac lotil boksarske monodrame srbskega pesnika Srdjana Valjareviča. Istoimenski superheroj je pred borbo živ- dražb umetniških artefaktov. Po predstavi je zbrane radovedneže mešanih občutkov zabaval kant-avtor Peter Dirnbek. S.V. Medjugorac v monologu z žarnico v srbskem jeziku ljenja. Edini možni izid je knock out in prav v tem je Frejzer naj- Videm, kije ploščad pred Kulturnim domom izrabil za plesno prizorišče. Monodrame, kot je Džo Frejzer, so vedno svojevrstno doži- boljši. Goran Medjugorac, igralec in režiser, je improvizator in legendarni voditelj razno raznih Darilo prazniku Brestanica - V počastitev 7. junija, praznika Krajevne skupnosti Brestanica, je KD Svoboda Brestanica v Fabjančiče vi galeriji na gradu Rajhenburg odprlo likovno razstavo. Z izborom del sodelujejo Rafael Andlovič, Vlado Cedilnik, Andrej Čebular, Rajko Čuber, Simona Dular, Guni Fabjančič, Stane Fabjančič, Slavica Jesenko, Vlado Kopinč, Jože Marinč, Cvetka Miloš, Vladka Stovi-ček, Rudi Stopar in Vesna Je delo Staneta in Gunija Fabjančiča, dogodek pa sta obogatili učenki Glasbene šole Krško Nina Fabjančič in Ana Milekič z mentorico Suzano Drobila. S.V. slovenski dom - naš drugi dom Splet okoliščin ji je prinesel vlogo varuha človekovih pravic Mazana Mirkovič, novinarka, po rodn ir Novega Bazovica Rijeka ter dobra poznavalka razmer roja ®v in , novinarja reškega Novog lista in glavnega urednika revije arssstr r zszs.n.~ —- *»— Med novinarstvom in konzularnimi dnevi Otroška, mladostna in študentska leta je Marjana strnila: ”Nič posebnega. Osnovna šola in gimnazija v Novem mestu s prijatelji pod Kapitljem, potem sem v Ljubljani na današnji FDV končala študij novinarstva, se zaposlila na radiu v redakciji poročil, bila je to dobra ekipa, del ekipe pa danes ureja oddaje za Slovence na tujem in tako sem po dolgem času spet prišla v stik z njimi in radiem. Ko sem se 80. leta poročila in odšla na Reko, nisem bila zaposlena. Članica Bazovice sem postala leta 1990, ko sem se slučajno znašla na enem prvih konzularnih dni. In ostala aktivna v društvu ob spletu okoliščin; sorodnici, ki je bila na Reki kot begunka iz Sarajeva sem pomagala urejevati dokumente, počasi sem spoznala člane Slovenskega doma, ki so me povabili, naj se jim pridružim pri delu. Potrebe so bile takrat velike, začeli so se konzularni dnevi, bil je velik dren s preko sto ljudi dnevno, ti dnevi pa so še do danes ostali dobro obiskani. Takratna konzulka Alenka Jerak s krškega ali zulamimi dnevi.” Postala je pravi mali varuh človekovih pravic in pojasni: “Zvrstilo seje veliko število ljudi, ki sem jim pomagala Marjana Mirkovič rešiti konkretne probleme, dokumentacije res nimam, je pa to pravo veliko zadovoljstvo in zadoščenje.” Konzularnim dnevom v Bazovici je tako dodatna velika podpora z malo pisarno in družinskim telefonom na svojem domu.Sedanjemu konzulu Marjanu Rističu talih slovenskih društvih na vaškem. Tako rojakom ni potrebno hoditi v Zagreb, saj informacije dobijo neposredno v društvih.” Iskreno upam, da bodo vzdržali tudi v prihodnosti. Opravljeno je bilo prvo delo in obiski so bili dobri.” Aktualna so vprašanja o dovoljenjih za bivanje v Sloveniji, potnih listih, vsa leta je za rojake najbolj aktualno vprašanje državljanstva, ki je vedno na prvem mestu, ter o pokojninah. Uradu za Slovence je sama dala predlog, da bi odprla urad doma, ker je vprašanj in prošenj veliko, vendar ni naletela na posluh. Leta ’93 je bila z nekdanjim predsednikom zveze Slovencev pri predsedniku Kučanu s prošnjo, da bi procedura državljanstva Slovencev na Hrvaškem nekako potekala hitreje, obljube so sicer bile, vendar: "Tam sva bila dvakrat in v praksi obljube niso zaživele. Opazna pa je bila razlika za rojake iz Argentine, njim v prid. Ob problemih s pokojninami sem si začela dopisovati z Zavodom za pokojninsko zavarovanje, saj se komu zaprejo vrata kar pred nosom. Za- Uspeh brežiških dijakov Domžale, Trzin - Satirično gledališče Cerjak, v katerem nastopajo dijaki Gimnazije Brežice ter Ekonomske in trgovske šole Brežice se je udeležilo 42. Linartovega srečanja. Mladi igralci so se zelo uspešno predstavili in se s svojo predstavo uvrstili med deseterico najboljših ljubiteljskih odrskih del pretekle sezone. Srečanje je potekalo v Trzinu in Domžalah, gre pa za najboljši festival, na katerem je prikazano najboljše, kar je bilo na ljubiteljskih odrih po Sloveniji ustvarjeno v preteklem letu. Kot je povedal vodja projekta Slavko Cerjak, so brežiški dijaki s predstavo “Srednjeveške pridige in balade” dosegli zavidljiv uspeh in nadaljeval: “To je festival, na katerega se po selekciji uvrstijo najboljše predstave iz vse Slovenije. Med 150 prijavljenimi so izbrali deset predstav in sicer v dveh kategorijah, ljudski odri in kategorija vizije oziroma nova iskanja. “Srednjeveške pridige in balade” so bile uvrščene v kategorijo vizije, v kateri je bilo pet predstav. Moram povedati, daje naša uvrstitev res veliko vredna, zasluga zato pa gre predvsem dijakom, ki so znali ohraniti visoko raven, vsekakor pa gre zahvala vsem ustvarjalcem, še posebno Alojzu Koncu, V predstavi igrajo in pojejo: Sara Berkovič, ki v predstavi igra tudi violino, Polona Golobič, Urška Kotar, Maja Križnik, Urška Pavlenč, Špela Pfeifer, Klemen Slakonja, Simon Šubic, igra tudi kitaro, Tina Tomažin in Ana Veselič. radi (ne)posluha rešujem probleme po elektronski pošti doma, kar se da, in to kar uspešno. Pravno gledano sicer nekatere stvari iz-gledajo čiste, ko pa pogledaš s človeške strani, so precej bedne, grozljive in z žalostnimi epilogi. Je pa seveda tudi nekaj veselih.” Maijana o dogodkih in problemih redno poroča na Radiu Slovenija v oddaji “Ob Sotočju ob ponedeljkih zvečer, v Novi Odmev in ostale revije, ki zadevajo dogodke Slovencev na Hrvaškem. Minulo soboto je bila na srečanju 35-letnice mature v Novem mestu. Antrax * Marjana Mirkovič je dala prevodu moč lepe slovenske besede, tudi Antraxu in Dramski skupini Bazovice, ki je ena od stebrov za ohranjanje domačega jezika. S priredbo sedmih zgodb so se premierno predstavili v Kulturnem domu v Starem Trgu pri Ložu, v Slovenskem domu na Reki, kjer bodo igro dvakrat ponovili še ta mesec. Avtor Stojčič, režiser Usenik in skupina beležijo lep uspeh in priznanje gledalcev. Natja Jenko Sunčič Slavko Cerjak kije poskrbel za celostno likovno podobo, scenaristu Vinku Mo-derndorferju in mlademu avtorju glasbe, letošnjemu brežiškemu maturantu Petru Ureku, vsekakor pa gre zahvala tudi vsem sponzorjem”. Avtor Srednjeveških pridig in balad je pesnik Janez Menart, avtor scenarija Vinko Modern-dorfer, Slavko Cerjak pa je delo režiral. Predstava je doživela tudi številne odlične in pohvalne ocene, ki sojih izrekle številne ugledne osebnosti. S predstavo so mladi igralci sicer že gostovali tudi na tujem, a po letošnjih Linhartovih dnevih prihajajo nova povabila za gostovanj v Šte-______________^____ vilnih sjovensl^h k''111*1- K.M. Majski Glasbeni večer z Nino in Niko Krško - Šestnajstletni glasbenici iz Krškega Nina Pirc in Nika prijetno dvorano v parku poleg Valvasorjeve knjižnice, je uži- s valo v dovršenem nastopu Nike na klavitju in Nine z violino. Dekleti sta svoje glasbeno znanje pridno nabirali v Glasbeni šoli Krško, s katero še vedno sodelujeta, izpopolnjujeta pa se tudi na številnih seminarjih. Na različnih glasbenih tekmovanjih doma in v tujini sta osvojili že kar nekaj pomembnih nagrad. Kot gost je na koncertu nastopil njun sošolec in prijatelj Klemen Glas, kije zaigral na hom. Nika in Nina sta koncert izkoristili tudi za zahvalo vsem svojim učiteljem in profesorjem, ki so ju in ju še vedno spremljajo na njuni glasbeni poti. J.R. Nika in Nina napovedi ^Sevnica - koncert Big Banda Sevnica, na terasi pri sevniškem bazenu, ob 20. uri 1 4 * * * Brežice - letni koncert pevskih zborov KUD Brežic m Tamburaškega orkestra KUD Oton Župančič Artiče, viteška dvorana Posavskega muzeja, ob 19. uri 20. junij Brežice - dobrodelni koncert za obnovo cerkve sv. Mihaela v Pišecah, Prosvetni dom, ob 17. uri 21. junij . . Brežice - koncert komornega zbora Deprofundis Kranj, viteška dvorana Posavskega muzeja, ob 20. uri; Krško - koncert Leskovškega okteta, Kulturni dom, ob 20. uri 28. junij Sevnica - slavnostni koncert Godbe Sevnica ob 25. obletnici delovanja in v počastitev dneva državnosti, atrij sevmškega gradu, ob 19. uri REPORTAŽE, NASVETI avtomobilizem Hyundai Terracan 2.9 CRDi Nekateri so rekli, da bo zamenjal Galloperja. Motili so se in srčno upam, da so to opazili tudi sami. Galloper je bil sicer v osnovi izredno podoben, vendar ni zmogel ponuditi toliko konforta, ljivo atraktivna predvsem za vsakdanjo rabo. Terracan je torej odličen, čeprav nekoliko robat terenski stroj, ki zmore in ponuja veliko. Že oblika, ki je sicer nekoliko oglata, ko je potrebno tudi poskoči, čeprav se mu hitra in vijugava vožnja ne podata dobro. To pa predvsem zaradi velikosti in višine in z njima povezanega nihanja karoserije. Tudi rajdni krog (11,8 metra) ni ravno namenjen mestnemu parkiranju. Zmogljivosti sicer niso osupljive, a zadoščajo. Še posebno, če pomislimo, da lahko s Terracanom premagamo skoraj vsako brezpotje, blato ali sneg, ne da bi se umazali ali pa skrbeli za prihod do cilja. Terracanov štirikolesni pogon se namreč odlično izkaže in v najtežjih pogojih pomaga tudi s ne strmine veliko lažja. Izbira pogona je sicer prepuščena vozniku, vendar pa se običajno v vsakdanji vožnji uporablja le zadnji pogon, ki je tak, kot je za zadnje pogone značilno, le da je brž, ko naletimo na spolzko podlago, bolje preklopiti na štirikolesno možnost, saj nam sicer zadnji del zelo hitro zdrsi iz zavoja. Terracan je v notranjosti zvest Hyundajevim smernicam. Morda malce pusta, a terenska armaturna plošča premore veliko. Od klimatske naprave, do ostalih naprav, katerih stikala so dobro vidna in enostavno uporabna. Zara- kolikor ga lahko najdemo v Terra-canu. Terracan je resda prišel prav v času, ko se je Galloper umikal s cenika, vendar do prave zamenjave ni nikoli prišlo. Galloperja sta v resnici nadomestila Santa Fe in Terracan, ki pa vsak sebi ponujata različne kombinacije cestno terenskih zmogljivosti. Terracan je na brezpotju gotovo boljši, medtem ko je Santa Fe bolj preprič- Zmogljivosti: - naj višja hitrost 166 km/h - pospešek 0-100 km/h: 13,7 s - poraba po podatkih proizvajalca: 7,5/8,6/10,51/100 km ——.........fia i« SSISlBs naznanja bolj terensko kot pa cestno usmerjenost. Temu primerna je tudi oprema, predvsem pa pogonski agregat in štirikolesni pogon. Tega je moč spreminjati glede na trenutne potrebe kar s stikalom med sedežema, ki ponuja tri možnosti; zgolj zadnji pogon, štirikolesni pogon ali pa štirikolesni pogon s skrajnimi prestavnimi razmerji. Vsaka od ponujenih možnosti je seveda uporabna v določenih pogojih uporabe, ki jim je namenjena. Motor, zanimiv 2.9-litrski tur-bodiesel, ki sprošča kar 150 konjev, in 333 Nm navora pri 2000 obratih motorne gredi v minuti, je ravno pravšnji. Sicer težKOK.- skrajšanimi prestavami, zaradi katerih je tudi vožnja čez zahtev - Motor: - 4-valjni linijski turbodiesel Common Rail - prostornina: 2902 cm' di terenskih lastnosti, bogate opreme in nenazadnje v primerjavi s konkurenti dostopne cene je Terracan zrelo terensko vozilo, namenjeno vsem, ki radi zavijejo na brezpotja in zaradi tega niso pripravljeni plačati cene zvenečih imen dražjih terenskih vo- Aleksander Krebelj Derma Art D.O.O. LASERSKI KABINET Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401) Lasersko odstranjevanje kapilar Tokrat vam bom v slikah predstavila delo v laserskem kabinetu. UMRI KDAJ DRUGIČ / Die Another Day Najnovejša misija Jamsa Bonda se začne v demilitarizirani coni, ki ločuje Severno in Južno Korejo, s spektakularnim pregonom z vozilom na zračni blazini čez minsko polje -in akcije ni konec, vse dokler se ne odvrti odjavna špica. Od Hong Konga do Kube in Londona Bond kroži po svetu in si prizadeva razkrinkati izdajalca ter preprečiti vojno katastrofalnih razsežnosti. Pot mu prekrižata Jinx (Halle Berry) in Miranda Frost (Rosa-mund Pike), ki bosta odigrali ključni vlogi v njegovi najnovejši pustolovščini. V prvem primeru 18-letnega dekleta gre za odstanitev pajkastega Pleteža - spider angioma nad očesnim lokom. Potrebno je bilo opraviti dva posega. Med prvim in drugim posegom smo naredili 14-dnevni interval. Poseg poteka deset minut. Cena laserske odstranitve je dvakrat 8.000 SIT. M M CIINA V IIIIV A K-19 ČRNA VDOVA / K-19 The Widowmaker Enemu najbolj izkušenih podmomiških kapitanov sovjetske mornarice Mihailu Po-leninu (Liam Neeson) vzamejo poveljstvo na podmornici K-19, ko sovjetsko vodstvo sklene, da najboljšo podmornico prepočasi pripravlja na potovanje. Zamenja ga kapitan Aleksej Vostrikov (Harrison Ford), častnik z jekleno voljo, osredotočen samo na svojo nalogo, da izpluje točno po urniku, ob 16. uri 19. junija 1961. Nezavedajoč se pomanjkljivosti podmornice se podajo na potovanje, ki bi lahko bilo tudi zadnje. ^ drugem primeru 50-letne ženske gre za odstranitev telangiectasij " rozširjenega vrhnjega žilnega pleteža. Potrebno je opraviti tri posege s 14- dnevnimi intervali. Poseg poteka 20 minut. Cena laserske odstranitve je trikrat po 12.000 SIT. V ceno je vštet laserski poseg, pregled specialista in kontrolni pregled. Cene so bruto in vklju-čujejo DDV. Daniela Truden, www.dermaarl.si iff. I KATE IN LEOPOLD / Kate & Leopold Meg Ryan in Hogh Jackman igrata v romantični komediji Kate in Leopold, zgodbi o dveh neznancih v New Yorku, kiju ločuje več kot stoletje. Kate MCKay (Meg Ryan) je moderna poslovna ženska, ki jo žene želja po uspehu. Leopold (Hugh Jackman), tretji vojvoda Albanyja, pa je očarljiv in prijazen samski moški iz druge polovice 19. stoletja. Zaradi kariere in družbenih pričakovanj imata do zaljubljenosti precej ciničen odnos. Toda ko Leopold pomotoma zaide v sodobni New York, se med njim in Kate razvije modema romanca z veliko klasike. Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah * ML LEOPfnI za lepši videz Mey vvellnes salon V prejšnji številki SavaGlasa sem pisala o konceptu salona nemškega fiizeija Franka Brormana. Naj tokrat nadaljujem z opisom novodobnega salona, ki temelji na vvellnes konceptu. Najprej pa pojsnilo, zakaj sploh pišem o tej temi. Ob današnjem tempu življenja si mnogi želijo sprostitve in to ne samo v masažnem ali kozmetičnem salonu, temveč tudi pri frizeiju. Zakaj si ne bi v času malice na primer privoščili shiatsu masaže v frizerskem salonu ob sproščujoči glasbi in nato nadaljevali s službenim tempom? In kako izgleda salon F. Brormana? Kot sem že omenila ima dva koncepta v enem. V spodnjem delu, v kleti, ima urejen vvellnes salon. Ko se spuščamo v klet, je na samem vhodu nad stopnicami izobešena modra zastava Zakaj? Modra barva pomeni vodo, hkrati pa je tudi barva frizerjev. Spodaj na vhodu je postavljen kristal z vodo in dva stola za svetovanje. Pomembno je, da je za stolom, kjer svetujemo stranki, stena tako imamo občutek varnosti. Ostri predmeti za hrbtom nas delajo nemočne. Prostor za svetovanje je obarvan rumeno-bdo. __________Sledi prostor za masažo. Ob _J------ -----1— posebno oblikovanem stolu, na mm _ I katerem izvajajo shiatsu masažo (v I p japonščini pomeni shiatsu dotik), L"— ima pritrjeno steklenico čistega kisi- | ka- Kisik skrbi m transport energije, kar stranki omogoča, da je sproš-’ čena, vendar polna energije. Po-_____________ membno je, da ni zaspana! Sledi oddelek za umivanje glave. Ogrinjala ima v petih različnih barvah; rumeni, zeleni, modri, rdeči in oranžni. Stranka si izbere barvo ogrinjala sama, kajti po izbora barve lahko vidi, kako se stranka počuti. Če si izbere rdečo barvo, to pove, da si želi nekaj izjemnega, kajti rdeča barva je barva energije. alenka@alenkinstudio.com Barve so v tako opremljenem salonu izjemnega pomena. Skratka - črno beli saloni so mogoče modemi in delujejo minimalistično, vendar pa niso v skladu s feng shuijem. Pri vsem tem je zelo pomembno, da poslušamo sebe. Naj nas vodi lastna intuicija! Lep pozdrav do prihodnjič! Alenka Dirnbek moda V prejšnji številki SavaGlasa ste lahko zasledili, da bomo v treh zaporednih člankih spoznavali vedo “Feng Shuf ’ in nekateri ste že bili omenjeni v skupini “KOVINE”. Tokrat pa predstavljamo naslednji dve skupini in upamo, da ste radi vi med njimi. Če ne, potem boste prihodnjič. Na kratko spomnimo, da gre za barve in druge oblačilne navade, ki vam dajejo prav tisto, kar potrebujete in kar ste. Zdaj ste na vrsti tisti, ki spadate v skupino “VODA”. Ste predvsem “čista" osebnost In če veijamete ali ne, je vaša barva prav nasprotna in sicer črna. To je barva, ki poudaija vašo osebnost Najbrž ste opazili, da imate vedno dober notranji občutek, izreden posluh za notranji glas. Kot modni dodatek se priporoča srebrnina Če ste do zdaj imeli o sebi nasprotno mnenje oziroma sploh niste vedeli za ta dar, potem takoj poskusite. V opisano skupino spadate naslednji: 27.1.1952 - 13.2.1953 14.2.1953-2.2.1954 5.2.1962-24.1.1963 25.1.1963- 12.2.1964 15.2.1972-2.2.1973 3.2.1973-22.1.1974 25.1.1982- 12.2.1983 13.2.1983- 1.2.1984 4.2.1992-22.1.1993 23.1.1993-9.2.1994 12.2.2002-31.1.2003 1.2.2003-21.1.2004 Tretja skupina je “OGENJ”, morda se boste našli v tej skupini: 12.2.1956- 30.1.1957 31.1.1957- 17.2.1958 . 21.1.1966- 8.2.1967 9.2.1967- 31.1.1976 18.2.1977 9.2.1986-29.1.1987 19.2.1996 7.2.1997- 29.1.1968 - 17.2.1977 -6.2.1978 28.1.1987 - 16.2.1988 -6.2.1997 27.1.1998 Tisti, ki ste se našli v skupini “ognja”, nosite predvsem belo barvo ali svetle odtenke, saj ti pomirjajo. Bele ali svetlih barv naj ne bi kombinirali z dragimi temnimi ali kričečimi živimi barvami; posledica prav te kombinacije namreč je, da vam vedno zmanjka energije. Če imate v sebi preveč ognja ne pomeni, da imate dovolj energije. Nikar ne nosite črne barve, to vas spravlja “ob živce", ostajate brez energije in na dan pridejo le tiste “slabe” lastnosti. Poskusite! Lea Šinko Štraus ŠPORT E stran 14 Sava Glas, 12.6.2003 4HHHH HMB gimnastika speedway Rainovih 10 let Padali rekordi Krško - 20. julija 1993 je bilo ustanovljeno gimnastično društvo Rain, leta 19% pa se je društvo, ki je imelo od ustanovitve sedež v Brežicah, preselilo v Krško, kjer so še danes zelo uspešni. V počastitev deset letnega jubileja je v soboto potekala slavnostna akademija na kateri so se zahvalili vsem tistim, ki so jih pri njihovem delu podprli in jih spodbujali, razglasili pa so tudi najboljše telovadke desetih let in telovadko desetletja To je postala Urška Stas, sicer pa so bile nagrajene tudi telovadke, ki so bile v posamezni sezoni najuspešnejše, in sicer Saindra Horžen. Vaiya Rancinger, Marjami Jurovič, Mirna Šiljevinac, Simona (midica. Maja Oljačič. Petra Za-platič. Vesna Bregar in Urška Stas. Udeležene telovadke z vodstvom G D Rain Krško ri * A. . tajski boks Drugo odprto prvenstvo Med številnimi prazničnimi športnimi dogodki je bilo tudi drugo odprto prvenstvo Slovenije v tajskem boksu, ki so se ga udeležili borci in borke iz štirih držav. Organizator prireditve je bil Thai Boxing klub Krško. V finalih je nastopilo kar šest slovenskih borcev; Izdan Milan Sredojevič je v kategoriji do 57 kg zmagal, zmagal je tudi Novomeščan Mirko Vorkapič v kategoriji do 63,5 kg, 15-letni domačin Kuštrim Krasniči je svojo prvo uradno borbo v kategoriji juniorjev do 60 kg v finalu predal proti Žigi Kastelicu iz Mengša, med zmagovalce pa se je zapisal tudi domačin Rožle Jazbinšek v kategoriji do 75 kg. Izdan Jasmin Bečirovič je slavil v kategoriji do 91 kg, bil pa je tudi proglašen za tehnično najbolj podkovanega tekmovalca na omenjenem prvenstvu. Na 21. zlatem znaku Krškega, ki je potekal v organizaciji AMD Krško, je zmagal sloveaski voznik z avstralsko licenco Matej Ferjan, kar je že njegova četrta zmaga zapored, drugi je bil Ljubljančan Matej Žagar, dodatna vožnja pa je določila še tretje uvrščenega tekmovalca, ki je postal domačin Izak San tej, kije premagal Poljaka Sebastjana Ulameka. S tem pa se zmagoviti pohod slovenskih voznikov še zdaleč ni končal, saj se je tokrat prvič v zgodovini slovenskega spcedwaya zgodilo, da je imela Slovenija v kakšni dirki kar pet finalistov. Prav to se je zgodilo v nadaljevanju tega dne v finalni dirki za pokal Zavarovalnice Triglav, kjer je bil edini, ki je mešal štrene, spet Poljak Ulamek. Sicer pa je tudi to dirko osvojil Matej Ferjan. Nasploh je bil to zmagovalen dan za Slovenijo, saj so se prav vsi slovenski vozniki predstavili odlično, pa tudi krški vozniki, Iknis Štojs, Primož Klenovšek in Stanko Glavan, so publiko navdušili. In še en rekord je bil zabeležen tega dne; Matej Ferjan je namreč izenačil rekord steze, saj je progo prevozil s povprečno hitrostjo 83,76 km/h. Zmagovalna trojica Zlatega znaka plavanje 32. mednarodni miting kolesarstvo Za mir S svoje dolge poti so se srečno vrnili krški kolesarji, ki so se odpravili na tradicionalno rekreativno pot. Tokrat jih je vodila od Krškega do Sarajeva in nazaj domov. Ob vrnitvi so bili vsi dobro razpoloženi in ponosni, da jim je še enkrat uspelo. Domov so se vmili polni lepih vtisov in obloženi s številnimi spominki in darili, ki so jim jih podarili prijatelji iz Poklicne gasilske enote v Sarajevu. Med drugim so imeli tudi posebno darilo za predsednika PGD Krško Slavka Sribarja. Praznik občine so z mednarodnim plavalnim mitingom za mlajše kategorije obeležili tudi v Plavalnem klubu Celulozar Krško. Tekmovanja seje udeležilo 517 plavalcev iz 22 klubov iz Slovenije, s Hrvaške ter iz Bosne in Hercegovine. Med domačimi plavalci so se izkazali Matej Fuerst, ki je v kategoriji dečki dosegel 2. mesto v disciplini 100 m hrbtno, Jaka Kramarski je v kategoriji mlajši dečki osvojil 8. mesto v disciplini 50 m delfin in 10. mesto na 50 m prosto. Med mlajšimi dečki je Žan Tkalec zasedel 11. mesto na 50 m prsno. To je bil tudi dan, ko se je Plavalni klub poslovil od treh plavalcev - Roka Kerina, Jake Marušiča in Mitje Fuersta, ki so se zaradi študiiskih-oh''"™' sfl prescinr Da ima plavalni š[Vm » Krškem poleg tradicije tudi široko bazo, pa je dokazala 20članska ekipa domačih plavalcev. rokomet V Dobovi nov veter Dobova - S finalnim turnirjem za kadete v Celju seje končala še ena tekmovalna sezona Rokometni klub (RK) Dobova. Sezona je prinesla tudi korenite spremembe v klubu, ki je lani praznoval 50-letnico obstoja in je eden najuspešnejših na tem področju, čeprav je bil tik pred razpadom. Kljub temu situacija ni tako črna in dobovski rokomet se bo kmalu spet vrnil na stara pota. Pri mlajših tekmovalnih selekcijah so v klubu naredili še en velik korak naprej, saj so vse mlajše selekcije krojile vrh slovenskega rokometa. Starejši dečki so se pod vodstvom Damjana Radanoviča uvrstili v polfinale državnega prvenstva, kadeti pa so pod vodstvom Alana Krajnca dosegli največji rezultat mlajših selekcij v zgodovini kluba, saj so se uvrstili na finalni turnir četverice in osvojili 3. mesto v državi. V tej ekipi je tudi pet kadetskih reprezentantov Slovenije, česar nima nobeden klub v Sloveniji. Kljub temu pa je po tem turnirju ostal grenak priokus, kajti fantje so si z igro zaslužili naslov državnega prvaka, kar so se strinjali tudi vsi strokovnjaki. Na žalost pa se pri rokometu že v najmlajših selekcijah pojavlja favoriziranje večji klubov, a to mladih ne bo zaustavilo v nadaljnjem razvoju. Nasprotno, imajo še večji motiv za delo vnaprej. Mladinska ekipa, tudi pod vodstvom Alana Krajnca, pa je brez težav ustvarila svoj cilj - obstanek v 1 .A državni rokometni ligi (DRL). Potrebno vedeti, da so bili isti igralci tudi no- silci članske ekipe, zato je mladim za sam vrh, za kar so nedvomno sposobni, proti koncu se zone nekoliko zmanjkalo moči, saj so nekateri fantje odigrali tudi po 60 tekem. Članska ekipa, katere cilj je bil obstanek v 1 .B DRL pa je bila pod vodstvom Sandija Deržiča v jesenskem delu na dobri poti za obstanek, vendar je večina igralcev zaradi velikih finančnih težav v klubu prenehala z igranjem in tako so večino sezone za člansko ekipo odigrali mladinci in celo kadeti, ki pa žal sami niso mogli obstati v ligi. . .. * Zaradi velikih finančnih težav v klubu ter zaradi dolge tradicije kluba in velike perspektive teh mladih igralcev, pa so 23. marca letos vodstvo kluba prevzeli novi, ambiciozni fantje z novimi idejami o reorganizaciji kluba, tako da je klub sedaj zadihal s polnimi pljuči in se za prihodnost do-bovskega rokometa ni bati. Cilj, ki so si ga zastavili, pa je postaviti klub na zdrave temelje in z lastnim kadrom počasi priti na vrh, tja, kjer je tudi mesto dobovskega rokometa in rokometašev. JU JltSU Slovenija spet odlična Hannau - Evropskega prvenstva v ju-jitsu, ki je potekalo v Nemčiji, se je med 18 reprezentancami udeležila tudi slovenska državna reprezen-tanca, ki je ob koncu osvojila 5. mesto, najboljša pa je bila Franja. Prvi tekmovalni dan je moški par Gorazd Kostevc-Dejan Kingi Ka- tana Globoko) osvojil srebrno medaljo, član PKBV Celje Peter Bevc pa je v borbah v kategoriji do 85 kg kljub poškodbi roke ravojd Iron^to medaljo za 3. mesto. Drugi tekmovalni dan je tudi Zlatko Rfevič (DBV Katana Globoko) v boibah v kategoriji do 94 kg osvojil 3. mesto Ostale uvrstitve slovenskih tekmovalcev; ženski par v duo sistemu Varyain Vita Preskar (DBV Katana Globoko) 7. mesto, Dragan Milubnovičv boibah do 77 kg 7. mesto, Primož Manojkivič v borbah do 69 kg 9. mesto (oba PKBV Celje). , . .. Pred prvenstvom je potekala redna letna skupščina Evropske ju-jitsu zveze (JJEU), ki sta se je udeležila predsednik JJZS mag. Srečko Krope in podpredsednik JJZS Stane Preskar. Slovenski predstavniki so predstavili mesto Maribor, ki bo v letu 2004 gostilo evropski pokal m redno letno skupščino JJEU, med dmgimi pa je bil tudi sprejet sklep, daje letni ju-jitsu tabor v Ftesi, ki ga vsako leto organizira JJZS, mednarodno priznan in priporočen za Hrvaško, BiH, Šibijo in Črno Goro ter širše koteden od razvojnih centrov ju-jitsa v tem delu Evrope, kjer se bodo odvijale tudi mednarodne aktivnosti. Na skupščini je bila imenovana tudi delovna skupina za pripravo novega statuta JJEU, kjer poleg italijanskega in švicarskega sodeluje tudi slovenski predstavnik. atletika FIT je ekplodiral! Maribor - Na EAA mitingu v mnogobojih, ki je štel tudi za odprto prvenstvo Slovenije v mnogobojih, so mladi atleti AK FIT Brežice dosegli prav neveijetne rezultate. Vsi štirje naslovi v najmlajših kategorijah so pripadli Brežičanom. Kar štirikrat so stali na najvišji stopnički. Njihov velik uspeh pa je dopolnil še Rožle Bučalo s 3. mestom med mlajšimi mladinci (5117 točk). Državni prvaki so postali pionirka Maruša Deržanič v sedmeroboju (4082 točk), pionir Denis Butara v osmeroboju (5010 točk), mlajša mladinka Maja Petan v sedmeroboju (4662 točk) in Rok Deržanič, mlajši mladinec, ki je v osmeroboju ne le zmagal, ampak je tudi “rušil” rekorde. Da je bilo veselje v mladi šampionski ekipi še večje, je prispevalo dejstvo, da sta Maja Petan in Rok Deržanič zmogla zelo zahtevne norme mednarodne atletske organizacije in si s tem zagotovila pot na Svetovno prvenstvo za mlajše mladince, ki bo v juliju v Sherbrooku v Kanadi. Maja Petan je v mesecu maju pokazala res odlično pripravljenost, saj je v tem mesecu že dvakrat na 100 m z ovirami tekla bolje od norme, zdaj pa je še normo v sedmeroboju presegla za več kot 400 točk. A če je bila v klubu Majina norma nekako pričakovana, pa je komaj 15-letni Rok Deržanič resnično eksplodiral. “Pomeril seje v osmeroboju, v konkurenci mlajših mladincev do 17 let, sam pa je še pionir. Bilje z eno samo besedo - fantastičen”, pravi trener AK FIT Brežice Henrik Omerzu. Iz discipline v disciplino je postavljal osebne rekorde, krepko izboljšal rekord Slovenije za pionirje na 110 m z ovirami (14,98) in na koncu postavil nov slovenski rekord v osmeroboju za mlajše mladince - 5515 točk. Normo 5300 točk je presegel za 215 točk. Rok Deržanič je torej na eni tekmi postavil kar dva državna rekorda v dveh različnih kategorijah, zato se vsekakor ne gre čuditi, da so v klubu prepričani, da je Rok Deržanič resnično pravi atletski biser. Že v sezoni 2002 je bil izbran za najboljšega atleta pionirja v Sloveniji. Letos pa resnično blesti, saj je to letos že njegov sedmi državni rekord. Pot na svetovno mlajše mladinsko prvenstvo v Kanado si je resnično prigaral. Tam bo med mnogobojci iz celega sveta prav gotovo najmlajši. Vsekakor pa mu bo ta tekma prišla prav za nabiranje potrebnih izkušenj na velikih tekmah. Iz AK FIT Brežice še sporočajo: ”Ne pozabimo! Leta 2005 bo Rok star šele 17 let in takrat bo njegova prava priložnost. Ne bomo skrivali njegovih ambicij. Tako nadarjenega mladega atleta slovenska atletika že dolgo ni imela. Kar pogumno bomo v AK FIT Brežice napovedali. V letu 2005 bo Rok Deržanič pripravljen za medaljo na svetovnem prvenstvu”. Krš Joži dej; ukr C lemi mah na i sin. Joir jem x>li DOS! Mi se o ko \ Obli spei suje vrat lov kjer Pdv nož, — Rokov sanjski osmeroboj: Tek na 100 m, čas 11,61 s, skok v daljino 650 cm, met 5kg krogle 12,98 m, tek na 400 m 52,17 s, rekord Slovenije v teku na 100 s, SSffipffirKfi Kopji 35.57 m in tek na 1000 m 2:51,90. Skupaj je zbral 5515 točk, kar je nov rekord Slovenije za mlajše mladince, kije prej zanašal 5333 točk. ! f 1 držj zun ka; jal drž; Voz Voz 13-ia i iIOZ rokomet Medalje iz Bratislave Bratislava - Na Slovaškem je potekal mednarodni Grand prix karate turnir, na katerem je nastopilo 543 tekmovalcev iz sedmih evropskih držav. Na tekmovanju, kije potekalo po WKC pravilih, so se nastopajoči pomerili v katah posamezno, ekipno in v športnih borbah posamezno in ekipno. Največjega letošnjega turnirja se je udeležila tudi mlada karate državna reprezentanca Karate unije Slovenije pod vodstvom podpredsednika Franja Horna in sekretarja Jurija Orača. Sicer pa je bilo tekmovanje izbirno za sestavo ožje državne karate reprezentance Karate unije Slovenije, ki bo nastopila na prihodnjem svetovnem mladinskem prvenstvu na Nizozemskem. taekwando Dobri tudi v taekvvandoju Kodeljevo - V Ljubljani je potekal drugi krog državnega prvenstva v taekvvondo borbah. Rajhenburčani so nastopili v petčlanski zasedbi, domov so se vrnili s tremi zlatimi in dvema bronastima odličjema. V borbah pionirk nad 50 kg se je na zmagovalno stopničko povzpela Sara Jeler, pri mladinkah do 67 kg je zmagala Jasmina Grilc, pri članicah do 59 kg pa je zlato medaljo osvojila Danijela Grilc. Pri članih je nastopil Damjan Fila, ki je bil tretji. Marija Jeler pa sije v polfi nalu zvila roko in tekmovanje končala pri zdravniku, kljub temu pa je bila na koncu tretja. Rajhenburčani so v prvih dveh rogih osvojili že 12 medalj Končne odločitve o državnih prvakih pa bodo padle meseca oktobra, ko bo zadnji - tretji krog. Za naslov državnega prvaka se bodo potegovali Martin Hriber-šek, Sara Jeler, Danijela Grilc in Jasmina Grilc. Damjanu Fili Mariji Jeler pa je še vedno odprta pot do srebra. ?o ria se Z reprezentanco sta odpotovala tudi predsednik sodniške komisije Marjan Greifoner in član sodniške komisije Primož Stropnik. Reprezentanca, ki so jo sestavljali posamezni člani iz karate klubov Krka Šentjernej, Termo-tehnika, Hypo, WKS A Maribor in Trebnje je bila dokaj uspešna, saj je osvojila štiri medalje, od tega tri srebrne in eno bronasto. Poleg medalj pa je unija osvojila še štiri četrta in tri peta mesta. V ekipni konkurenci deklic 6 do 11 let so Karate unijo Slovenije zastopale Katja Račič, Barbara Bevk in Mirjam Vovko, članice KK Krka Šentjernej, osvojile so 2. mesto, druga ekipa v postavi Klavdija Vovko, Monika Medved in Klavdija Derganc, članice KK Krka pa 4. mesto. Med moškimi ekipami 12 do 15 let se je najbolj odrezala mešana ekipa Slovenije v sestavi Jernej Poljšak, KK Termotehnika, Aljoša Orač in Domen Vavtar, KK Hypo, ki so bili tretji. V ekipni konkurenci med dečki 6 do 11 let pa so člani KK Krka Žan Obra-dovič, Jernej Gorišek in Maks Bambič zasedli 5. mesto. Za unijo je bil v posamezni konkurenci najuspešnejši Domen Vavtar. KK Hypo, kije v katah posamez; no med dečki 9 do 11 let drugi nivo osvojil 2. mesto. V kategoriji dečkov starih 12 do 13 let tretji nivo je Jernej Poljšak, KK Termotehnika, osvojil 2. mesto, Aljoša Orač, KK Hypo, pa 4. mesto. Četrta mesta so osvojili še Erič Marin, KK Hypo med dečki 9 do 11 let drugi nivo, Mirjam Vovko, KK Krka, med deklicam' 12 do 13 let prvi nivo in Uroš Kosec, KK Krka, med dečki 6 df> 8 let prvi nivo. Peto mesto je v posamezni konkurenci osvojili] Tajda Košir, KK Hypo, med. najmlajšimi v kategoriji 6 do 8 le1 \ pa sta bila Patrik Golob, K“ Krka, in Anže Zagorc, KK Hyp« ki sta bila sedmi in deveti. KRONIKA SavaGlas, 12.6.2003 Na policiste streljal duševno moten bolnik Krško - Na Okrožnem sodišču je končana obravnava in izrečena sodba zoper 71-letnega Jožeta Božičnika iz okolice Koprivnice. Obtožnica ga je bremenila preprečitve uradnega dejanja uradni osebi ter nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem. Izrečen mu je ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti. Osumljeni Božičnik je septembra 2001 grozil in s pištolo mahal pred veterinarjem, ki gaje na intervencijo poklical njegov sin. Veterinar seje zatekel k sosedom in poklical policijo, osumljeni pa je nato streljal na krška policista. Na kraju dogajanja je posredovala tudi specialna enota policije. Večurna pogajanja, ki so se od večernih ur zavlekla krepko v noč, niso obrodila uspeha. Obtoženi je ustrelil tudi v smeri specialcev, ki v pričanjih izkazujejo, da je strel prebil vhodna vrata v višini do pol metra nad njihovimi glavami. Vdrli so v hišo, kjer je obdolženi orožje sicer odvrgel, vendar se je branil še z nožem. Naknadno so ugotovili, da je imel dve doma narejeni pištoli in še pištolo svinčnik. Ob tokratnem pričanju dveh krških policistov in treh specialcev je mnenje podal tudi izvedenec. Osumljeni je že dolga leta duševno bolan in izvedenec meni, da zaradi hude duševne motnje ni imel v oblasti svojih dejanj in ni mogel razumsko presojati. Izvedenec je sicer pojasnil, daje Božičnik sam izrazil pripravljenost, da biva v ustanovi, ki ni psihiatrična bolnišnica, saj ne more skrbeti sam zase. Že sedaj se nahaja v enem od posavskih domov z ustrezno psihiatrično oskrbo, kar za njegovo zdravstveno stanje po mnenju izvedenca zadošča. Tako sta se zagovornik Dušan Medved in tožilec Jože Zevnik strinjala z izrekom ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, vendar pod zdravniškim nadzorom. Predsednik senata Miloš Medved je tako tudi presodil. V obrazložitvi sodbe je pojasnil, da sicer ni dvoma, daje obtoženi storil očitana dejanja, vendar jih je storil v stanju neprištevnosti. Pojasnil je še, da se ukrep lahko izreče za dobo dveh let, po letu dni pa bo sodišče na podlagi zdravniškega mnenja moralo ponovno odločati o njegovi usodi. V drugačnih okoliščinah bi mu lahko sodili tudi za poskus umora. Zaseženo doma izdelano orožje so mu odvzeli in ga oprostili plačila postopka. Sodba še ni pravnomočna. Suzana Vahtarič V Se vedno brez epiloga Krško - Na Okrožnem sodišču bi se morala nadaljevati tudi glavna obravnava, pričeta januarja letos, v primeru izsiljevanja podjetnika Darka Krošlja iz Brežic. Gre za sojenje Francu in Danielu Grilcu ter Matejki Peklaj za kaznivo dejanje izsiljevanja ter Ivanu Balonu za napeljevanje h kaznivemu dejanju. Izsiljevanje povračila domnevnega dolga, ki z obrestmi vred znaša 231 tisoč mark, izhaja iz leta 1997, ko so obdolženega Franca Grilca policisti prijeli ob prevzemu prvega obroka dolga. Tokrat se Grič in Pekla-jeva ter njena zagovornica niso odzvali na obravnavo, Peklajeva je sicer navedla zdravstvene težave, zato je bila obravnava preložena na 3. julij. S.V. Prometna nesreča s smrtnim izidom Mrtvice, 29. maj - Voznik osebnega avtomobila 53-letni S.J., državljan BiH, je na hitri cesti iz smeri Novega mesta proti Obrežju 2unaj naselja Mrtvice v ravninskem predelu ceste iz neznanega vzroka zapeljal na nasprotno smemo vozišče. Nasproti je pravilno pripeljal voznik tovornega avtomobila s polpriklopnikom 36-letni S.R., državljan Hrvaške. Med vozili je prišlo do silovitega trčenja. Osebno vozilo je po trčenju odbilo v desno in je obstalo na vozišču, tovorno vozilo pa seje prevrnilo na bok ob desni strani vozišča. V osebno vozilo S.J. je nato trčil še voznik osebnega avtomobila 33-letni P.H.D., državljan Francije in nato v njega še voznik osebnega avtomobila 49-letni Dž.O., državljan Hrvaške. Oba sta prav tako vozila v smeri Obrežja, vendar naleta kljub zaviranju nista mogla Preprečiti. y nesreči je voznik - državljan BiH utrpel tako hude telesne Poškodbe, daje na kraju umrl. Na udeleženih vozilih je nastala mate-r'alna škoda, ki po nestrokovni oceni presega 5.000.000 SIT. Nesreča Se je zgodila okoli polnoči, cesta pa je bila za promet popolnoma žaPna tri ure. S.V. Delovna nesreča Obrežje, 3. junij - Delavec, 26-letni državljan BiH, je opravljal ^eki pri grac)nji nadvoza čez hitro cesto zunaj naselja Obrežje. Ko je n°dil po deski, ki je povezovala betonski nosilec in kovinsko kon-strukcijo, mu je spodrsnilo. Padel je z višine nekaj več kot 2 m in pri Padcu utrpel hude telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom so ga odpel-Jali v brežiško bolnišnico. Ponovno škropiva Globoko, 2. junij - Ponoči je neznani storilec vlomil v trgovino Kmečke ^druge Bre,ice v Globokem. Iz notranjih prostorov je odtujil večjo količino pečnih škropiv. Lastnik je s tatvino oškodovan za okoli 550.000 SIT. | °dobno tatvino je isto podjetje doživelo pred časom v Brežicah, ko. je ežnani storilec odnesel za milijon in pol izbranih dragih škropiv. Ogrožanje varnosti Žadovinek, 4. junij - V zgodnjih večerih urah je 37-letni A.Š. iz ^"°lice Krškega zapeljal osebni avtomobil na letalsko stezo v I adovinku v času, ko bi na stezi moralo pristati motorno letalo. Ko je '"štruktor v motornem letalu opazil osebni avtomobil na stezi, je pre-- p‘n,l postopek pristajanja in pričel pospeševati hitrost, daje prešel v KpSo vzpenjanja. Pri tem je letalo preletelo stoječe vozilo približno 3 nad stezo. Nato je pilot z letalom pristal proti smeri vetra z nasprotne |5rieri, osumljeni pa se je z vozilom odpeljal v smeri glavne ceste rško - Drnovo. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba. Posavski policisti peti Slovenija - Na območju Policijske akademije v Tacnu in vadbenega centra v Gotenici so zadnje dni maja potekale dvodnevne že druge policijske igre. Udeležilo se jih je 785 tekmovalcev v 20 ekipah Generalne policijske uprave in vseh policijskih uprav, tudi krške. Ekipo PU Krško je sestavljalo 55 tekmovalcev, ki so z svoje-nimi 113 točkami ekipno zasedli odlično peto mesto. Pred njimi so bile Specialna enota Generalne policijske uprave s 137 točkami, sledile so ekipe PU Ljubljana, Celje in Maribor. Kot je dejal inšpektor v Uradu direktorja PU Krško Andrej Bobek, je vsak posamezni tekmovalec dal maksimalni prispevek, da bi posamezne ekipe dosegle čim boljšo uvrstitev. Čeprav je ponekod zmanjkal kanček sreče, so nase opozorili že lani, ko so osvojili sedmo mesto. Letos pa je ob osvojenem petem mestu direktor Uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave Stane Veniger dejal, da niso več “mali” in da morajo tekmovalci drugih uprav še kako resno računati s PU Krško. Dokazali so, da so poleg tekmovalcev dobri prijatelji in prav homogenost ter kolektivni duh tekmovalcev so bili največja odlika krških tekmoval- cev, je še dodal Bobek. Policisti in policistke so se v ekipah pomerili v ju-jitsu, judu, streljanju s pištolo in zračno puško, odbojko, nogometu, policijskem mnogoboju in šahu. Med posameznimi tekmovalci pa so prejeli medalje Dejan Kink za 3. mesto v ju-jitsu tehnike in praktični postopek, Vesna Kelhar 3. mesto v streljanju z zračno puško, Darko Vranetič 3. mesto v policijskem obrambnem streljanju ter Robert Gorenc in Robert Mlinarič, oba 3. mesto v ju-jitsu borbe. Za popestritev policijskih iger so se .v nogometni tekmi pomerili ekipa vodstva policije in ekipa glasbene skupine Mambo Kings, ki je ob zaključku prvega dne tekmovanja v Tacnu zabavala tekmovalce. Slikarji, med katerimi je bil tudi Janez Klavžar iz PU Krško, pa so z različnimi slikarskimi tehnikami upodobili Policijsko akademijo in dela postavili na ogled. S.V. Minuta dolga celo življenje Slovenija, Posavje - Od 9. do 21. junija poteka na območjih vseh 11 policijskih uprav preventivna akcija “Minuta v prometu je lahko dolga celo življenje”. Z njo želi policija pred poletnimi meseci, ko na cestah umre največ ljudi, opozoriti na problem prehitre vožnje. Hitrost je najpogostejši vzrok prometnih nesreč, tudi tistih s smrtnim izidom in tistih s poškodbami. V tem tednu je specializirana enota za nadzor prometa iz Ljubljane v sodelovanju s policijskima postajama Brežice in Sevnica izvedla preventivno akcijo. V Brežicah je akcija potekala na parkirnem prostoru pri blagovnici, v Sevnici pa na parkirnem prostoru pri HTC. Namen akcije je bil ponovno opozoriti na problematiko hitrosti v cestnem prometu, ki je pereča tudi na posavskih cestah, ter na posledice prehitre vožnje. Akcija je enotna; policisti na dobro obiskanih točkah po vsej državi vzpostavijo infotočke, na katerih prikažejo delovanje civilnega vozila policije z vgrajenim videonadzornim sistemom. Obiskovalcem nudijo informacije o problematiki prehitre vožnje in posnetke kršitev cestno prometnih predpisov. Policisti tudi svetujejo glede varne vožnje in delijo zloženke nato temo. Na infotočki pa vodja policijskega okoliša, kjer akcija poteka, odgovarja na vprašanja o lokalni prometno-vamost-ni problematiki. S.V. Po podatkih policije je v juniju, juliju in avgustu lani na slovenskih cestah umrlo 81 ljudi, kar je 30 odstotkov vseh smrtnih žrtev v letu 2002. Zaradi prehitre vožnje je umrlo 117 ljudi oziroma 23 manj kot v letu 2001. Lani je bilo na cestah skupaj 251 smrtnih žrtev, leta 2001 pa 267. Zaradi neprilagojene hitrosti seje lani huje poškodovalo 630 ljudi, predlani 998, lažje pa 3707, leto prej 3136. kompas po pravnih labirintih M Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin Nadaljevanje iz prejšnje številke... Primerjava nove pravne ureditve prometa s kmetijskimi zemljišči s prejšnjo Predkupni upravičenci Pri uveljavljanju zakonite predkupne pravice je potrebno upoštevati določila obligacijskega zakonika. Predkupni upravičenec mora v 30 dneh po prejemu lastnikovega obvestila o nameravani prodaji na zanesljiv način obvestiti prodajalca o odločitvi, da bo izkoristil svojo predkupno pravico. Hkrati z izjavo, da kupuje stvar, mora plačati kupnino, določeno v lastnikovem obvestilu o nameravani prodaji, ali jo položiti na sodišču. Čas trajanja predkupne pravice Predkupna pravica preneha s potekom časa določenim s pogodbo. Če čas trajanja predkupne pravice ni določen s pogodbo, predkupna pravica preneha s potekom petih let od sklenitve pogodbe. Če je prodajalec kmetijsko zemljišče prodal in prenesel lastnino na tretjega, ne da bi obvestil predkupnega upravičenca, in če je bila tretjemu predkupna pravica upravičenca znana ali mu ni mogla ostati neznana, lahko predkupni upravičenec v šestih mesecih, šteto od dne, ko je zvedel za prodajno pogodbo, zahteva, da se pogodba razveljavi in se kmetijsko zemljišče pod enakimi pogoji proda njemu. Če prodajalec posreduje kupcu oziroma predkupnemu upravičencu napačne podatke o pogojih prodaje, šestmesečni rok teče od dne, ko je zvedel za prave pogoje prodaje. Status kmeta Status kmeta lahko pridobi fizična oseba, ki ima najmanj četrto stopnjo izobrazbe, če opravi preizkus znanja po programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol in na zapisnik pri upravni enoti poda izjavo, da bo sama ali s pomočjo drugih obdelovala kmetijska zemljišča, za katera izkaže, da jih bo pridobila. Vsebino in način preizkusa znanja bo predpisal minister, ki je pristojen za kmetijstvo. Sicer pa novela zakona določa status kmeta enako kot doslej, le da je sedaj izpuščen morski ribič. Novost je tudi, da se za samostojnega podjetnika - posameznika in za kmetijsko organizacijo (gospodarsko družbo, kmetijsko zadrugo ali drugo pravno osebo) po tem zakonu šteje tista fizična ali pravna oseba, ki je registrirana za kmetijsko dejavnost in ustvari več kot 50 odstotkov prihodka iz kmetijske dejavnosti. Zakup kmetijskega zemljišča Dopolnjen je prednostni vrstni red upravičencev za zakup. Na prvem mestu je zakupnik kmetijskega zemljišča, sledita pa mu zakupnik mejnega zemljišča in kmet mejaš ter na tretjem mestu drugi kmet, kmetijska organizacija, ali s.p. posameznik. Pravni posli, sklenjeni v času med 29. marcem in 16. aprilom 2003 Če je bila pogodba sklenjena v obdobju do 16. aprila 2003 (to je bil čas pravne praznine) in je bila predložena davčni upravi in je bil prodajalčev podpis na pogodbi overjen pri notarju, je bil pravni posel veljavno sklenjen brez odobritve upravne enote, ker ni bilo predpisa, ki bi zahteval vložitev ponudbe za prodajo ter odobritev z odločbo upravne enote. V tem času smo imeli pravno praznino in je bil promet s kmetijskimi zemljišči prost brez omejitev. Kljub temu pa je bilo v navedenem času prepovedano razpolaganje z zaščiteno kmetijo, s pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja za časa življenja, pogodbo o dosmrtnem preživljanju ter darilno pogodbo za primer smrti V praksi se je pojavilo vprašanje, kaj s tistimi pogodbami, ki so bile sklenjene med 29.marcem in 16. aprilom 2003 (novela zakona o prometu s kmetijskimi zemljišči je namreč začela veljati 17. aprila 2003), ni pa bil na pogodbi ovetjen podpis prodajalca (ali darovalca, izročitelja, preživljanca itd.) pri notarju, ali je bil do 16.aprila 2003 sklenjen pravni posel pri notarju v obliki notarskega zapisa, ki še ni bil predložen davčnemu uradu. Davčni predpisi določajo, daje davčni zavezanec dolžan vložiti davčno napoved v roku 15 dni po sklenitvi pravnega posla. Zakon o notariatu pa ne določa roka, v katerem bi moral odtujitelj nepremičnine pri notarju overiti svoj podpis na pogodbi. Iz tega sledi, da so bili veljavno sklenjeni vsi tisti pravni posli v prometu s kmetijskimi zemljišči, za katere lahko stranke verodostojno dokažejo, da so bile sklenjene med 29.3 2003 in 16.4.2003. Tak dokaz je zlasti potrdilo davčnega urada o datumu prejema pogodbe in davčne napovedi in notarsko potrdilo o overovitvi posla. Novela zakona sicer v 5. členu določa, da se postopki za odobritev pravnega posla, začeti pred uveljavitvijo tega zakona (torej pred 17.4.2003), zaključijo v'skladu s novim zakonom. Ta vsebinsko prehodna določba pa se lahko nanaša samo na vloge za odobritev pravnih poslov, ki so bili sklenjeni pred 29.3.2003 (ko je še veljal star predpis), ne pa za čas, ko je bil star predpis že razveljavljen, vendar še ni začel veljati novi. RAZVEDRILO HOROSKOF OVEM Strahovi in dileme, ki vas mučijo zadnje dni, se bodo razjasnili. Čas, ki ga boste preživeli s partneijem, bo prijeten in zelo hitro boste spoznali, da vas še zmeraj ljubi, kot vas je nekoč. Bojazni so bile neupravičene. BIK Vi se pa resnično znate obremenjevati z vsemi stvarmi, ki vas sploh ne zadevajo. Veliko pametneje bo, če boste svojo energijo in čas namenili partneiju, ki se ob vas dolgočasi. Raje ga presenetite in ga spet osvojite. DVO JCKA Če ste mislili, da ste v vsemu naj, ste se pošteno ušteli. Bežni znanec vam bo namignil, da vas nekateri bližnji sodelavci le nimajo tako v čislih, kot ste domnevali. Brez panike. Ne obremenjujte se s tem, ni vredno. RAK Če boste ves čas žalostno razmišljali o preteklosti, boste stopicali le na mestu. Življenje pa je polno lepih trenutkov, ki čakajo tudi na vas. Pozabite na preteklost in se z novo energijo poženite v lepšo prihodnost. LEV Pri vasje pa zavlada panika v denarnici. Postala je nekoliko ožja, kot bi želeli. Brez skrbi, iznajdljivi kot ste, se vam bo kmalu spet odebelila. Jasno, da morate zato tudi sami nekaj storiti - torej zavihajte rokave. DEVICA Nadrejeni bodo veseli vaših novih idej in delavnosti, a našel se bo nekdo, ki vas bo pri tem skušal omejevati. Ne dajte se zmesti, bodite samozavestni in odločni, kot znate. Verjemite vase in v svoje sposobnosti, pa bo. TEHTMICA Ne iščite prepirov v službi, ker boste plačali previsoko ceno. Pa še sovraštvo nadrejenih si boste nakopali in tudi tistih, ki komaj čakajo, da bi vam lahko škodovali. Saj boste še zaslužili, če ne tako, pa postrani. ŠKORPI JOPI Je res potrebno, da je soseda z vsem, kar zadeva vas, na tekočem? Nikar ji ne zaupajte preveč, le kaj jo brigajo vaše skrbi, saj ima svojih dovolj. Resje, da ne bo lahko, in pošteno se boste namučili, a se bo splačalo. STRELEC Kam in zakaj tako hitite? Zakaj se nekoliko ne umirite in čas namenite tudi malim dogodkom. Oni imajo prav tako svoj pomen. Tako pa priložnosti kar polzijo mimo vas. Če boste bolj premišljeni, vam bo uspelo celo zaslužiti. KOZOROG Vi pa na juriš na novo delovno področje in to kar brez vseh izkušenj? Dajte no! Nič ni narobe, da se lotite novega posla a kakšen nasvet in pomoč, ki vam jo ponuja nekdo v vaši bližini vseeno sprejmite, ker bo lažje. VODPiAR Ne delajte računov brez krčmarja. Vaša prizadevanja, da bi bili na delovnem mestu uspešni in da bi napredovali, bodo bolj slaba. Najprej vas mora opaziti predpostavljeni. Torej naredite tako, da bo za vas najboljše. RIBI V življenju vas rešuje pozitivno mišljenje in tudi tokrat bo tako. Težave boste premagali, pritiski nadrejenih pa se vam tudi ne bodo zdeli posebno pretresljivi. Imate srečo, vsakdo se ne znajde tako dobro, kot se vi. fU&tML% ti n no WWW.9AP10-fTAjnSKt-¥ALSt Vsi otroci se radi preoblačijo, ličijo in se pretvarjajo, da so igralci v gledališču. Knjiga Na odru vam bo v pomoč pri pripravi otroške predstave. V njej boste našli zamisli za predstave in poiskali rešitve za uspešno izdelavo kulis in kostumov ter se naučili osnov gledališkega ličenja. Napeta mladinska kriminalka Žal mi je izpostavlja vprašanji prijateljskega zavezništva in odgovornosti za stoijena vprašanja. Večerni nakup osvežilne pijače na bencinski črpalki se sprevrže v pravo moro za štiri najstnike, saj je bil ravno v tistem času umoijen uslužbenec servisa, varnostne kamere pa so zabeležile prav njihov avto. Naj postanejo lažnivci ali se soočijo z resnico in vsemi posledicami? Knjiga Soočanje z dušo narave prikazuje, kako lahko ob pomoči meditacije v naravi ustvaijate dobre medčloveške odnose, rešujete različne probleme, krepite imunski sistem, uresničujete cilje in kako lahko ob pomoči narave prebudite svoje najgloblje bistvo. Predstavljena je pot in načini pomoči pri premagovanju strahu pred boleznijo in smrtjo, obvladovanju stresa, brezvoljnosti, žalosti in depresije, pri odpravljanju pretirane kritičnosti, oblikovanju pozitivne samopodobe, pri razvijanju sposobnosti odpuščanja in pri obvladovanju krize duhovne rasti. V knjigi Duhovna pomoč pri zasvojenosti z ogljikovimi hidrati avtoija opisujem vlogo, ki jo imajo telo, razum in čustva pri občutkih lakote, sle po hrani in izgubi nadzora, resnične zgodbe tistih, ki so premagali občutke krivde, razočaranja, prikrajšanosti in strahu pred tem, da bi ponovno pridobili odvečne kilograme ter predpisujem vaje, ki vam bodo pomagale doseči cilj. Avtorica Marinka Fritz-Kunc v romanu Modri pulover odkriva liste, na videz subtilne in vendar izredno pomembne oblike psihičnega nasilja staršev nad otroki, ki se kaže v nezaupanju, obtoževanju, povzročanju občutkov krivde, sumničenju-besedah, ki bolijo vsakega človeka, tem bolj pa odraščajočega mladega človeka v dobi zorenja in oblikovanja svoje edinstvene osebnosti. Poleg obsežne zbirke knjig najdete v Knjižnici Brežice tudi preko 200 naslovov časnikov in časopisov. Tokrat vam predstavljamo najnovejše pridobitve. Gradbenik je revija za gradbeništvo, gradbene materiale in prev jektiranje. Tisti, ki bi se radi znebili odvečnih kilogramov ali pa bi radi zaživeli zdravo, prelistajte revijo Rina. Bralcem, ki gradijo, obnavljajo ali opremljajo stanovanje, hišo ali njeno okolico in tistim, ki se poklicno uk-valjajo s to dejavnostjo, ponujamo revijo Gradim. Glavne teme v reviji so gradbeni materiali, način gradnje, fasade, strehe, tla, stropi, izolacijski materiali, stavbno pohištvo, inštalacije, ogrevanje in hlajenje, izraba sončne energije, obnova, odstranjevanje vlage, zaščita lesa, vikendi, vrtna oprema, tlakovanje dvorišč, artiitektura vrta in oprema notranjih prostorov. Ljubiteljem vina, kulinarike in dingih užitkov priporočamo revijo Vino. Revija Enaplus pa vsebuje teme o jedači, pijači, dekoraciji in sodobnih trendih. Revija obvešča o novostih v oblikovanju tako na področju namizne dekoracije, oblikovalskih trendov doma in v svetu ter o smereh razvoja v gostinski ponudbi in sodobnem prehranjevanju ter ponuja veliko dobrih receptov. Moj lepi vrt pa je naj večja evropska uspešnica za ljubiteljske vrt-natje. Opozaijamo vas na poletni delovni čas. Knjižnica bo julija in avgusta v ponedeljek, torek, četrtek in petek odprta od 7. do 15. ure ter v sredo od 11. do 18. 30 ure. Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http'Ji www.bre.sik.si/). v mbriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programi) Radia Brežice in Radia Sevnica v petek, 13. junija, ob 9.30 ter na oglasiti deski v Knjižnici Brežice. Sabina Strmecki, univ.dip.bibl- ; stran 17 .__ “Živi zdravo za zabavo" ali “0 tej deklici bomo še veliko slišali" To je geslo, ki ga sledi Mateja Suban, učenka 7.a razreda OŠ Brežice. Matejo poznamo kot uspešno športnico; lahko jo vidimo pri rokometu; nazadnje pa je na polfinalnem tekmovanju v malem nogometu za dekleta osvojila posebno priznanje za najboljšo strelko. Natalija: Kako si se odzvala na priznanje za najboljšo strelko v malem nogometu? Mateja: Omenjenega priznanja nisem pričakovala, vsekakor pa sem bila zelo vesela. Natalija: Polfinalno tekmovanje je za vami. Verjetno si spremljala tudi igro ostalih nogometnih ekip. Katero ekipo si uvrščala med ‘favorite”? Mateja: Zame so bila to dekleta iz OŠ Stična. Natalija: Nogomet gotovo ni edini šport, ki te navdušuje? Mateja: Šport imam rada, ob nogometu se ukvarjam še z rokometom in odbojko. Natalija: Zaupaj nam še moto, ki ga slediš v življenju Mateja: ŽIVI ZDRAVO ZA ZABAVO! Natalija Ajster, 8.d, novinarski krožek OŠ Brežice Kako življenje vidijo otroci... Otroci nimajo predsodkov in zadržkov, povejo odkrito, kot slišijo in vidijo.Jn sicer takole: Kako se odrasli odločijo za poroko? Najti moraš nekoga, ki ima rad enake stvari kot ti. Če imaš rad nogomet, potem mora tudi ona 'meti rada nogomet, lepo je, da ti prinese še čips in pivo. Tim, 8 let Človek se sploh ne odloči sam, koga bo poročil. Bog se odloči za tebe že dolgo vnaprej in potem Sele vidiš, kakšnega hudiča ti oberi za vrat. Kirsten, 9 let Katera je najboljša starost za Poroko? Sploh ni nobene “najboljše ^arosti” za poroko. Moraš bit kar fejst prtegnen”, da se sploh hočeš poročit! Max, 8 let Kdaj lahko nekoga poljubiš? Če je bogat. Pamela, 7 let Če žensko poljubiš, potem se t^oraš z njo poročit in z njo imet °troke. Tako je pač to. Henri, 8 let Kaj je bolje, ostati samski ali Se poročiti? Hja, ne vem, kaj je bolje, am-Pnk ko se z žensko poročiš, se *elo zredi. Til, 8 let . Za punce je boljše, da ostane-J° samske. Ampak moški rabijo tekoga za čiščenje... Anna, 9 let Kaj je potrebno za uspešen zakon? Da rečeš ženi, da je lepa, tudi i izgleda, kot da jo je povozil Pot na motje Gremo na morje! Juhu! Očka vozi Z veliko hitrostjo, toda ne s preveliko norostjo. “Pazi! Tam je pešec! ”, zavpije mami, zavre tudi avto za nami. Očka se pelje naprej, da bomo na morju čimprej. Toda na poti nas pet semaforjev ustavi: rdeča, rumena, gremo, zdaj je zelena! Hrib in dolina, polje, ravnina, cesta zavita, oči in mami vztrajno molčita. Jaz pa, paglavček mali, Gledam, kje obala je skrita. STOP! Policaj nas ustavi! Gleda, če gospod na sliki je pravi. Očitno všeč smo mu postali, ker policist od nas se odpravi. “Pa srečno vožnjo!" pravi. Oči spet se na cesto postavi, hrib in dolina, polje in ravnina, zarja in morje se krasno bleščita. Marko Žibert, 3.d, OŠ Brežice Zaključek bralne značke v OŠ Artiče V ponedeljek, 26. maja, smo imeli v šolski telovadnici podelitev bralnih značk, ki jih je prišel podeljevat Andrej Rozman -Roza. Ko je vstopil v dvorano, smo se vsi ozrli proti njemu in mu zaploskali. Najprej sta ga povezovalca programa nekaj vprašala. Nato so prišli učenci in ga spraševali, kar jih je zanimalo. Potem se je predstavil. Povedal je, da nikoli ni imel brk, da ne kadi in da se ukvarja s pisanjem pesmi. Presenetljivo je bilo, da se jih je naučil na pamet. Povedal nam je pesem o pomladi, Zmedeno pesem, sodobno Urško in pesem o mareli. Vse pesmi so mi bile všeč, ker so se rimale. Ta bralna značka je bila nekaj posebnega. O Andreju Rozmanu sem izvedela veliko več kot iz televizije. Saša Kolman, 4. r., OŠ Artiče Vrtec praznoval 30. rojstni dan Kostanjevica na Krki - Pred časom je bilo v Kostanjevici spet živahno, živahno, mestece pa je napolnil vesel otroški smeh. Razlog za veselje in otroški smeh je bilo tretje desetletje delovanja tamkajšnjega vrtca v sklopu osnovne šole Jožeta Gorjupa. To pa ni bila edina pomembna obeležitev, kajti sočasno so obeležili tudi kar pol stoletja predšolske vzgoje mesteca, ki slovi ne le po svojih naravnih lepotah ampak tudi po velikih imenih, ki so obeležila zgodovino kraja in tudi Slovenije. Danes vrtec v Kostanjevici obiskuje nekaj čez 100 malčkov, število otrok pa zadnja leta ostaja na enaki ravni, kar je pravzaprav celo spodbudno, če vemo, da marsikje radi potožijo o upadu števila malčkov. Sicer pa povejmo še, da so skupaj s starši krepko zavihali rokave in otrokom uredili in preuredili otroško igrišče, na katerem se nasmihajo tudi nova igrala. In prenovljeno igrišče je bilo prizorišče velike zabave ob 30. rojstnem dnevu vrtca. Tam je bila namreč prireditev Klip-klop. Uspeh MPZ Adama Bohoriča Brestanica Ponovno je tu pomlad in prav ta čarobni letni čas je tisti, ki vsako leto dokaže, kako smo se celo leto trudili v pevskih zborih, da bi na občinski reviji zapeli najbolje. Mi smo letos ponovno dokazali, da nekaj veljamo in se tako uvrstili na medobmočno revijo Bele Krajine, Dolenjske in Posavja. Seveda pa to ne pride samo po sebi. Če bi v šali uporabili rek, ki pravi: “Za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska”, gre našemu uspešnemu pevskemu zboru zahvala uspešni zborovodkinji Stanki Macur, pa brez šale! Prav ona je tista oseba, kateri se lahko zahvalimo, da smo uspeli. Brestaniški mladinski pevski zbor šteje 31 članov. Čeprav nas res ni veliko, vsako leto potrdimo rek, daje strup v majhni “flaški”. Vsak glas ima pevske vaje dvakrat tedensko. Čeprav, priznam, smo ponavadi pravi “vražički”, saj smo zelo utrujeni po dolgem pouku, nam naša zborovodkinja s svojimi šalami in vedno nasmejanim obrazom vlije novo veselje in moč za prepevanje. Naš mladostni smeh pa je najbolj iskren in iz srca in je nenazadnje glasba naše duše. Verjamem, da je tudi zato naša glasba tako uspešna. Stanka nam ponavadi izbere malce zahtevnejše pesmi, ker pravi, da smo zanje dovolj sposobni. Pilimo in pilimo jih tako dolgo, dokler ne “čutimo mravljincev po telesu”, kot rada reče zborovodkinja. Verjemite, da je temu res tako. Upam, da ste bili v viteški dvorani v Brežicah in ste se prepričali na lastna ušesa. Lahko pa nam še vedno prisluhnete tudi 10. junija na brestaniškem gradu, ko bomo Brestaničani zapeli na že ustaljeni vsakoletni prireditvi “Brestanica poje”. Simona Sotošek, 8.b, OŠ Adama Bohoriča Brestanica 34. srečanje mladih zgodovinaijev Savudrija - Na 34. srečanju mladih zgodovinarjev so bile prisotne tudi osnovne šole iz Posavja. In sicer seje srečanja udeležilo kar 70 slovenskih osnovnih šol, ki sojih organizatorji razdelili po skupinah, v katerih je bilo združenih po petnajst šol. Letošnji projekt zgodovinskih krožkov oziroma mladih zgodovinaijev je temeljil na naslovu projektne naloge ‘Tehnične spremembe v vsakdan”. Prvi dan je potekala predstavitev po skupinah, svoje naloge so predstavili mladi zgodovinarji, popoldanske urice, ko so mladi udeleženci počivali in si ogledovali Savudrijo, pa so mentorji sodelovali v delavnicah, zvečer je sledila še podelitev priznanj. Kot nam je povedala mentorica zgodovinskega krožka na OS Leskovec pri Krškem Zdenka Horvat - tudi oni so bili med udeleženci - je letos prvič potekalo tudi ocenjevanje nastopa skupin, in če je bila komisija v dilemi glede ocenjevanja posamezne skupine, je bila omenjena ocena tudi upoštevana. Vsaka udeležena šola je prejela priznanje, vendar pa so najboljšim podelili najžlahtnejše; tako je v Posavje prišlo tudi kar nekaj zlatih priznanj, ki so jih osvojili mladi zgodovinarji iz OŠ Leskovec pri Krškem, OŠ Brestanica in iz OS Brežice, srebrno priznanje so podelili OŠ Jurij Dalmatin iz Krškega, priznanja pa so prejele še OŠ Tržišče, Šentjanž in Blanca. SavaGlas, 12.6.2003 Odtekli smo prvi krog “Če hočeš videti, moraš gledati s srcem!” je rekel Mali princ. Prav ta misel je porajala idejo o pisanju, kaj je dobro, plemenito, kaj lahko storimo za druge, za prijatelje, za mir. In tako seje začelo na OS Ledina. Preraslo je šolske meje in k pisanju se je priključilo deset OŠ iz Slovenije ter šoli iz Francije in Španije. Med slovenskimi šolami je tudi naša. Zakaj? Pri nas je delavno in živahno. Vodijo nas številne lepe misli, ki bogatijo duha, preživljamo čudovite trenutke, ki plemenitijo. Ravno o tem smo pisali in preko spletnega časopisa obveščali širšo javnost, kdo smo in kaj delamo. In kdo smo? Živahne in vedoželjne šestošolke - Nataša, Ana, Sara, Maša, Eva, Jasna in če preberete začetnice naših imen, veste, da smo vesele narave. V sredo, 4. junija, smo se odpravile na OŠ Ledina, kjer je bilo srečanje sodelujočih skupin, vsaka je pripravila predstavitev. To je bil del srečanja, v prvem delu pa so kulturni program izvedli domačini, v goste je prišel letošnji Levstikov nagrajenec, pesnik Tone Pavček. Dobro ga poznamo po prelepih pesmih, po mislih o življenju, zaljubljenosti, soncu, in njegov nastop nas je očaral. Ob koncu programa smo skupaj zapeli in zaplesali. Po prigrizku smo šli na lov za zakladom. Našli smo ga na ljubljanskem gradu. Poslovili smo se in si obljubili vsakoletno srečanje. Bilo je naravnost čudovito in to je dobra vest iz naše šole, tokrat za Sava-Glas, projekt “Dobre vesti” pa nam je v spodbudo, da jih bo še veliko. Šestošolke: N-A-S-M-E-J OŠ XIV divizije Senovo Potovanje v drugačnost Druga-nost. Strah nas je ‘e same besede. Mnogokrat premalo mislimo na ljudi, ki so druga~ni. Vendar to ni prav! Tudi oni dihajo, ‘ivijo, se smejijo, veselijo. Le da se je z njimi usoda ‘e na za~etku ‘ivljenja kruto poigrala. In zdaj? Zdaj so na robu dru‘be, pre‘ivetja. Letojnja tema tekmovanja za Cankaijevo priznanje je bila prav druga-nost. U~enci osnovnih {ol smo prebirali knjigo Janje Vidmar “Princeska z napako”. Z o~mi male izob-enke, Bosanke Fatime, smo dodobra spoznali 'ivljenje na cesti, 'ivljenje na{ega mesta, ki le ni tako lepo. Kako dobro smo knjigo razumeli, so pokazali {olski testi na mati~ni {oli. U~ence iz Posavja, ki smo se uvrstili naprej, so -akali preizkusi znanja na dr avni ravni v Dobovi. Strah in pri-akovanje sta rasla. Za ves na{ trud, ki smo ga vlo'ili v princesko, so nas organizatorji nagradili. V -etrtek, 22. maja, sta na pot krenila avtobusa s tekmovalci za Cankaijevo priznanje. Na{ prvi cilj je bila knji'niča Fran~i{ kanskega samostana, kjer nam je pater Felicijan nazorno prikazal razvoj knjig na Slovenskem ter s svojo razlago vzbudil zanimanje prav vsakogar. Izvedeli smo mnogo stvari, ki so se nam zdele druga~ne, skoraj neveijet-ne. Po kraj{em premoru nas je -akal ogled romskih naselij v okolici Novega mesta. Le be'en pogled skozi okno, nato razmi{Ijanje ... Kako, zakaj ljudje dovolimo, da rev( -ina kvari lepoto 'ivljenja?! Lesene kolibe, neurejenost, kupi smeti, umazani, bosi otroci ... [ele tistega dne sem se resni~no zavedla, v kak (nem svetu 'ivimo. Medtem ko se nekateri Drugačni, pa vendar enaki - ponosni na svoje kulturno izročilo, katere del je tudi folklora. valjajo v bogastvu, spet drugi 'ive iz dneva v dan, ne da bi vedeli, kaj bo z njimi jutri. Imeli smo prilo'nost spoznati Roma, ki je s trdo voljo in delavnostjo za~el bolj{e 'ivljenje. To spoznanje seje le (e potrdilo, ko smo obiskali enega najbolj urejenih romskih naselij na Dolenjskem. Saj bi -lovek sploh ne vedel, da tam 'ive Romi. Proti ve~eru seje na{a dru(~ina odpravila na igri{-e (mihelske osnovne (ole. Tam se je odvijala kulturna prireditev “Ve-er ciganske poezije in folklore”. Spoznali smo njihov na~in 'ivljenja, njihovo kulturo. Dan smo zaklju-ili s podelitvijo priznanj in knji'nih nagrad zlatim “cankarjevcem”. Na(i pogovori v avtobusu so se navezali na druga-nost, bili smo veseli, da ‘ivimo v na(em svetu, svetu, ki se zdi lep. Veijamem, da bomo (e kdaj pomislili na dogodke tistega dne, (e kdaj zaprli o~i ter videli in sprejeli druga-nost. Jerneja Kranjec, 8.a, OŠ Sava Kladnika Sevnica OGLASI VIDEM KRŠKO d.d. / Občankam in občanom, poslovnim partnerjem in vsem prijateljem čestitamo ob prazniku občine Krško. Tovarniška 18,8270 Krško, SLOVENIJA, Tel.: +386(0)7 48 11 100, Fax: +386(0)7 49 21 115,49 22 077 \E-mail: 1|j)ap@vipap.$i, http://www.vipap.si ROZMAN LAMUTOVA 16 MEŽICE tel.:07/49 90 260 ■studio profesionalne in amaterski’ fotografije /5. ■digitalni studio digitalni lalioratorij foto trgovina fotografski muzej uokvirjanje slik °^ozman@s{0 l oto Rožman Lamutova 16 8250 Brežin- TuRiSTiČNO dRUŠTVO BRESTANiCA Tudi IeTOS pRipRAvljA TURiSTiČNO pRiREfliTEV "PETROV SEJEM" ki bo v soboTo, 28. junija 2007, S pRiČETkoM ob 9. URI* v TRŠkEM jEdRU - V STAREM RAjklENbuRqU, z boqATiM kubuRNiM pRoqRAMOM. Gre za NEŽIVINSKI SEJEM. VAbijO VSE, ki SE ukvARjAjO Z obRTNO, RokodElsko iN kRAMARsko pONudbo TER S kMETijsko - pREklRAMbENO, dA S SVOjO pONudbo popESTRijO pRiREdiTEV iN dopRiNESEjO k boqATi iZMENjAVi bUqA TER VESeIeMU RAZpoloŽENju! PRijAViTE SE ČiM pREj, dA VAM ZAqOTOVijO pROSTOR! Na RAZpotAqO jE Tudi NEkAj STOjNiC. PRijAVE: ' TD BRESTANiCA, CESTA izqNANCEV 5, 8280 BRESTANiCA -MiRko AvsENAk, Cesta na RibNik 7, teI. 07-49-79'1 95 UdElEŽENci iN obiskovAlci, vljudNO vAbljENi na lETOŠNji “PETROV SEJEM"! od 200.000 do 1,5 mio tolarjev do 2,5 let Y zaposleni, upokojenci, podjetja, obrtniki tudi če ste kreditno v obremenjeni ^ več kot 2/3 . Nudimo ugodna KRATKOROČNA POSOJILA Jtmtt ud Dunajska 129, 1000 Ljubljana Telefon: 01/56 34 840 Faks: 01/56 34 850 www.orionltd.si realizacija in izplačilo v teku delovnega dne. i Program fašjenkovega piknika 14.00 Zbor članov Konjeniškega društva z zapravljivčki pri Gasilskem domu Mihalovec, kjer se bo oblikovala povorka. Zbor vseh tekmovalnih ekip in gosti. 15.00 Prihod povorke na vzletišče Mihalovec in predstavitev ekip ter pozdrav vsem prisotnim 16.00 Začetek letalskega programa: - skok 12 padalcev iz letala AN-2, ki prinesejo državno in fašjenkovo zastavo; - samostojen nastop letala AN-2; - preleti in nastopi ULN letal in motornih zmajev; - preleti letal generalnega letalstva; - akrobatska specialka državnega reprezentanta Toma Poljanca z letalom JAK-52M; - nastop prvega slovenskega reaktivnega šolskega letala GALEB G-2; - predstavitev helikopterja in njegovih zmogljivosti; - predstavitev toplozračnega balona; - jadralni padalci pripravljajo prikaz dviga z vitlom in let z motornim padalom; - demonstracija modelarjev Osnovne šole Dobova. 18.30 Odprtje Fašjenkovih iger, nastop mažoretk in Trobilnega kvinteta Godbe na pihala iz Loč Na Fašjenkovih igrah sodelujejo naslednje ekipe: - ekipa Kurentov iz Hajdine - ekipa Malence pri Kostanjevici - ekipa pionirjev Fašjenkove žlahte - ekipa iz Kostanjevice - ekipa dobovskega Fašjenka 20.00 Razglasitev zmagovalcev Fašjenkovih iger in podelitev nagrad 21.00 Predstavitev kandidatk za Fašjenkovo kraljico 2003 22.00 Prihod štafete s Fašjenkovim ognjem 23.00 Razglasitev Fašjenkove kraljice in njenih spremljevalk za leto 2003 24.00 Velik spektakularni OGNJEMET v počastitev Dneva državnosti in praznika KS Dobova Vabljene tudi vse poletne maske! Za prijetno vzdušje bo skrbel ansambel ROŽMARIN, program pa bo povezoval starosta dobovskega Fašjenka Branko Bogovič. PVC OKNA IN VRATA-VHODNA VRATA GARAŽNA VRATA-LESENA OKNA IN VRATA OD PROIZVODNJE IN DOBAVE DO KVALITETNE MONTAŽE Tel.: 07/81 61 950 Obrtna cona Boštanj Dol. Boštanj 54f, 8294 Boštanj e-mail: termoglas@siol.net fax: 07/ 81 40 532 PVC OKNA IN VRATA - šest Komorni profil - Širina profila 7 cm ■ trojno tesnenje • odlična zvočna in toplotna izolacija - različne barve - protivlomno okovje VHODNA VRATA - protivlomni Ščit s kljuko - različni vzorci i « K UbA ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE TEL.: 07/49-61-090, 07/49-93-240 FAX: 07/49-93-241 GSM: 041/619-455 Delovni čas: 7.00 -18.00 ob sobotah: 8.00 -13.00 h \n Avtc/ine HpšAc Pooblaščeni prodajalec in serviser ter pooblaščeni serviser vozil Citroen Prevenlhm! pregledi vozil neb znamk Servis /n tehnični pregledi Mi ob sobctob od S. do 12. nre AVTOUNE KRŠKO d o.o„ Bohoričeva 10. 8270 KrSko ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV SEVNICA SEVNIŠKO GRAJSKO POLETJE 2003 Proaram prireditev na aradu Sevnica: I. Sobota, 14. junij, ob 20. uri; Predstava GLASBA - FILM - CABARET z naslovom Dve osebi iščeta Eriča Satija Nastopata: Janez Škof, dramski igralec, in Bojan Gorišek, pianist; organizatorji: Glasbena šola Sevnica, Zveza kulturnih društev Sevnica, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Sevnica II. Sreda, 18. junij, ob 18. uri; Lutkovna predstava DOGODIVŠČINE INDIJANČKA VIKIJA, Lutkovno gledališče FRU-FRU Organizatorja: Zveza kulturnih društev Sevnica, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Sevnica III. Nedelja, 22. junij, ob 19. uri; Srečanje ljudskih pevcev in godcev občine Sevnica Organizatorja: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Sevnica, Zveza kulturnih društev Sevnica IV. Sobota, 28. junij, ob 20. uri; Slavnostni koncert Godbe Sevnica ob 25-letnici delovanja in v počastitev dneva državnosti Organizatorja: Godba Sevnica, Zveza kulturnih društev Sevnica V. Četrtek, 10. julij - sobota, 12. julij; LIKOVNA KOLONIJA ARSPEKTA 4 Organizatorja: Zveza kulturnih društev Sevnica, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Sevnica VI. Sobota, 2. avgust, ob 20.00 uri; FESTIVAL BREŽICE; Filosoficka fakulta, Akademie stare hudby (Češka) Organizatorja: Zveza kulturnih društev Sevnica, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Sevnica VII. Sobota, 30. avgust, ob 20.00 uri; Koncert skupine TERRAFOLK Organizatorja: Zveza kulturnih društev Sevnica, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Sevnica Vlil. Petek, 5. september, ob 20.00 uri; Koncert ANDREJA ŠIFRERJA Organizatorja: Zveza kulturnih društev Sevnica, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Sevnica IX. Petek, 12. september, ob 19. uri; Odprtje LIKOVNE KOLONIJE ARSPEKTA 4 Organizatorja: Zveza kulturnih društev Sevnica, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Sevnica X. Petek, 19. september, ob 20.00 uri; BIG BAND SEVNICA z gosti: Janez Bončina Benč in BIG BAND ZAGORJE Organizatorja: Zveza kulturnih društev Sevnica, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Sevnica Informacije: Tel.: 07/8-60-970, GSM: 041/328-166 E-pošta: zkd.sevnica@siol.net Agencija Utrinek je agencija za ženitveno posredovanje moških in žensk iz cele Slovenije za resno zvezo ali prijateljevanje. Če ste osamljeni, pokličite, da skupaj poiščemo partnerja za vašo življenjsko pot. Tel. štev: 01/750-31-59 ali 040-791-515. NAROČILNICA SA\\GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS | Ime in priimek________________________________________________ I' Podjetje(naziv in naslov) _____________________________________ * | Davčna številka podjetja _____________________________________ < I Zavezanec za DDV_____________________________________________ | Kraj_________________________Poštna št;_______________________ . Ulica________________________ Telefon_________________________ | Datum________________________ Podpis__________________________ I Število izvodov______________ I Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. | Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic ^ \Jiaročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. mali oglasi Prodam Renault TWingo, letnik 2000, prva reg. marec 2001, s prevoženimi 18.000 kilometri, elektrooprema. Avto je lepo ohranjen, garažiran in od prve lastnice. Pokličite po 17. uri na številko 031-444-563. Prodam osebni avtomobil Fiat 127, letnik 1983, karamboliran. Prodam tudi moped “oldtimer” znamke Puch. Pokličite 031-548-273. Prodam večjo bivalno vikend hišo na območju Goijancev, pri Podbočju. Za informacije pokličite 031-740-767. Prodam zazidljivo parcelo v Dolenjih Skopicah v izmeri 3.200 m2, na odlični legi, ob cesti, možna je prodaja tudi po delih. Cena je 3.500 SIT m2. Obstaja možnost dokupa še 4.400 m2 zemljišča, ki je ob parceli. Pokličite 031470-498. Thdi letos si lahko naberete zelo lepe zrele višnje pri družini Pristolič -Gregl v Orešju 11 ob Sotli na Bizeljskem, in sicer od 13. junija dalje. Vse informacije dobite do 8. ure zjutraj ali v večernih urah na številki 07/49-51475. Prodam dobro ohranjen jedilni kot oziroma mizo, dve klopi in tri stole. Pokličite 041-371478. **in x ° ^ c: ? . i Sevnica TOM prt ZPMS BREZPLAČEN KUC - VSAK DAN OD 11*00 50' 96.7,10 5.4 ZAHVALA Solza kane iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšla si brez slovesa, mimo spiš in čakaš nas. Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice SLAVKE BUČEK iz Dečnih sel se zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, podarili sveče, cvetje, svete maše in denarno pomoč ter našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni g. Zvonetu Bahu za ganljive besede slovesa, artiškemu pevskemu zboru, Simonu Petančiču za zaigrano Tišino, g. Žičkarju, g. župniku, gostilni Štritof za gostinske storitve ter sodelavcem iz lakirnice, montaže in sindikata podjetja Bor Krško. Za nesebično pomoč se zahvaljujemo družini Pribožič, Mimici, Andreji, Jožici, Dolores, Ireni, Branki in Lidiji. Vsem še enkrat iskrena hvala. Hvala tudi vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, pa jih v zahvali nismo posebej imenovali. Kupim rabljeno trobento. Pokličite 070467-025. Žalujoča: hčerka Slavica ter vnuk Darko in družina V SPOMIN Bolečine se ne da skriti, ne solz zatajiti, in žal nikoli ljubljene osebe povrniti. 12.junija minevata dve leti, odkar smo za vedno izgubili našega dragega moža, očeta in dedka IVANA ZOBARIČA z Žejnega Globoka hvala vsem tistim, ki se ga še vedno spoštljivo in radi spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Hvala, ker ga skupaj z nami ohranjate v prijetnem in nepozabnem spominu. V SPOMIN 29. maja 2003 je minilo pet žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče JOŽE DERŽIČ z Velikega Obreža 21 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se z lepo mislijo spomnite nanj. V našem domu, kamor se vedno radi vračamo, ostaja praznina in spomini in v njih ostaja naš oče z nami, ki ga pogrešamo in imamo radi. Njegovi: žena Berta in hčerka Berta z družino Vsi njegovi V SPOMIN Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. V soboto, 14. junija 2003, bo minilo leto dni, odkar nas je zapustila predraga hčerka, sestra, vnukinja in nečakinja ANITA ČERNEC iz Brežic Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, in vsem, ki ste jo ohranili v najlepšem spominu. V SPOMIN Ni smrt tisto, kar nas lo~i in ‘ivljenje ni, kar dru'i nas, so vezi mo~nej{e, brez pomena zanje so razdalje, kraj in ~as. 10. junija 2003 je minilo pet ‘alostnih let, odkar je od{el v vernost na{ dragi mo‘, o~e in dedek MILAN KOLAR s Čateža ob Savi Hvala vsem, ki ste nam pomagali prebroditi težko izgubo in nam bili v oporo v tem težkem času, ter vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižigate sveče, molite zanj ali z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu. Žalujoči: vsi njeni Žalujoči: žena Marija ter sinova Drago in Emil z družino DVAJSETA stran 20 SavaGlas, 12.6.200 Danica Zbontar: “Zapeljana sem bila v to, kar sem si želela!” Danica, po mami Mariji Gorenjka in očetu Silvu Hrovatu Primorka, je leta 1957 začela življenje v Posavju, v brežiški porodnišnici, otroštvo do osnovne šole pa je preživela v Cerkljah ob Krki. ‘To je bilo bogato otroštvo na deželi, ki se je potem nadaljevalo še v Brežicah v Vodnikovi ulici. Bili smo “baby boom” generacija, kije bila po šoli ves dan zunaj, družili smo se, hodili poleti na Krko, pozimi smo se drsali po zamrznjenih mlakah Hrastinca, zvečer pa nas je čakalo učenje. Jaz sem si na primer pred učenjem ogledala še televizijski program od risanke “cik - cak” z zajčkom preko filmov do poročil. In imela rada knjižnico, saj sem prebrala veliko knjig. Tildi iz gimnazijskega časa se spominjam te naše Vodnikove ulice, ko sem hodila na vse možne športne krožke do šaha. Ko je bil odprt bazen v Ča-teških toplicah, je sledilo še plavanje, oče pa me je vozil na drsanje jia Prilipe.” Že v gimnaziji je komaj čakala da pride v Ljubljano in to željo pojasni: “Vedno so me privlačila velika mesta, rada sem hodila v Zagreb, šli smo kar z vlakom in v Zagrebu sem se prvič srečala z muzeji, ki sem jih prehodila po dolgem in počez. Pomišljala sem celo, da bi šla študirat v Beograd in ker so vse sošolke šle na študij v Ljubljano, sem se za študij arhitekture v Ljubljani odločila tudi jaz.” Že v gimnaziji je veliko risala, njene slike so bile olje na platnu in pove, da je za študij imela na spisku deset različnih fakultet iz predmetov, ki se jih je učila. Prevladala je Fakulteta za arhitekturo, kjer je diplomirala s temo “Sistem keramične posode za gostinstvo” pri prof. Niku Kralju, ker seje takrat še dalo diplomirati s področja oblikovanja. V študiju sem izredno uživala, morda so za to zaslužni profesorji. Za leto dni sem prekinila študij, ker je Tomo (mož) dobil štipendijo v Ameriki in tam opravil magisterij iz elektrotehnike. Profesor, ki je poučeval arhitekturno risanje, mi je svetoval naj vpišem študij za področja keramike, slikarstva in kiparstva, kar sem tudi naredila na kolidžu v Mississipyju. To je bil res prelomni čas.” Nekaj let je delala kot arhitektka, samostojna podjetnica, ves čas pa je vzporedno oblikovala glino in se ukvarjala s keramiko ter se še dalje izobraževala na seminarjih v tujini. ‘To je tako področje, ki ga raziskuješ vse življenje, znanje pa si bogatiš s poznavanjem kemije in tehnologije^” pravi. Danica Žbontar ima danes status samostojnega ustvarjalca na področju kulture in ga je vesela. Področji njenega delovanja in ustvarjanja sta keramično oblikovanje in poučevanje oblikovanja v glini. Na pedagoškem področju posreduje znanje o keramiki otrokom, zadnji čas pa je njen keramični tečaj uvrščen v katalog stalnega strokovnega izpopolnjevanja pri Ministrstvu za šolstvo, kjer je “keramično” znanje posredovala že čez 300 slušateljem. Najboljši rezultati njenega delovanja pa so vidni tudi v dvigu številčnosti keramičnih ustvarjalcev na Slovenskem, splošni tehnološki in vsebinski kakovosti njihovih del. Keramične izdelke prodaja in jih tudi že 25 let razstavlja v Sloveniji in v tujini. "Razstavljati je treba, če želiš slediti dogajanjem. Videti je treba, kaj delajo drugi in redno spremljati literaturo. Keramika me je dobesedno zapeljala. Delam zelo veliko, ni delavnika, včasih se ob delu sploh ne zavedam minevanja časa. Pri okraševanju posod se rada zgledujem po ornamentih iz davnine, saj me zanima pomen sporočanja oziroma simbolika ornamentov ljudstev iz davnine. Za okrasitev keramične posode včasih uporabim en sam fragment ornamenta. Pa ne v smislu aplikacije ampak kot izhodišče za ustvarjanje novih oblik, ornamentov, torej struktur in tekstur,” navdušeno pripoveduje. Po oceni prof.dr. Janeza Bogataja njeni izdelki po njihovi sodobnosti pomenijo raziskovalna in interpretativna iskanja, celo inovacije, njeni izdelki so unikatni. Od leta 1979 do danes je prejela tudi nekaj nagrad za svoja dela. Danica: “Ko se pripravljam na mednarodno razstavo na isto temo, naredim več izdelkov in po- tem naredim izbor, po mojem mnenju najboljših. Barve izbiram med delom in imam točno določeno predstavo. Zelo se poglabljam v odtenek in sem zelo stroga. Če nisem zadovoljna, prebarvam, saj so barve pri keramiki nepredvidljive, odvisne od temperature v peči do nanosa barvnega premaza. To je kemija, 25 let dela pa ti dajo tudi izkušnje in veš, kaj želiš doseči z izdelkom. Keramika je draga, z njo in razstavami se finančno ne izzide, zato je treba vir dohodka poiskati 'drugje.” Je ljubiteljica rož, vzgaja jih za v hišo in okoli hiše, kjer jih je veliko, in z ljubeznijo opazuje njihovo rast. V hiši lepoto cvetja dopolnjujejo njena slikarska dela in umetnije drugih ustvarjalcev. Ohranila je ljubezen do slovenskega filma in kinematografije nasploh. Ker gre mož Tomo raje v planine, si sama dušo polni v muzejih evropskih metropol ali gre na poletne in zimske počitnice s prijateljicami Majo Vidmar Fettich, Meto Oberč Longo, Tatjano Avšič Zupanc in Slavico Žrakič. Da je začela podajati znanje s področij keramike otrokom, sta zaslužna sin Jure, ki mu je danes v duši glasba, in hčerka Zora, ki je naklonjena lepi besedi, saj ju je mlajša popeljala v svet keramike. Ko sva se srečali, je ravno vozila svojo keramiko za mednarodno razstavo v Sisku. Umetniki so svoja dela poklonili za razminiranje miniranih področij. In za odprtje “razstave keramike” v brežiškem muzeju 19. junija. N at j a Jenko Simčič Po težki poškodbi glave peš po mejah Slovenije Slovenija, Posavje - Od 17. maja sta na poti člana društva Vita za pomoč po nezgodni poškodbi glave. Pešačita po mejah Slovenije, po poti, ki jo je leta 2000 opravil ultramaratonec Dušan Mravlje, da sebi in drugim dokažeta, da zmoreta. 29-letni Andrej Pegan in ne- Primož. Tudi on je član društva kaj let starejši Primož Gorza sta Vita in mu mineva že 15 let po 17. dan poti prispela v Posavje, poškodbi glave v prometni ne-na polovico zastavljenega cilja sreči. Primož pravi, da ima več 1100 km v 33 dneh. V spremstvu sreče, saj je ostal s punco, od kasta tiste dni imela še prostovoljca tere seje vračal, ko se mu je pripe- Andrej, Primož in spremljevalec Miha iz društva Vita Miho Škofiča s kombijem. Naslednji dan naj bi dobila avtodom in s tem večje udobje. Andreju teče sedmo leto po poškodbi glave; pravi, da je bilo težko, zapustili so ga prijatelji, ki se šele sedaj vračajo. Ideja, da bi prehodil pot ultramaratonca Mravljeta.je njegova in kot pravi, prvi tovrsten podvig v Sloveniji. Andrej še doda, da se je za podvig odločil, da sebi in drugim dokaže, kaj zmore po težki poškodbi glave, da ne poležava le doma. Ker je epileptik, si na pot ni upal sam, spremlja ga prijatelj tila nesreča, in si je kasneje ustvaril družino. Uidi v Posavju kot na preostali polovici poti, ki stajo opravila od 17. maja, ko sta se podala iz Kranjske Gore, ugotavljata enako; različne odzive ljudi, od navdušenja do čudnih pogledov. Povsod pa opažata smeti ob cesti in veliko povoženih živali. Pot od Kostanjevice do Brežic, po savskem mostu v Dobovo, od tam pa v Kapele sta kljub dežju nadaljevala do Bizeljskega. In nato naslednji dan naprej, optimistična, nasmejana, vedno pripravljena na šale. S.V. Parada valetnikov Brežice - Plesna šola Salsa, Društvo Vrtavka in Mladinski center (MC) Brežice so minulo soboto zapolnili brežiško osrednjo ulico. Oživili so lanskoletno parado valetnikov, tokrat s ciljem, da zvabijo na glavno ulico skozi mesto čimveč mladih. V Brežicah so se odzvale skorajda vse šole, poplesavalo je okoli 260 valetnikov. Ob sprehodu skozi mesto in nagovoru župana so se v projektu predstavile tri plesne skupine MC Brežice in projekt Vrtavka, to je projekt animacije, ki bo čez poletje potekal po slovenskih mestih. S.V. Strnimo glave za vse naslednje zabave Brežice, Dobova - Mladinski center Brežice v sodelovanju z Zdravstvenim domom Brežice, Policijsko upravo Krško in združenjem DrogArt organizira v petek, 13. junija, ob 19. uri v okviru projekta Strnimo glave za vse naslednje zabave okroglo mizo na temo Legalne in ilegalne droge. Istega dne pa od 22. ure dalje v Diskoteki Paradiso v Dobovi pripravljajo tudi zabavo z zelo zanimivimi gosti in izvajalci - DJ-ji Manoelom Vanniem iz Brazilije, Matejem iz Brežic, Fedjo iz Londona ter Andražem iz Graške Gore. Vstopnina z letakom bo 1.500 SIT in 1.800 SIT brez letaka. Namen prireditve je osveščanje mladih o škodljivosti legalnih in ilegalnih drog. m Bi _ v ..V* ; f; ■ ‘1! ffj -'N Roman Poljšak, legenda jadralnega padalstva iz Sevnice, ki je pred dnevi na državnem prvenstvu osvojil bronasto kolajno, je takole pred številnimi srčnimi bolniki, ki so se v soboto zbrali na Lisci, na prvi polet popeljal Marjo iz Sevnice, Uspešno sta odjadrala z Lisce preko Save na Kompolje. (Vmesne j epizode smo v dobro srčnih bolnikov izpustili). Vedno je tako, da imajo cestarji največ dela med poletno se- ! zono. Pri gradnji krožišča v Trnju, ki pomeni za mesto Brežice 1 pomembno vpadnico, so se v minulih dneh pridružile še zelo vi- j šoke temperature. Vozniki pa v kolonah ob 10 minutnih čakanjih zgubljajo živce. poročili so se... 24-letna Gordana Jazbec z Velikih Malenc in tri leta starejši Boštjan Drenik z Viher sta se zaljubila 14. maja pred devetimi leti in se 10. maja letos odločila za poroko. Po civilni poroki v viteški dvorani Posavskega muzeja, kjer so stregli šampanjec in jagode, sta cerkveno zaobljubo ponovila v cerkvi v Leskovcu. Na svatbi na motelu Čatež je 120 svatom igral ansambel Klasic iz Mute, nevesta je bila vesela štirinadstropne torte in se je kot žena po polnoči preoblekla v razkošno bordo obleko. Mladoporočenca delata hišo v Račji vasi, trenutno pa živita pri obojih starših. Sevnica 3. maja so se poročili Janez Kalčič iz Rakovnika pri Šentrupertu in Andrejka Vavtar iz Bistrice ter Mitja Cigole in M^jda Gabrič, oba iz Dolenjega Boštanja. lO.maja sta zakonsko zvezo sklenila Andrej Soltič iz Močilnega in Mojca Smodej iz Radeč, 17. maja pa še Goran Vumek in Ana Gračner, oba iz Sevnice. 24. maja so se poročili Davorin Podpečan iz Slovenskih Konjic in Vesna Župane iz Dobrove, Senovo ter Branko Brumec iz Slovenskih Konjic in Lucija Traven iz Sevnice. 31. maja pa so se poročili še Valentin Vozelj iz Budne vasi in Mojca Kovačič z Velikega Cimika ter Jože Kukec in Vesna Puc, oba iz Sevnice. Krško Svoj “da” sta na upravni enoti 17.maja izrekla Jurij Vrtačnik iz Podgorja ob Sevnični in Anita Juratovac iz Dmovega, v Kostanjevici na Krki sta se 17. maja poročila Anton Urbanč in Anica Škrbina iz Mrtvic. 30. maja sta se v Krškem poročila Silvo Udovič in Mateja Piletič iz Mihovega, 31. maja pa sta se v Kostanjevici poročila še Stanislav Resnik iz Stolovnika in Aleksandra Kolar iz Kremena. Brežice 10. maja so sklenili zakonsko zvezo Darko Oblak in Klavdija Unetič, oba iz Breg, Robert Potokar iz Ribnice in Mojca Vogrinc z Bojsne-ga, Boris Zagorac s Hrvaške in Nadira Džaiič iz Brežic ter Željk« Ladovič z Obrežja in Verica Senica s Hrvaške. 17.maja sta sklenila zakonsko zvezo Almir Halilovič iz BIH in Edina Bajramovič iz Brežic, 31 .maja pa Miro Šavrič z Malega Obreža ii> Anita B^jraktarič s Hrvaške ter Aleksander Rožman iz Bukoška iJ> Sabina Kramar iz Jereslavca. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo K imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali. S h S v (