'ke, )do /laš Ina v/ i I a on-ko-Ica se-a v Dd- 30- mj-f-ma ro- 10- udJ inj- 30- na, , ki jolj :na >e-da led LETO XI 2 februar 1985 glasilo szdl občine logatec Poslovna poročila morajo biti razumljiva Zveza sindikatov Slovenije si že vrsto let prizadeva, da bi delavci ob-avnavali rezultate gospodarjenja, ki so jih dosegli v preteklem letu, •reden sprejmejo zaključni račun. Namen teh aktivnosti je celovita in >bjektivna predstavitev in obravnava vseh pomembnejših dejavnikov, [i so med letom vplivali na odpravljanje motenj, ki so nastale v proiz-odnem ali delovnem procesu. Z zaostrovanjem pogojev gospodarjenja je še posebej pomembno, la dobijo delavci temeljit vpogled v rezultate gospodarjenja, še pose->ej pa v številne vzroke in posledice, ki vplivajo na rezultate gospodarenja, ter v smernice za odpravljanje dejavnikov, ki negativno vplivajo ta ekonomsko učinkovitost OZD. V zvezi s pripravo poslovnih poro-iil je naš občinski svet dal vsem organizacijam konkretne usmeritve, v (aterih so navodila za pripravo poslovnih poročil, ki morajo biti popo-na in delavcem razumljiva. Poslov-ia poročila morajo vsebovati naslednje za delavce pomembne internacije: - ustvarjeni dohodek na delavca v primerjavi s preteklim letom, - ustvarjeni dohodek v primerjavi > povprečno porabljenimi sredstvi, - razmerja pri razporejanju doseženega dohodka, - analizo likvidnostnega položaja DZD. - pismeno oceno delovanja delavskega sveta, samoupavne delavske kontrole, delegacij za zbor združenega dela itd. Poslovna poročila morajo izdelati poslovodni organi do 15. februarja. Po programu aktivnosti, ki ga je sprejelo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, morajo do tega roka izvršni odbori 00 ZS skupaj z drugimi DPO pripraviti oceno dela individualnega poslovodnega organa in odgovornih delavcev za leto 1984. Razprave o poslovnih poročilih bodo potekale v sindikalnih skupinah najkasneje do 25. februarja. Osmega marca 1910 so ameriške sociallstke prvič manifestirale za žensko enakopravnost. Velika in pogumna manifestacija je spodbudila žensko voditeljico Klaro Zet-k in, da je na drugi mednarodni ženski konferenci v Kdben-havnu predlagala praznovanje mednarodnega ženskega dne. Od takrat praznujemo 6. marec kot mednarodni dan žena. Nekje bolj nekje manj hrupno, povsod pa s cvetjem in čestitko. Naj zato velja iskreno voščilo vsem našim materam, ženam in dekletom, delavkam za tekočim trakom, uslužbenkam, kmeticam, študentkam... Naj bo za vse praznik lepi MAMA - Mama je moje življenje in sreča. - Počutim se srečno poleg nje. - Imam jo zelo rada. - Brez mame ne bi bilo življenja. - Srečna sem, da imam mamo. - Mama je prva beseda, ki jo izgovori otrok. - Vse mame so pridne kot čebele. - Mame so srečne, ker imajo otroke. Misli o mami so napisali učenci OŠ »8 talcev«. Delavcem bo torej omogočeno, da dobijo vpogled in informacije o rezultatih svojega dela, kar je tudi njihova pravica. Od njih pa je tudi odvisno, kako bodo v teh aktivnostih sodelovali. Formalne obravnave verjetno ne bodo imele nikakršnih pozitivnih učinkov Delavci imajo pravico, da zaključnega računa za leto 1984 ne sprejmejo, če bodo ugotovili, da je poslovno poročilo pripravljeno neodgovorno, nesistematično in necelovito ter da niso dobili popolnega pregleda v pogoje gospodarjenja v preteklem letu in v vzroke, ki so povzročili eventuelne motnje v poslovanju OZD. Branka Novak Bodo jame »izginile« s cest? Konec januarja so se v Logatcu zbrali predstavniki štirih občin (Cerknice, Idrije, Škofje Loke in Logatca), predsednik Skupnosti za ceste Slovenije, predstavnik Združenega cestnega podjetja Slovenije in direktor TOZD za vzdrževanje cest Ljubljana. Razgovor se je nanašal na obnovo magistralne ceste Hotedrši-ca - Godovič do občinske meje, na asfaltiranje odseka ceste Laze -Unec in na asfaltiranje ceste Rovte -Žiri do občinske meje. Predsednik Skupnosti za ceste Slovenije je prisotnim pojasnil, kakšna je situacija s sredstvi za vzdrževanje in novogradnjo cest. Denar, ki se nabere za te namene, še zdaleč ne zadošča za potrebe najnujnejšega vzdrževanja Med drugim je prisotne seznanil tudi s finančno situacijo za gradnjo karavanškega predora in hitre ceste do Naklega. Nakazal je nekaj možnosti za izboljšanje finančne situacije, ki pa bo znana čez dva do tri mesece. Predstavniki posameznih občin so seznanili prisotne s težavami, ki se pojavljajo zaradi slabih cestnih povezav med temi štirimi občinami. Zahtevali so, da se stvari pričnejo nemudoma reševati, saj sedanje stanje na cesti Hotedršica - Godovič onemogoča normalne vozne po- goje Nič boljše pa ni na cesti Laze -Unec in Rovte - Žiri. Glede na vse to in na možnosti, ki so dane (predvsem finančne), je bilo dogovorjeno, da se nemudoma opravi zalitje udarnih jam z vročo asfaltno maso na cesti Hotedršica -Godovič in se tako vsaj delno izboljša vozne razmere. Če bodo na razpolago sredstva, bi se še v letošnjem letu na ta odsek nanesla tudi nova asfaltna prevleka. Cesto Laze - Unec naj bi asfaltirali še v letošnjem letu. Pri asfaltiranju te ceste bosta poleg Skupnosti za ceste Slovenije morali zagotoviti sredstva tudi občini Cerknica in Logatec. Nazadnje so govorili o asfaltiranju ceste Rovte - Žiri. Ta odsek bo predvidoma asfaltiran v naslednjem srednjeročnem obdobju. Glede na pomembnost te ceste so prisotni želeli, da se to opravi v začetku srednjeročnega obdobja. Prisotni so menili, da so takšne možnosti dokaj realne. Če bodo kakšne finančne izboljšave, bo lahko tudi dogovorjeni program prej uresničen Tega pa si najbolj želijo občani vseh štirih občin, saj bi bil tako omogočen normalen promet. Bogomir Ajdič Iz delegatskih klopi Resolucija za leto 1985 sprejeta Na dnevnem redu 28. seje zborov skupščine občine, ki je bila 30. januarja 1985, je bilo 10 točk dnevnega reda. Delegati so obravnavali: - predlog resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine v letu 1985, - poročilo o delu izvršnega sveta za leto 1984, - osnutek programa dela občinske skupščine za leto 1985, - mnenje za verifikacijo samoupravnega sporazuma in statuta občinske energetske skupnosti za območje občin Vrhnika, Logatec in Cerknica, - predlog odloka o delovnem času v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih, - poročilo o delu TOZD Gostinstvo Logatec in predlog za ukinitev družbenega varstva v TOZD Gostinstvo Logatec, - - kadrovske zadeve. Navada je že, da delegati ne postavljajo prav veliko delegatskih vprašanj. Na tej seji na primer ni bilo niti enega. Verjetno ne zaradi tega, ker bi bilo vse rešeno, ker ne bi bilo problemov, ampak zato, ker se še do sedaj nismo naučili, da je skupščina tisto mesto, kjer se rešujejo problemi in težave Pa o tem kdaj drugič, verjetno ob analizi uresničevanja delegatskega sistema. Osnutek resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine v letu 1985 so delegati vseh treh zborov obravnavali na novembrski skupščini V času javne razprave so pripombe posredovali: obrtno združenje, NZD-TOZD Zdravstvo, KLI, Valkarton in predsedstvo OK SZDL. Te pripombe so bile tudi vnesene v predlog resolucije. Na seji skupščine so delegati posredovali še nekaj pripomb na besedilo predloga, ki pa so bile splošne in zato so delegati sprejeli besedilo resolucije v predlaganem besedilu. Resolucijo objavljamo v celoti v prilogi Logaških novic, da bi jo lahko prebrali tudi tisti, ki je v postopku priprave in razprave niso mogli. Poročilo o delu izvršnega sveta premalo konkretno Dve mnenji o poročilu sta se menjavali v razpravi delegatov o vsebini poročila o delu občinskega izvršnega sveta v letu 1984 Pohvalno so se delegati izrekli o tem, da je poročilo tako hitro našlo mesto v dnevnem redu skupščine (lansko leto se je to zgodilo veliko kasneje). Veliko pripomb pa je bilo na vsebino poročila. Prevladalo je mnenje, da je marsikaj napisano preveč skopo, da so izpuščena cela poglavja, čeprav vemo, da se je izvršni svet ukvarjal tudi s pla- niranjem, nadaljim razvojem gospo darstva, problematiko na področju malega gospodarstva, uresničevanjem dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in še bi lahko naštevali. Delegati so poročilo sicer sprejeli, zahtevali pa so tudi, da se v posameznih poglavjih dopolni. Kaj bodo delegati obravnavali v letu 1985 Letos je sekretariat SO Logatec pristopil k načrtovanju programa dela zborov občinske skupščine drugače kot prejšnja leta. Že v decembru 1984 je vsem SIS, DO, KS in DPO poslal vabilo, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju programa dela. Povabilo je bilo uspešno. Čeprav po roku, ki je bil za to določen, je na sekretariat prispelo veliko število predlogov in sugestij. Ta velika odmevnost vendarle kaže na to, da želijo delegati življenjske dnevne rede sej skupščin. Na osnutek programa so možne pripombe, ki naj jih vsi zainteresirani pošljejo na sekretariat skupščine občine. Vsi problemi še niso rešeni Na seji zborov občinske skupščine so delegati obravnavali tudi poročilo o delu v TOZD Gostinstvo Logatec in predlog za ukinitev družbenega varstva. Ukrep družbenega varstva za to TOZD je sprejela skupščina pred letom dni. V poročilu o stanju v TOZD je bilo povedano, da je poslovanje TOZD uspešno Letni gospodarski plan je v celoti realiziran in presežen za 10 % Celotni prihodek jev primerjavi z letom 1983 porasel za 47 %, dohodek za 40 %, amortizacija za 56 %, skladi za 81 % in osebni dohodki za 34 %. Popolna analiza poslovanja bo mogoča seveda šele ob obravnavi zaključnega računa, že zdaj pa je jasno, da je TOZD poslovno leto zaključila pozitivno in da bo v celoti lahko formirala vse potrebne sklade Še vedno pa je v TOZD-u ostalo pereče kadrovsko vprašanje. Kljub dvema razpisoma niso dobili ustrezne rešitve. Ker je čas za ukrep družbenega varstva potekel, je skupščina sprejela predlog za ukinitev družbenega varstva, hkrati pa je obvezala izvršni svet skupščine občine, da skupščino na naslednji seji informira o nadaljnjih aktivnostih. Ker je namreč bil tudi drugi razpis neuspešen je delavski svet imenoval vršilca dolžnosti direktorja in sprejel sklep za nov razpis. Branka Novak S programsko volilne seje OK ZSMS Mladi kritično spregovorili o sebi TI :ir i c. Bogato zasnovana razprava na programsko volilni konferenci občinske konference ZSMS je dopolnila predlog poročila in programske za-m snove za leto 1985. Veliko število prisotnih delegatov na programsk,. seji, ki je bila 31. 1. 1985, kaže, da se v mladinskih vrstah le nekaj pre mika, da je med mladimi zavel nov, topel veter mladostnega entuziazfo ma, ki so ga kazale tudi razprave posameznikov. „. Razprava je predvsem pokazala, da so mladi kritični do svojega dela, do svojega okolja. Pokazala pa je tudi to, da nikakor ne pristajajo več, da bo nekdo drug v njihovem imenu reševal probleme. Mladi hočejo biti v toku življenja, probleme pa želijo reševati konkretno in smelo. Spregovorili so o razvojnih možnostih gospodarstva in s tem v zvezi o problemih zaposlovanja, razpravljali so o štipendiranju in udeležbi na mladinskih delovnih akcijah, o življenju in delu mladih v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Ocena dela osnovnih organizacij zveze socialistične mladine je bila sila različna. Tudi delovanje in aktivnosti mladih so različne v različnih okoljih. Za to, da nekatere mladinske organizacije ne delajo, je skoraj vedno vzrok kadrovska zamenjava. Tudi v mladinskih vrstah torej še ni prave kadrovske politike. V nekaterih sredinah predstavljajo veliko oviro za delo vodstva TOZD. Mladi so odkrito povedali tudi imena tistih, ki predstavljajo oviro. Bili so konkretni, kritični do sebe in drugih. Pripravljeni so prevzeti del bremena za odgovornost, nikakor pa ne pristajajo več na to, da so mladi in da zato njihovo mnenje ne najde poti v življenj« Zato so na KLI-ju 4. 2. 1985 sklica8' tudi okroglo mizo, na kateri naj bi sP' pogovorili o vseh problemih, ki jiP mladi čutijo v tej delovni organizac^ ji. O tem bomo kaj več napisali v naj" slednji številki Logaških novic. Vsr' vsebinsko dobre razprave so mlair' vključili kot naloge za naslednje pro9 gramsko obdobje. Delegati so na programsko volilfVl seji izvolili tudi novo vodstvo občin ske konference Funkcijo predsed nika bo še naprej opravljal Tone LU kančič, sekretar bo Janez Arhar, zip člane predsedstva pa so bili izvolje ni: Zdravko Klemen, Franci Jeret2' Rado Petkovšek, Janja Krmavneip Renato Veber, Vesna Slabe, Mojmiv Fortuna, Mateja Sovan, Borut Gostin ša, Pavle Gostiša, Vida Trček, Matja;p Kogovšek, Marko Trček in Boja'z Leskovec. Konferenca je opozorila na po'( membnost nekaterih nalog za delo,n prihodnje. Veliko akcij je bilo organin ziranih bolj ali manj kvalitetno, vs< pa v prizadevanju za boljši jutri vselzi mladih, ne glede na socialni položaP Zdaj je pred mladimi veliko dela, ak"( tivnosti, saj bodo samo te pripeljali do želenih ciljev, ki so si jih zastavili Branka Novalp Delavci so se odločili za novo organiziranost Začasni poslovodni organ DO Gradnik Je v skladu s 6. členom sklepa začasnem ukrepu družbenega varstva dolžan poročati izvršnemu f-vetu skupščine občine o stanju v delovni organizaciji. Začasni poslo-rodni organ je poročilo, ki ga v celoti objavljamo, podal na 78. seji IS BO Logatec dne 16. 1. 1985. Občinska skupščina je bila izčr-no informirana o razmerah v DO pradnik na svoji seji dne 25. 7 1984. Pelegati vseh treh zborov so bili peznanjeni z vzroki izgube po I tro-Jnesečju leta 1984, soglašali pa so f udi z ukrepi, ki so bili predvideni v predsanacijskem programu DO Dne p> 9. 1984 je Služba družbenega knjigovodstva v SRS, Podružnica Ljub- Iana izdala odločbo, s katero je nabila delavcem DO Gradnik Loga-ec, da odpravijo vse ugotovljene lezakonitosti in nepravilnosti. Zadnja, 43. točka, te odločbe terja, da ••,: sjflelovna organizacija sprejme sklep h uvedbi sanacijskega postopka, kar |e delavski svet v soglasju z IS SO «-ogatec opravil na svoji seji dne 4. 10 1984. Zaradi delegatom že znanih razmer v DO Gradnik je SO Logatec dne 17.10 1984 sprejela sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva, " katerem je med drugim zadolžila tačasni kolegijski poslovodni organ, da: - odpravi vse nezakonitosti in nepravilnosti v poslovanju, ™— - ukrene vse potrebno za sanacijo DO, zagotovi odpravo motenj v samoupravnih odnosih in delovanju čin-i za nsk samoupravnih organov, P - zagotovi pravočasen razpis za ',az1menovanje individualnega poslovodnega organa. enj< ^časm kolegijski poslovodni or-lJcaQan je takoj ob sprejemu tega skle-bi spa' v sk|adu s svojimi pravicami in ki jjPDveznostmi, delno dopolnil in spre-zac™en'' pravilnik o organizaciji in raz-v navid,J del in nalog delavcev Gradnika VsLogatec ter vse najodgovornejše nla(^e'avce razporedil k ustreznim nalo-pr09am ter s tem preprečil, da bi slabi medsebojni odnosi vplivali na poslo-0|jl(ivanje oz. delo organizacije. Dčin Omeniti je treba, da je v letu 1984 lseddelovno organizacijo zapustilo 30 3 Ljjdelavcev, predvsem kvalificiranih ir, zipro'zvoc'nin delavcev, s tem se je olje^ev''° delavcev v »režiji« neznatno gret2rr,anjšalo. Z ukrepi, kot so notranje vneiprerazP°red'tve P3 tudi prezaposlit-3jmive'smo usPeli zmanjšati število nep-lOStir°izvodnih delavcev, težave pa so atja;prisotne pri iskanju ustreznih rešitev loja'za Prezaposlitev starejših delavcev, predvsem pa delavk, ki ne izpolnju-p0Jejo kadrovskih pogojev za opravlja-ei0,nje del in nalog, na katere so razpo- gani rejene vsi Glede na rezultate poslovanja v. vse|začetku leta 1984 so se razmere 0jajPreko leta stalno izbopševale; po-i, ak"e*n' periodični obračun je sicer iz-('ljal,kazoval še 9 853.723,00 din izgube, :avilirezu"a' po 9 mesecih pa je bil že ovalpozitlven. Za natančnejšo oceno rezultatov poslovanja v letu 1984 je še prezgodaj, vendar pa lahko na osnovi grobe analize pričakujemo ostanek čistega dohodka med 4.000.000.- in 6.000.000.- din. Rezultati pa bi lahko bili še ugodnejši, če bi lahko odpravili nekatere neenotne poglede na izvajanje strokovnih nalog v okviru DO KLI Logatec. Od vseh opravljenih gradbenih del v letu 1984 ugotavljamo le v tej organizaciji večje stroške v višini 3.106.126,35 din Druga težava se je pojavila med letom, ko je bil inkaso stroškov ogrevanja stanovanj v družbeni lastnini prenesen s SSS na Gradnik Prišlo je do zastoja pri izterjavi dolga za ogrevanje pri 188 občanih v višini 1 973.710,00 din. Menimo, da je to in mnogi problemi, ki so prisotni na stanovanjskem področju, problematika širšega pomena, ki jo bomo morali skupno reševati v interesu vseh prizadetih. V letu 1984 sta ostali neporavnani še obe gradbišči stanovanjskih zadrug v Ljubljani »Dobrova« in »Napredek« in to v znesku 17.726.584,50 din. Evidentiran pa je tudi dolg KS Podpeč - Preserje v znesku 1.326.488,00 din. Sorazmerno veliki zneski neplačanih terjatev zahtevajo poglobljeno analizo in pozornost, vendar v sedanjih razmerah še ne moremo podati IS in skupščini občine celotnega poročila o vzrokih in ukrepih glede omenjenih gradbišč. V letu 1984 so kooperanti oz. proizvajalci opravili gradbena in druga dela v vrednosti 25.083.485,00 din, kar je 7 do 8 % celotnega prihodka. V planu dela za leto 1985, predvsem pa v srednjeročnem planu, bomo morali zagotoviti pogoje za tak organizacijo dela, da bo kooperacija na gradbenih delih minimalna oz, da se je bomo posluževali le v nujnih oz ekonomsko upravičenih primerih. Že predsanacijski, pozneje pa tudi sanacijski program je opredelil novo statusno organiziranost, ki je posledica novosprejete zakonodaje s področja komunalnega gospodarstva pa tudi vztrajne zahteve uporabnikov komunalnih storitev, da se gospodarjenje v Gradniku v celoti loči na gradbeni in komunalni del Na podlagi teh ugotovitev ter sprejete ocene, da v organizaciji obstajajo pogoji, ki jih za ustanovitev dveh TOZD terja 320. člen ZZD, je delavski svet pričel s postopkom sprejemanja sklepa o njuni ustanovitvi. Delavci so se .11.12.1984 na referendumu v veliki večini odločili za novo organiziranost (TOZD Komunala 100 %, TOZD Gradnje 94,6 % za) ter s tem pokazali pripravljenost, da s skupnimi napori premagajo sedanje težavne razmere. Omenjeni sklep je v januarju postal pravnomočen ter s tem tudi sposoben za vpis v sodni register. To pa je seveda osnova za nadaljnjo pospešeno aktivnost pri konstituiranju obeh novih TOZD oz. DO Do sedaj dogovorjena dela v gradbeni operativi ter komunalnem gospodarstvu za leto 1985 kažejo na vse možnosti, da bi DO Gradnik Logatec morala in mogla normalno poslovati tako ima za leto 1985 organizacija zagotovljena naslednja dela: spremljajoč dejavnosti po delavnicah (mizarska, ključavničarska in avtomehanska). 2. Zboljšava organizacije dela in poslovanja s poudarkom na večji produktivnosti, izboljšanju kvalitete proizvodov in storitev, povečanju delovne discipline, racionalni izrabi delovnega časa, varčevanju z gradbenimi materiali itd. Hkrati bomo nadaljevali z aktivnostjo glede ugotavljanja odgovornosti za nastale negativne razmere ter ustrezno ukrepali 1. Dokončanje bloka C in D v soseski S-1 v skupni vrednosti 2. Graditev bloka E (75 %) 3. Dograditev skupnega ogrevanja (dodatni kotel, toplovod) 4 Gradnja zaklonišča za 300 oseb (50 % v I. 1985) v S-1 5. Dopolnitev komunalnih naprav in zunanja ureditev v S-1 (parkirišče, zelene površine in poti) Soseska S-1 skupaj: 6. Graditev nadstrešnic »Petrol« 7. Proizvodnja betonarne, železokrivnice in kamnoloma (zunanji kupci) 8. KLI - gradnja temeljev za »lopo za les« 9. Graditev komunalnih naprav (vodovodi, kanalizacija) 10. Izvajanje industrijskih gradenj (KLI - Valkarton) 11. Izvajanje storitev delavnic in režijskih skupin 12. Izvajanje gradenj za samoprispevek 13. Prodaja na drobno 60.400.000,00 din 46.200.000,00 din 3.050 000,00 din 8.800.000,00 din 4.200 000,00 din 122 650.000,00 din 4.650000,00 din 52 500,000,00 din 6.000.000,00 din 40 000,000,00 din 33000000,00 din 15.000.000,00 din 30.000.000,00 din 3 000.000,00 din Skupaj dela poleg stanovanjske graditve: 306.800000,00 din 14. Komunalna dejavnost (enostavna reprodukcija) 40 000 000,00 din Skupna ocena realizacije: 346 800.000,00 din Za vse programirane naloge ima organizacija zagotovljene kapacitete v lastnih delavnicah, proizvodnji betona, peska in armatur, s tem da bo treba kot dopolnilo nujno vključevati še nekatere podizvajalce. Začasni kolegijski poslovodni organ bo na podlagi dosedanjih izkušenj, obstoječih razmer ter sprejetega sanacijskega programa poskušal skupaj s samoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami oz. skupaj z delavci DO Gradnik doseči: 1. Sprejem nove samoupravne organiziranosti delovne organizacije s poudarkom na uresničevanju določil zakona o komunalnih dejavnostih, kar pomeni ustanovitev - TOZD Komunala in - TOZD Gradnje. V najkrajšem času je treba sporazumno ali v sodnem postopku zaključiti odprte obračune (stanovanjski zadrugi, KS Preserje, KLI itd.). Tozd komunala naj bi izvajala vse komunalne dejavnosti v občini, to pomeni skupno in individualno komunalno rabo, vključujoč tudi pogrebne dejavnosti. TOZD Gradnje naj bi izvajala vso gradbeno dejavnost in proizvodnjo in prodajo gradbenih materialov ter 3 Zmanjšanje režijskih stroškov, kar se nanaša predvsem na: - zmanjšanje proizvodne režije z racionalno organizacijo dela, boljšo izrabo strojev in prevozov, z redno in pravčasno dobavo gradbenih materialov, da se tako odpravijo zastoji pri delu oz. čakalne ure, - zmanjšanje upravne režije z zmanjševanjem števila režijskih delavcev v skupnih službah. 4 Sodelovati z vsemi OZD v občini zaradi pridobitve gradbenih in vzdrževalnih del in večje možnosti zaposlitve gradbenih delavcev tudi v zimskem času 5. Sprejem plana aktivnosti za izdelavo srednjeročnih in letnih planskih dokumentov. 6. Znižanje števila kooperantov na gradbenih delih, za kar bo treba čim več gradbenih in obrtniških del opraviti z lastnimi proizvodnimi delavci 7. Dopolnitev sistema delitve OD po delu in rezultatih dela, pri čemer naj bo upoštevan rezultat dela posameznika, skupine in delovne organizacije. Začasni kolegijski poslovodni organ: Ivan Loštrek Franc Jerina Boris Opara Iz krajevnih skupnosti Zadovoljni z opravljenim delom V krajevni skupnosti Naklo Logatec je potekalo delo v skladu z letnim programom dela krajevne skupnosti in letnim planom dela Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Logatec. 1. Dela na področju komunalne dejavnosti 1. Urejanje ulic, cest in poti v krajevni skupnosti V januarju so bili organizirani sestanki s krajani Čevice in Broda, na katerih je bilo dogovorjeno, da se bo v letu 1984 posodobilo naslednje ulice: Vodovodna, del Čevice, prostora pred Skrijem in Muscem, Brod, del Ceste talcev in del Potoške in Prešernove. Lastniki stanovanjskih hiš ob omenjenih ulicah so pristali na lastno udeležbo 30.000,00 din za ureditev ulic, za kar so s samoupravno komunalno interesno skupnostjo kot investitorjem omenjenih del podpisali ustrezne pogodbe. Z deli so izvajalci pričeli v juniju, dela pa so bila dokončana v avgustu in novembru. Na Vodovodni cesti ter na Brodu je bilo potrebno napraviti tudi okrog 350 m kanalizacije za meteorne in tekalne vode. Vrednost opravljenih del na tem področju je 8.742.000,00 din. Iz sredstev namenjenih za komunalno opremo stavbnih zemljišč je bila dokončno urejena Titova ulica ter pločnik in parkirišče pred samopostrežno trgovino Mercator v vrednosti 1.800.000,00 din. Na pobudo krajanov Blekove vasi, predvsem stanovalcev ob ulici Pod Grintovcem, je bila v novembru posodobljena in asfaltirana omenjena ulica v celoti. Pred dokončno ureditvijo cestišča pa je bilo potrebno zgraditi tudi 250 m kanalizacije. Krajani sami so veliko del opravili s prostovoljnim delom. Vrednost ureditve ulice Pod Grintovcem je 3.200.000,00 din. V pripravi so dela za ureditev poti po Kolniku, ki služi za prihod pešcev in kolesarjev na delo v industrijsko cono Valkarton in Konfekcijo. Večino sredstev za omenjeno delo bo prispeval Valkarton. Iz sredstev samoprispevka občanov je bil urejen pas za počasni promet na Tržaški cesti, en del z dvignjenim pločnikom in kolesarsko stezo. 2. Kanalizacijsko omrežje Zgrajen je bil H kanal iz industrijske cone do Tovarniške ceste, kjer je priključen na obstoječi kanal, ki vodi do čistilne naprave. Vrednost opravljenih del na izgradnji kanala je približno 20.000.000,00 din. Predvidena je bila izgradnja F kanala, od milice do kmetijske zadruge, za kar so že zagotovljena sredstva v višini 7.000.000,00 din. Dela bodo opravljena v pomladanskem času. Kot je bilo že omenjeno, je bilo pri posodabljanju ulic in cest zgrajenih okrog 600 m kanalizacije. 3. Ureditev mrliške veže in njene okolice V letu 1984 je bila urejena mrliška veža in njena okolica do te mere, da lahko služi svojemu namenu. Notranja oprema je bila montirana do konca junija. Za opremo mrliške veže in ureditev njene okolice je bilo potrebno 1.600,000 din, ki jih je zagotovila Samoupravna stanovanjska skupnost Logatec. Svet krajevne skupnosti je v juniju sprejel sklep, da se od 1. 7.1984 obvezno uporablja mrliška veža za vse umrle iz družbenih stanovanj, ki bodo pokopani na pokopališču v krajevni skupnosti. 4. Javna razstavljava Javno razsvetljavo upravlja in vzdržuje delovna organizacija Grad- nik. V letošnjem letu večjih investicij na področju javne razsvetljave v naši krajevni skupnosti ni bilo. Ob Tržaški cesti, od Narodnega doma do Nagodeta, je položen nov kabel za tri luči. Drogovi so naročeni v Ljubljani pri TOZD Javne razsvetljava in bodo postavljeni takoj, ko bodo narejeni. Očiščeni in preples-kani so bili vsi drogovi nizkih luči v krajevni skupnosti (40 kom). 5. Vzdrževanje ulic, poti in parkov Vzdrževanje, čiščenje in urejanje ulic, poti in parkov opravlja Gradnik. V to dejavnost spada tudi zimska služba, za kar se porabi tudi večji del sredstev za financiranje skupne komunalne rabe, namenjenih naši krajevni skupnosti. Javne površine največkrat niso zadovoljivo očiščene, ker je za ta namen premalo denarja. V pristojnosti krajevne skupnosti je bilo vzdrževanje okolice spomenika NOB ob Tržaški cesti ter urejanje spomenika NOB na pokopališču. Letos smo kupili nove zastave za izobešanje na drogove javne razsvetljave ob Tržaški cesti in na javne zgradbe. Za vzdrževanje in urejanje je namenjenih približno 3.000.000,00 din. II. Promet in zveze 1. Promet Z izgradnjo pločnika ob Tržaški cesti je onemogočeno parkiranje tovornih vozil na pasu za počasni promet, s tem pa je zagotovljena večja varnost pešcev in kolesarjev. Na križišču ulice Jačka in priključka na avtocesto je bilo postavljeno ogledalo, ki omogoča varno prečkanje priključka. Na cestiščih so bile obnovljene talne oznake. Dokončana je bila hišica na avtobusnem postajališču na Martinj hribu. 2 Telefonija V letošnjem letu je bilo dokončano priključevanje novih naročnikovv telefonsko omrežje po sporazumu med krajevno skupnostjo in Območno samoupravno interesno skupnostjo za PTT promet Ljubljana. V krajevni skupnosti je okoli 750 telefonskih priključkov ali približno er priključek na sedem prebivalcev Kljub sorazmerno visokemu povprečju je povpraševanje po telefonskih priključkih še vedno zelo veliko. III. Stanovanjsko gospodarstvo V sosedki S - 1 Za Narodnim domom je bil dograjen in vseljen stanovanjski blok s tridesetimi stanovanji - pretežno za etažne lastnike V gradnji sta še dva taka bloka. V enem je predviden prostor za otroško varstvo, v drugem pa za trgovsk lokal. Stanovanjska samouprava še n zaživela do te mere, da bi lahko sta- Čas izobraževanja in razvedrila Ni moč prezreti dejstva, da le zima dopušča kmečki ženi, da si najde čas za potrebno izobraževanje in razvedrilo. Temu obdobju leta je prilagojen tudi program dela Aktiva kmečkih žena pri M - KZ Logatec. Odbor, ki se je sestal konec preteklega leta, je obravnaval poročilo o delu ter sprejel program dela, ki obsega predavanja, strokovno ekskurzijo ter tečaj kuhanja. Sprejeti program se že izvaja. V decembru je ženam o vzrokih in posledicah zvišanega krvnega pritiska predaval domači zdravnik dr. Skvarča Udeležba je bila številna, na predavanju pa so žene sodelovale s konkretnimi vprašanji in pripombami. Kljub obilnemu delu se lahko marsikatera kmetica pohvali z lepo urejenim domom. O vzgoji in negi okenskega cvetja že imajo lepe izkušnje, vendar sO se rade udeležile predavanja mag. Jelnikarja o okenskem cvetju, kjer so izvedele še kak koristen nasvet. Predavanje o higienskem pridobivanju mleka, spada bolj med pospeševalno delo in prizadevanja za kakovostnejše kmetijske proizvode, pa ga lahko kljub temu štejemo v program izobraževanja kmečkih žena. Predavanja, ki ga je izvajal veterinar Kobal, so se obvezno morali udeležiti vsi proizvajalci tržnih viškov mleka. V tem mesecu bo organiziran še obisk gledališča, tečejo pa že tudi priprave za strokovno ekskurzijo. Zvonka Nagode, ing Zadovoljni z opravljenim delom novalci sami smotrno upravljali s stanovanjskim fondom. Skupnosti stanovalcev še niso ustanovljene v vseh stanovanjskih hišah, kjer pa so, so pa samo formalno. V letošnjem letu se je pojavil pereč problem v zvezi z ogrevanjem stanovanj, predvsem v tistih soseskah, kjer se ogreva na kurilno olje Zaradi visokih cen tega goriva je ogrevanje v teh stanovanjih tako drago, da že marsikatero gospodinjstvo komaj zmore poravnavati te stroške. IV. Šolstvo, otroško varstvo, kultura, telesna kultura in rekreacija V letošnjem letu smo se prvič po več letih srečali s problemom prostorskih kapacitet v osnovni šoli. Zaradi prevelikega števila otrok, vpisa nih v prvi razred, jih je bilo potrebno del preusmeriti v osnovno šolo v krajevno skupnost Tabor. Prvošolci s področja vaškega sveta Za Narodnim domom se tako v letošnjem letu vozijo v osnovno šolo Edvarda Kardelja. Povezava med krajevno skupnostjo in šolo je še premalo razvita, odraža pa se predvsem ob raznih proslavah in podobnih akcijah. Tudi na področju otroškega var- stva je velik problem v prostorski zmogljivosti vrtca Vsako leto je odklonjenih veliko prosilcev. Z nadaljnjim razvojem kraja se bo ta problem večal. Na področju kulturne dejavnosti delujejo predvsem društva na področju pevske in glasbene dejavnosti, kar se odraža tudi v vsebini kulturnih prireditev v krajevni skupnosti Omenjena društva se bolj ali manj ubadajo s prostorskimi in materialnimi problemi. Matična knjižnica deluje v utesnjenih in neustreznih pogojih, kljub temu pa je njeno delovanje zelo uspešno, saj je po izposoji knjig na prebivalca uvrščena v zgornjo polovico matičnih knjižnic v Sloveniji. Iz sredstev samoprispevka občanov naj bi v prihodnjem letu delno uredili Narodni dom, v sklopu katerega bi se zgradila tudi nova knjižnica. Krajevna skupnost je finančno pomagala krajevni organizaciji ZZB NOV in Balinarskemu športnemu klubu pri dokončanju dvosteznega balinišča na Naklu, na katerem je bil v oktobru, pod pokroviteljstvom KS Naklo Logatec organiziran balinarski turnir krajevnih skupnosti občine Logatec. Opravičilo bralcem Bralcem se opravičujemo za napako, ki je nastala v januarski številki Logaških novic pri razpisu priznanj OF. Priznanja Osvobodilne fronte so razpisana za leto 1985 In ne za 1984, kot je bilo v razpisu navedeno. Uredništvo Z nekdanjimi sošolci in učenci Že nekaj let v obeh logaških centralnih osnovnih šolah pripravljamo srečanja z nekdanjimi učenci, ki obiskujejo 1. letnike šol srednjega usmerjenega izobraževanja. Povabimo tudi tiste, ki se takoj po končani osnovni šoli zaposlijo. Ta srečanja so zanimiva za osmošolce pa tudi za učitelje in šolske svetovalne delavce. Osmošolce zanimajo informacije o izkušnjah, ki so jih »usmerjenci« že pridobili na svojih novih šolah in na delovnih mestih. Različni so namreč učitelji, možnosti za napredovanje niso povsod enake, prav tako ne možnosti za zamenjavo usmeritve. Na različnih šolah z enakim programom je zahtevnost različna, drugačen je tudi šolski režim, tako da so težave s prilagajanjem na nekaterih šolah večje kot drugje. Učitelji in svetovalni delavci radi sledimo uspešnosti svojih nekdanjih učencev v srednjih šolah. Ob tem ugotavljamo, če je naše delo uspešno, če učencem nudimo dovolj predznanja in skušamo pri svojem delu izboljšati tisto, kar se pokaže kot pomanjkljivo. Pripravimo tudi kratko anonimno anketo, da dobimo čimveč podatkov o vsem tem. Temu delu srečanja sledi razgovor o možnostih vključevanja mladine v življenje in delo krajevne skupnosti, društev in organizacij. Tu navadno sodelujejo in razgovor tudi vodijo predstavniki OK ZSMS Logatec ter društev ln organizacij. Mladi so letos na primer izvedeli marsikaj zanimivega o modelarskem krožku, aktivnostih Društva mladih glasbenikov Logatec, klubu OZN, družbenopolitičnem delu in celo to, da jim morebitne težave pri učenju lahko pomagajo reševati člani študentskega kluba, ki se ustanavlja v Logatcu. Razgovoru navadno sledi družabno srečanje, ki ga pripravi osnovna organizacija ZSMS na šoli. In takrat je led pravzaprav šele prebit. Ob glasbi, ki mladim najbolj ugaja, stečejo razgovori, čisto neformalni, a najbolj zanimivi °d vseh. Prijeten vtis ostane vsaj nekaj časa, tja do prvih večjih skrbi, ki jih osmošolcem predstavlja odločitev o tem, kako in kaj naprej. Upamo, da jim s takimi srečanji in razgovori vsaj malo olajšamo te težave. Irena LIPOVEC Novice od tu in tam Višje stanarine in cene komunalnih storitev Politiko stanarin in cen komunalnih storitev za leto 1985 opredeljuje dogovor o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega prometa v letu 1985 Dogovor velja za republiko, po njem pa naj bi se cene komunalnih storitev in stanarine povečale v prvem polletju linearno za 38 %. Občinski izvršni svet je na seji dne 16. 1 1985 obravnaval predlog dogovora in ga sprejel. Ker smo v občini stanarine povečali že v mesecu januarju, sklep o povišanju stanarin, ki ga je sprejel izvršni svet pa velja od 1. 2. 1985, bodo morale ustrezne službe opraviti poračun. Stanarine se bodo glede na dogovor povečale spet s 1. 7. 1985. Dražje do vozniškega izpita Vsi tisti, ki bodo opravljali vozniški izpit po 1 2.1985, bodo zanj morali odšteti nekaj več denarja Po novem stane izpit iz predpisov o varnosti cestnega prometa za vožnjo motornih vozil vseh kategorij in traktorjev 400,00 din, kar je 54 % več. Višina stroškov preizkusa znanja za voznike delovnih strojev, motokultiva-torjev in koles z motorjem je 350,00 din Višina stroškov za izpit iz vožnje motornega vozila oz. traktorja pa je: za A kategorijo 900,00 din, za T kategorijo 900,00 din, za B kategorijo 1000,00 din, za C in E kategorijo 1200,00 din in za D kategorijo 2000,00 din. Odredbo o povišanju je izdal IS SO Postojna v soglasju z izvršnimi sveti občin Cerknica, Idrija, Ilirska Bistrica, Logatec in Sežana Višje pristojbine za ceste Pristojbine za ceste, cestnina ali uradno letna povračila za uporabo cest so višja od 16. 1 1985. Sklep o povišanju letnih povračil je sprejel zbor uporabnikov skupščine, Skupnosti za ceste SR Slovenije. Iz objavljenega besedila sklepa (Ur. list SRS, štev. 1/85) objavljamo podatke za osebne avtomobile in motorna kolesa. Tisti, ki bodo od 16 januarja registrirali vozilo oz. registracijo vozila podaljšali, bodo povračilo plačali po naslednji lestvici: 1. osebni in bivalni avtomobili delovna prostornina bencinski motor diesel motor - do 900 cm' - nad 900 do 1350 cm* - nad 1350 do 1800 cm' - nad 1800 do 2500 cm' - nad 2500 do 3150 cm' - nad 3150 cm' 2. motorna kolesa - do 75 cm' - nad 75 do 125 cm' - nad 125 do 250 cm' - nad 250 do 500 cm' - nad 500 do 1000 cm' - nad 1000 cm' 1310,00 din 2190,00 din 3630,00 din 5450,00 din 9080,00 din 18140,00 din 4290,00 din 5730,00 din 7550,00 din 11180,00 din 20240,00 din 300,00 din 470,00 din 660,00 din 860,00 din 1050,00 din 1250,00 din. Bodo Vrhovci ostali brez trgovine? Trgovina na Vrhu ima v zadnjem času slabe poslovne rezultate. Trgovino oskrbuje KZ Sora Žiri. Odprta je bila dvakrat tedensko. Krajevna skupnost Vrh je zelo razdrobljena, posamezne hiše so oddaljene druga od druge pa tudi od trgovine, ki ima poslovni prostor v osnovni šoli na Vrhu. Velik del prebivalstva se zaradi boljše cestne povezave oskrbuje v Žireh. Kljub temu pomeni trgovina mnogim krajanom edino in najbližjo možnost oskrbe. Na predlog krajanov je zato občinski izvršni svet na seji 16. 1. 1985 sprejel sklep, da bo storil vse, da trgovina na Vrhu ne bo ukinjena. Po novem je trgovina odprta trikrat tedensko, v sredo popoldne in soboto ter nedeljo dopoldne. Projekt za ogrevanje soseske S-11 izdelan Na skupščini dne 30. 1. 1985 je član IS, zadolžen za področje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, podal informacijo o poteku aktivnosti v zvezi z izgradnjo kotlovnice na trdo gorivo v soseski 3-11. Idejni projekt za gradnjo kotlovnice je izdelan. Kotlovnica bi bila zgrajena za celotno sosesko ter vrtec in šolo in bi po sedanjem predračunu stala 6 starih milijard. Ker obstaja še vedno tudi druga varianta - ogrevanje iz novega energetskega objekta na KLI-ju, bo potrebno v nadaljevanju aktivnosti strokovno proučiti obe varianti in izbrati ustreznejšo Še vedno pa ostaja vprašanje, kje in kako zagotoviti sredstva za to veliko investicijo. Branka Novak Predstavljamo vam Franca Brusa - ustanovnega člana Planinskega društva Logatec Tovariš Brus, bili ste eden od ustanovnih članov Planinskega društva Logatec. Kdaj je bilo društvo ustanovljeno in koliko članov je imelo ob ustanovitvi? O ustanovitvi Planinskega društva smo se dogovorili spomladi leta 1972. Zamisel o ustanovitvi ni bila nova. Tovariš Janez Čanžek je bil poleg Slavka Kavčiča in njegove žene Francke glavni pobudnik. Prvi sestanek smo imeli v hiši Slavka Kavčiča. Prisotni smo bili še Matevž Govekar, Jože Ferjančič in jaz. Za predsednika smo predlagali tovariša Janeza Čanžka, ki je to nalogo uspešno opravljal vrsto let. Danes je v Planinsko društvo Logatec včlanjenih 400 občanov. Društvo je precej aktivno. Poleg obširnega programa planinskih izletov pripravlja tudi delovne akcije. Številni vzponi članov alpinističnega odseka in alpinistična šola, ki jo pripravijo vsako leto, potrjujejo dejavnost odseka. Matično društvo se je večalo iz leta v leto. Vedno več zanimanja za planinstvo se je kazalo v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in šolah. Tako imamo danes poleg matičnega društva še pet sekcij in alpinistični odsek. Praznovali smo desetletnico delovanja planinskega društva. Kaj menite o razvoju logaškega planinstva? Od ustanovitve društva pa do danes se je spremenila predvsem poklicna sestava članov društva. V našem planinskem društvu je tudi veliko delavcev. Zdaj na izlete potujemo z avtobusom ali vlakom. Organizator izleta prevzame naloge obveščanja, določi vodstvo izleta in program. Na krajše izlete hodimo seveda tudi peš, žal pa je vedno več tistih, ki se tudi na te izlete peljejo z avtomobilom. - Večkrat sem vas videl ob zale-tišču skakalnice na Sekirici, ko ste pomagali pri pripravi skakalnice. Tudi v Planici ste pridno pomagali na skakalnici Torej hodite poleti v hribe, pozimi pa na skakalnice? Poleg planinarjenja sem dolga leta pomagal pri pripravi skakalnic za skoke. Od leta 1948 sem deloval pri TVD Partizan, pred drugo vojno pa sem bil član sokolskega društva. Tiha želja vsakega planinskega društva je imeti svojo planinsko kočo ali dom, v katerem se planinci lahko okrepčajo pa tudi prenočijo, če je potrebno. Tudi naše planinsko društvo ima dom, na katerega smo vsi ponosni. O graditvi planinskega doma smo razmišljali že pred leti. Na Vrhu nad Rovtami smo imeli na razpolago starejše poslopje. Ker bi bilo potrebno na objektu popraviti veliko stvari, se upravni odbor za to možnost ni odločil, saj društvo finančno ne bi zmoglo izvesti adaptacije. Poleg tega je bila lokacija precej oddaljena od Logatca. Tako smo se odločili za drugo možnost in obnovili starejšo hišo v Novem svetu, na kar sem zelo ponosen. - Kateri izlet vam je ostal najbolj v spominu in katerega dogodka se najraje spominjate? Najraje se spominjam tridnevnega pohoda v Dražgoše na odkritje spomenika dražgoškim žrtvam. Za pohod sem se odločil skupaj s tovarišema Matevžem Govekarjem in Jo-žetom Ferjančičem, ko smo v Delu prebrali, da bo 22. julija 1976 odkritje spomenika v Dražgošah. Dobro pripravljeni za pohod smo zgodaj zjutraj krenili na pot, ki je peljala od moje hiše na Rovtarski cesti v Logatcu proti Jezercu, med Zapla-no in Petkovcem do Rovt, kjer smo se odločili za krajši počitek. Nato smo pot nadaljevali proti Račev-skem jezeru, preko Lavrovca in Ži-rovskega vrha na Pasjo ravan. Od tam smo šli proti Gorenji vasi. Na- slednji dan smo pot nadaljevali do Javorjev in čez Blegoš do Novakov. Tretjega dne pohoda se je vreme skesalo. Čeprav mokri do kože, smo bili zelo veseli, ko smo zagledali Dražgoše. Za opravljeno pot smo bili deležni številnih čestitk in priznanj. - Tovariš Brus, bolezen vam preprečuje, da bi še naprej obiskovali vrhove naših gora. Še vedno pa se udeležujete pohodov. Ali je volja tista, ki vas vleče v strmo pot? Še vedno se rad udeležujem jubilejnih pohodov v Dražgoše, na Pore-zen, Snežnik in Blegoš. Dokler sem mogel, sem šel rad na Javornik ali pa na Pokojišče. Žalosten sem, ker se čedalje manj ljudi udeležuje planinskih izletov, čeprav so dobro organizirani. V družbi Franca Brusa je pot v hribe vedno prijetna. Gore so njegova velika ljubezen. Tako velika, da zanj nobena, še tako strma pot, ni naporna. Rudi Kersnik ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame JUSTINE KLAVŽAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali in stali ob strani v težkih trenutkih slovesa Posebno se zahvaljujemo dr. Vodopivcu in magistri Jeričevi, ki sta ji pomagala v času njene bolezni, sosedom s Tovarniške 12 H In Jačke 2, sodelavcem TOZD Stavbno pohištvo-prlrezo-valnica in TOZD Drobno pohištvo - lakirnica Za pomoč se Iskreno zahvaljujemo krajevni skupnosti Naklo-Logatec. Pevcem se zahvaljujemo za lepo zapete žalostlnke, tovarišu Černetu za govor, župniku pa za poslovilni obred. Žalujoči: hčerka Marija in Anica z družinama ZAHVALA Ob izgubi najine ljube hčerke BOJANE KRAJNC se zahvaljujeva vsem sorodnikom in prijateljem, ki so ji darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti. Posebna zahvala vsem, ki ste nama stali ob strani v težkih trenutkih: staršem Rovan in Krajne, delavcem Zdravstvenega doma Vrhnika In Železniške postaje Logatec, dr. Prebilovi in tovari -šici Vujovič ter sosedi Mena rtovi. Žalujoča mamica in očka ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža očeta dedka pradedka in brata JANEZA PETROVČIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem za pomoč v težkih trenutkih in za darovano cvetje. Hvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo predstavniku ZZB Hote-dršica za poslovilne besede in gospodu župniku za obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena sin in hčerka z družinami Klub študentov tudi v Logatcu Že nekaj časa mladi izražajo željo in potrebo po ustanovitvi kluba študentov. Klub naj bi deloval kot organ občinske konference ZSMS, v njem pa naj bi mladi našli pot za reševanje perečih vprašanj, ki jih ima tisti del mlade generacije, ki obiskuje višje in visoke šole. Najbrž je interes kar na mestu, saj problemov ni malo. Občinska konferenca je željam prisluhnila. Klub študentov je v usta- [_ navijanju Študentje se kljub temu, da klub formalno še ni ustanovljen, p že zbirajo in pripravljajo program dela. i Zaenkrat se zbirajo vsak petek f zvečer v starem vrtcu. Če vas zanima, kaj se dogaja in bi radi sodelo- j vali, pridite! Vabljeni ste vsi, ki imate glave polne idej in nekaj časa, ki ga želite 4 preživeti v družbi svojih vrstnikov! \ a- 12. 1. 1985 - Dražgoše - biatlon o- V okviru prireditev v Dražgošah je ne bila tudi prva tekma za pokal SRS v iš- biatlonu. ml. pionirji: ,k- 2. Jure Smole 3. Marko Leskovec ev 4 Gregor Prezelj ie- st. pionirke: V Irena Leskovec 2. Melita Malnar ;o- st. pionirji:. Marjan Nagode mladinke liš- 1. Moja Usenik lis co st. mladinci: J V 9. Tone Nagode aje 12. 1. 1985 - Dobovec - regijska medklubska tekma ml. pionirji: re- st. pionirji: 20. Marko Leskovec 28. Gregor Prezelj Ižni gre st- pionirke: ido, 5 Melita Malnar pa 12. Urša Fečur 17- Brigita Nagode 18. i. 1985 - Logatec - meddrušt-;vet vena kategorizacijska tekma ob- Na tekmi na naših terenih je nastopilo 195 tekmovalcev iz 13 klubov centralne in zahodne regije Re- eljazu|tati domačih tekmovalcev: ml. pionirji: qS. 1- Jure Smole, 3. Tadej Musec, 15. ( | r Boris Zelene, 16 Miha Gostiša, 20. ( | r. Jože Petkovšek, 24. Janez Moroz, 25. Mitja Brenčič, 27. Aleš Vavken, 28 Tomaž Naglic, 29. Boštjan Gostiša, 30. Damjan Bizaj, 31. Pavel Čuk, 32. Evgen Tomazin, 33. Edvard Čuk, 35 Milan Vehar ml. pionirke: 7 Dragica Lampe, 14. Marija Eržen, 16. Tadeja Brenčič, 17. Darja Rupnik, 18. Bojana Jerina, 19 Janja Sajovic, 20. Neža Merlak st pionirji: 16. Gregor Prezelj, 17. Marko Leskovec, 26 Srečko Moroz st. pionirke: 5. Melita Malnar, 8. Urša Fečur, 11. Brigita Nagode, 13 Polona Turk, 15. Boža Rudolf ml. mladinke: 3. Irena Leskovec, 4. Mojca Usenik, 7. Indira Ljajić, 8. Irena Petkovšek, 10. Marta Eržen, 12. Jana Vavken st. mladinke: 4. Bernarda Slabe juniorke: 1. Judita Sovan, 2. Mojca Šemrov ml. mladinci: 7. Tone Nagode, 11. Rafael Marn, 17. Andrej Fečur juniorji: 7. Marko Dodič člani: 11. Konrad Merlak 20. 1. 1985 - Lož - pokal SRS v biatlonu ml. pionirji: 2. Gregor Prezelj 3. Jure Smole 5. Marko Leskovec st. pionirke: 1 Melita Malnar 2. Irena Leskovec 3 Brigita Nagode st. pionirji: 4 Marjan Nagode mladinci: 6. Tone Nagode juniorji: 2 Marko Dodič 26. in 27. 1. 1985 - Jezersko - drž. prvenstvo za mladince Na prvenstvu je sodelovalo 180 tekmovalcev, vreme pa je v času prvenstva spet nekoliko nagajalo Ml mladinke: 14. Mojca Usenik 17. Melita Malnar 18. Urša Fečur 19. Indira Ljajić 21. Irena Leskovec 22. Irena Petkovšek st. mladinke: 13. Bernarda Slabe ml. mladinci: 28. Marjan Nagode st. mladinci: 13. Rafael Marn 17. Tone Nagode V štafetah so naše mladinke zasedle 7. in 8. mesto med 13 ekipami. Kriterij prvega snega V nedeljo, 13. januarja 1985 je Športno drušvo »KOVK« Rovte -smučarska sekcija, pripravilo tekmovanje v veleslalomu za vse kategorije. Tekme se je udeležilo 122 tekmovalcev, nekaj čez 90 pa je bilo uvrščenih. Mraz in sneg nista ovirala tekmovalcev, pa tudi gledalcev ne, saj jih je ob progi navijalo kar precejšnje število. Rezultati: Pionirk«: 1. Tatjana Likar - 41.01 2. Nataša Logar - 43.86 3. Nataša Likar - 46.41 Pionirji: 1. Roman Košir - 31.57 2 Marko Šebalj - 33.18 3. Jernej Šemrov - 34.21 Dobre uvrstitve balinarjev Z letom 1985 je Balinarsko športno društvo Logatec stopilo v peto leto delovanja. Društvo šteje 58 članov, od tega ima ena tretjina članov klubske drese in je sposobna za vsa balinarska tekmovanja. Da je to res, je razvidno iz poročila in rezultatov v sezoni 1984/85. V Notranjski območni balinarski zvezi je društvo osvojilo vsa prva mesta: posamezno - Anton Veber, pari - Anton Veber-Franc Menart, ekipno - M. Čepon, A. Jerina, F. Menart, A. Veber, J. Vidmar. Osvojili smo prvo mesto na mednarodnem balinarskem turniju »Cerknica 84«, prvo mesto na turnirju v pobrateni občini Repentabor, drugo mesto na mednarodnem balinarskem turnirju »12 september« v Logatcu, drugo mesto na turnirju v Rovtah. Na republiškem prvenstvu parov smo osvojili osmo mesto, med posamezniki pa je bil Anton Veber dvanajsti. Na kvalifikacijah za vstop v drugo ligo nismo uspeli. Pa ne zaradi slabe igre, ampak zaradi Starejše pionirke: 1. Nuša Cuznar - 37.03 2. Mateja Skvarča - 38.39 3. Bojana Šinkovec - 40.10 Starejši pionirji: 1. Damjan Kune - 31.71 2. Primož Jereb - 33.20 3. Gregor Treven - 34.24 Mladinke: 1. Grdadolnik Ermina - 37.47 2. Sabina Rupert - 37 82 Mladinci: 1. Boris Kune - 29.79 2. Drago Šebalj - 31.47 3 Robert Skvarča - 31.73 Članice: 1. Vera Logar - 39.64 2. Everista Grdadolnik - 40.24 3. Tatjana Žust - 42,24 Mlajši člani: 1. Franci Jurca - 30.08 2. Darko Slabe - 30.17 3. Slavko Merlak - 30,95 Veterani: 1 Marko Šebalj - 32.52 2. Boris Treven - 34 97 3. Rafael Cepič - 35.25 Člani: 1 Franc Malovrh - 30 53 2. Jakob Kokalj - 30.89 3. Anton Merlak - 31.57 Jakob Kokalj slabega finančnega stanja v društvu, ki ne dovoljuje tekmovanj v višjem rangu. Našteli smo samo največje uspehe, ki jih je dosegel naš klub v prejšnji sezoni. Za to je bilo potrebno veliko entuziazma, odrekanja, žrtvovanja prostega časa a tudi finančnih sredstev. Da bi v letu 1985 dosegli še boljše rezultate in izpeljali zastavljeni program tekmovanj bo potrebna večja finančna pomoč ZTKO Logatec. V letu 1984 smo prejeli le 10.000,00 din od »obljubljenih« 20 000,00 din. Program dela za leto 1985 je naslednji: - sindikalne balinarske igre (maj), - mladinske balinarske igre (maj), - srečanje balinarjev Slovenije, Hrvatske in Italije (junij), - notranjsko balinarsko srečanje (julij), - balinarsko srečanje upokojencev (avgust), - mednarodni balinarski turnir »12. september« (september), - turnir krajevnih skupnosti (september), - tekmovanja v prvenstvu Notranjske balinarske zveze. Za izpeljavo tega programa potrebujemo približno 23 milijonov. Upamo, da bomo ta sredstva uspeli zbrati, da bomo program lahko realizirali. Vse ljubitelje balinarskega športa vabimo na občni zbor, ki bo v soboto, 2. 3. 1985, ob 18. uri v klubskem prostoru. Izvršni odbor BŠD Logatec Samoupravna stanovanjska skupnost občine Logatec objavlja na podlagi 16. člena pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin z nižjimi dohodki RAZPIS ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE ZA LETO 1985 Delna nadomestitev stanarine je namenjena občanom, imetnikom stanovanjske pravice, ki imajo stalno prebivališče v občini Logatec, katerih mesečni dohodki na člana gospodarstva ne presegajo mejnega zneska iz tabele za zavarovanje njihovega življenjskega standarda. Imetnik stanovanjske pravice bo lahko prejemal subvencijo le za stanovanjsko površino, ki je v skladu s 17. členom družbenega dogovora (Ur. list SRS, 15/81), in sicer: - 1 družinski član do 32 m' - 2 družinska člana do 45 m' - 3 družinski člani do 58 m! - 4 družinski člani do 70 m' - 5 družinskih članov do 85 m' - za vsakega nadaljnjega člana družine se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m'. III. Ne glede na določbe 1. in 2. točke, delna nadomestitev stanarine ne pripada prosilcu, če: - oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem, - uporablja stanovanje ali del stanovanja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost, - če je eden od družinskih članov lastnik vseljivega stanovanja, hiše ali vikenda, - če zaseda nadstandardno stanovanje, glede na število družinskih članov, in če je odklonil ponujeno zamenjavo za standardno stanovanje. IV. Pravica do delne nadomestitve stanarine je odvisna od: 1 tipa gospodinjstva, glede na število družinskih članov, 2 dohodka gospodinjstva, 3. stanovanjskih razmer, od katerih je odvisna višina stanarine. Prosilec je upravičen do delne nadomestitve stanarine v primeru, ko je letna stanarina višja od znosne stanarine za ustrezni tip gospodinjstva Znosna stanarina je izračun v % od dohodka gospodinjstva in znaša za: enočlansko družino 6,8 % dvočlansko družino 6,0 % tričlansko družino 4,6 % štiričlansko družino 4,0 % petčlansko družino 3,2 % šestčlansko družino 3,1 % sedem in več članska družino 2,3 % Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavlja prosilec z vlogo, ki jo vloži na obrazcu DZS 8,40 SPN 1 pri strokovni službi SSS. Vlogi je potrebno priložiti: - potrdilo o letnem dohodku gospodinjstva za leto 1984, - potrdilo o premoženjskem stanju prosilca, - potrdilo o številu družinskih članov. O delni nadomestitvi stanarine odloča odbor Pravico do delnega nadomestila stanarine ima upravičenec od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka Upravičenci do delne nadomestitve, udeleženci razpisa, imajo pravico do delne nadomestitve stanarine s 1. 1. 1985 VI. Pristojni organ pri SSS praviloma v 30 dneh po pravilno vloženi vlogi sprejme sklep o odobritvi oz. zavrnitvi. Zoper odločbo ima prosilec možnost pritožbe na zbor uporabnikov skupščine SSS v roku 30 dni po prejemu sklepa. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LOGATEC Teče že četrto leto F logaškega lokalca [ V okviru Integralovega primetsnega prometa so pred dobrimi tremi leti^" začeli voziti lokalni avtobusi tudi na progi Ljubljana-Logatec in obratno. Ne- . kaj že precej dotrajanih avtobusov s trinajstimi sprevodniki in šoferji je tisto, I čemur danes rečemo kar lokalci. V V začetku je potnike privabljala le cena vožnje, ki je bila precej nižja od cen na avtobusih medkrajevnega prometa. Kasneje pa so bili lokalci čedalje"™ bolj polni tudi zavoljo vse dražjega bencina in bonov zanj. Marsikdo je bil prisiljen zamenjati svojega jeklenega konjička za često prenatrpanoga lokalca Danes se z njimi vozi velika večina Logačanov, ki so zaposleni v Ljubljani, ^ in večina šolarjev Lahko bi celo trdili, da so dokaj realno ogledalo dnevn* migracije v ljubljansko smer. V letošnjem hudem mrazu, ko je v vseh vozilih zmrzovala nafta, je bila izrečena marsikatera pikra glede zamud Potniki, ki so včasih tudi zaman ta\ kali na avtobus, so svojo slabo voljo stresali na šoferje - na koga bi drugega - ne, nevedni, da so ti včasih skupaj s sprevodniki tudi celo noč ogrevali vozila, da bi zjutraj potnike (ne)pravočasno pripeljali na delo ali v šolo Med lokalnimi in drugimi avtobusi pa sicer ni bistvenih razlik. Razen tega, da so cene prevozov še vedno »reklamne« in da ne prenesemo, da bi se 2 njimi vozili tudi Vrhničani, je tukaj vse tako kot v vseh javnih prevoznih sredstvih: mlajši sedijo in dremajo, starejši in nosečnice se utrujeno prestopajo z noge na nogo Pregovor - kdor prvi pride, prvi melje - velja tudi tukaj Ali£g je za to kriv sprevodnik ali človeški egoizem pa je seveda drugo vprašanje. ije na uti sp ga v I so PC nc na O' Vanda Lavrič I a Varčujemo za boljši jutri JO v o pr 31. oktober je svetovni dan varčevanja Praznujemo ga v spomin na veliki zbor predstavnikov 700 hranilnic iz 27 držav, ki je bil leta 1924 v Milanu. Udeleženeci tega zbora so ustanovili Mednarodni inštitut za varčevanje. Takrat so zapisali: 31 oktober naj bo vsako leto praznik varčevanja po vsem svetu, da bi se z ustno in pismeno besedo širila načela in ideje varčnosti« Hranilniška misel pa sega daleč nazaj v preteklost, saj je že več kot pred 360 leti Francos Delestre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva Zgodovinsko dejstvo je, da se z delom ustvarjena vrednost z varčevanjem čuva in pomnožuje. Zato ni naključje, da so že v kapitalističnih državah posvečali veliko ozornost varčevanju Še bolj pa to velja za države s socialistično družbeno ureditvijo. Danes poznamo to veliko pozornost, ki jo posvečamo varčevanju na vseh področjih, pod besedo stabilizacija. Varčevanje razvija pri človeku občutek zmernosti in ga usmerja na bolj urejeno življenje. Vsak varčevalec je nasprotnik razsipništva in se ne zadolžuje lahkomiselno. Ko se človek odloči za varčevanje, razvija v sebi občutek nesebičnosti. Varče-val namreč ne bo samo zase, ampak za blaginjo svojih bližnjih. Če hočemo, da bo naš jutri boljši od današnjega, dne moremo varčevati. Tega se moramo zavedati vsi, tudi mi, mlajši. Ob besedi varčevanje ne smemo pomisliti le na denarno varčevanje. Gre za varčevanje v širšem pomenu besede, pod katerim razumemo naš odnos do okolja, do porabe dobrin, našo skrb za razumno izkoriščanje Lepota gora JC energetskih virov ter ponovno upo-Ml rabo odpadnih surovin, za pravilno''3 ravnanje s prostorom, časom, hranOvo in še vrsto vrednosti, ki sta jih ustva-vo rila narava in človek Varčevanj«tui oziroma varčnosti ne smemo enači-so ti s skopuštvom. Zavedati se mora-ka mo, da naravnih dobrin ni na voljo VD€ neomejenih količinah. Racionalna00 poraba teh pomeni le zavračanj«70 brezumnega trošenja in razsipništ-'01 va. Če si danes nekoliko priškrnimO0-0 obilje teh dobrin, nam jih jutri zago-°'rl tovo ne bo zmanjkalo Ljudje pravi-z'' jo: »Kdor varčuje, si srečo kuje!« m' Pionirska hranilnic«va OŠ »8 talcev« Logatec se dr