iN J, petek, 10.12. 1982 CENA 9 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Št. 93/94 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Višje cen ne M ■ ■""T Jeseniški železarji imajo izredno velike stroške, ker je tehnologija v vseh obratih hudo zastarela — Nujna izgradnja nove elek-trojeklarne Jesenice — V jeseniški železarni - tako so ugotovili na skupni seji "lani jeseniškega izvršnega sveta in Poslovodnega odbora jeseniške železarne — je več vzrokov za izgubo, ki jo kljub velikim prizadevanjem •sega delovnega kolektiva predvidevajo ob koncu leta v višini 100 tHijonov dinarjev. Jeseniška železarna je letos precej Povećala izvoz na konvertibilno trž&e, vendar so prodajali po nižji ceni, obenem pa so bili zaradi nujnega izvoza predelovalci slabše prebijeni s proizvodi jeseniške želeje. Sredi leta se je prodajna cena ^ećala, vendar pa vLšja cena ni-«kor še ne pokriva vseh proizvod- • '-'i stroškov. Železarna mora dobiti «no 150.000 ton jekla od drugod, •aka tona proizvedenega j'ekla pa v ^uprečju stane 200 dinarjev več kot ■ Ostalih slovenskih železarnah. ■Najhujši problem pa je nedvomno «o velika tehnološka zastarelost obratov jeseniške železarne. Nujna je zato izgradnja elektro-■*!arne, saj so sedanji obrati stan 'dotrajani. , ... , . V izgubi je domala ves jeklarski ^ železarne, vendar se iz meseca v •Hfesec manjša. Izgubo bodo železarji popolnoma sami pokrili, iz sredstev lastnih-rezerv in rezerv občine. V prihodnje bodo v železarni tako m do zdaj posvetili veliko po-Mrnost kvaliteti jekla in si prizadevali za čim večji izvoz in večjo Proizvodnjo. Načrtujejo za 22 milijonov dolarjev izvoza, natuje tri&e pa bodo namenih 16.000 ton barskih izdelkov in planirajo za .3 milijarde dinarjev naložb. " železarni si prizadevajo, da bi * Beli čimprej, začeli z izgradnjo **ktrojeklarne ih zanjo predvideva-sredstva za .razvoj Slovenije, , na sredstva, zdruzena sredstva ženskih železarn. Za energetiko ®Wajo nameniti več kot 2 milijard jev Investicijska vrednost Jjeklarne bi znašala po konča- »k delih okoli 15 milijard dinarjev odlašanja pa se mvestic a **hotno draži. Jeseničani si želijo ^pne gradnje in se zavzemajo za "da fi lahko gradili s tekočim izlivom sredstev. Tako b, Zadnji prve etape leta l986 lahko ** proizvajali 230.000 ton jekla ob ** bi se zmanjšala proizvodnja *mens-Martinovih peči na polo-;lf-o in ustavili bi eno visoko peč. T^ave imajo tudi z uvozom opreme, **j k nimajo zagotovila zanj. Danes otvoritev sejma Krani - V hali A Pošlo vno-pri-«ega centra Gorenjski sejem 1 Savskem logu v Kranju se danes «enja 32. novoletni sejem rokm ^ njem sodeluje okrog 260 raz aavljivcev! med njuni ttmeistva Prireditelji so si se po Nadevali, da bi bila ponudba ^4jmu ob koncu leta čimbo^ raz Wtna. Med razbčnim b agom ši potrošnje po znižanih cenan saj že nosebej omenimo bogato iz iteCmi izdelkov, nove m hijene smučarske opreme Plan ^ so Razprodajo obutve, kmetijsko ^anizacijo in prodajo *iov iz Zastavinega programa. Jeseniški železarji ugotavljajo, da črna metalurgija hudo zaostaja in da ji je treba v prihodnjih letih nameniti veliko več pozornosti, če hočemo, da bomo imeli dovolj jekla in da bodo predelovalci v dolgi slovenski in jugoslovanski verigi lahko delali. Treba se je končno vendarle zavedati, da jeklo potrebujemo in da je tehnologijo proizvodnje treba modernizirati. D. Sedej . i V SREDIŠČU POZORNOSTI Živimo med odpadki Na prebivalca odpade okoli 4 kubične metre odpadkov letno in če pomislimo, da na Gorenjskem — r izjemo Kranja — domala ni ustreznih deponij za odpadke. sežigalnih naprav, potem laliko ugotovimo, da se v odpadkih dušimo. Ležijo vsepovsod, onesnažujejo okolje ter kvarijo podtalnico, od katere smo Gorenjci še kako odvisni. Tega se vse premalo zavedamo in niti ne pomislimo, da je treba zdravo pitno vodo varovati. Ekoloških problemov, kijih je vedno več, ki jih je povzročila gorenjska industrija ter pospeševala naša malomarnost, sploh ne znamo rešiti. Vsi se načelno strinjamo, da je deponija za odpadke nujno potrebna, praviloma vedno pa se zatakne tedaj, ko se izbira lokacija. Nihče deponije noče na svojem področju, kaj šele, da bi vozili odpadke iz drugih občin! Saj se še spominjamo maratonskega obravnavanja o lokaciji deponije v radovljiški občinir-ko je v Dvorski vasi nikakor niso hoteli in je tako občina brez ustrezne deponije ter rešuje problem odpadkov kratkoročno. Prav tako je v drugih občinah Gorenjske, saj se z ekološkimi problemi nasploh ukvarjajo zares prizadevno le ljubitelji, varstve-niki okolja, ni pa tehtnih razprav v skupščinah občine. Vsaj takšnih ne, ki bi nakazale tudi rešitve in bi se potem praktični predlogi v praksi tudi uresničevali. Ostane le pri komisijah — saj ponavadi vedno ustanovimo komisijo, kadar čemu nismo kos. V Kranju so se pravočasno zavzeli za sanacijo nezavidljivega stanja, kajti kranjska občina, predvsem pa njena industrija, »proizvaja« ogromno odpadkov. Zdaj je v poskusnem obratovanju seži-galna naprava, vendar pa kranjska občina potrebuje najmanj 5.400 kubičnih metrov prostora za tiste odpadke, kijih sežigalna naprava ne more prevzeti. In če prištejemo še ostalo gorenjsko industrijo, bomo kaj hitro ugotovili, kako nujna bi bila centralna gorenjska deponija, za katero si izredno resno prizadeva predvsem komisija za varstvo okolja in uporabo sekundarnih surovin pri medobčinski gospodarski zbornici. A kaj, ko se že zdaj ve, da se bo hitro zataknilo: če ne že toliko pri denarju in sofinanciranju, pa pri izbiri lokacije, kajti že zdaj je na dlani, da nobena občina deponije ne bo hotela. Že s čistilnimi napravami smo silno siromašni, saj so v tej smeri veliko napravili le Skofjeločani, ki imajo čistilne naprave v mestu, Žireh in v Železnikih, povsod drugod pa rešujejo probleme z manjšimi naložbami ob posameznih večjih industrijskih obratih. Posebni odpadki, sekundarne surovine, varstvo zraka in kvaliteta vodotokov — vse to so problemi, ki jih bomo boleče čutili ved.-no bolj in ki — če smo jmmetni — resnično terjajo čimprejšnjo 'obravnavo in rešitve. D. Sedej Spominski smučarski teki na Pokljuki ^^ Tji Cestnega Ozka pot in 18-odstotni klanec ItTbiTžehndn L 9 °g° V Davčo' vožnjo. Lam je v tem klancu am^s ^^T™ aYtobus™ ti se je bilo. da bi zgrmel v grapTpolbno^ IT'T m ba~ Davčani ne bodo imeli več teh skrbi Pnthn if' - ° POt zaledeni- Zdaj se l^odstote^Sploh so plTŠa^ SS^tf^SS hektarjev men Ddvca in ima kar 60 kilometrov cest. Na aktivni a ure bivalca pride skoraj pol kilometra cestišča. Deseto TeT^&čZt samoprispevek Za 2/ kilometrov ceste dobe nekaj sredstev od komu nalne skupnosti ostalih 33 kilometrov pa vziržuej osami. teveUka obremenitev za Davcane, menijo krajam. Vsaj glavno cesto skozi Dav co bi morala prevzeti cestna skupnost, ki bo zdaj na novo ustanovljena v Škofi t Loki. Podmejacev klanec in pot do logarnice bo urejen do konca leta. — Foto: D.Dolenc Radovljica - S spominskimi smučarskimi teki in s proslavo bodo tudi letos počastili spomin padlega bataljona Prešernove brigade na Pokljuki. V soboto, 11. decembra ob 8,30 bo pri Milčetu na Pokljuki start 14. memorialnega tekmovanja v smučarskih tekih za pokal »Zmage mrtvega bataljona Prešernove brigade«. Po zaključku tekmovanja bo ob 12. uri proslava pred spomenikom padlim borcem tretjega bataljona Prešernove brigade na Goreljku, slavnostni govornik bo Boris Šetina, predsednik skupščine občine Radovljica. Razglasili bodo rezultate, zmagovalna ekipa bo prejela prehodni pokal »kip borca«. Mlajši pionirji in pionirke bodo tekmovale na 2 kilometra dolgi progi, starejši pionirji in pionirke na 3 kilometre, mlajši mladinci in mladinke na 5 kilometrov, starejši mladinci in mladinke na 8 kilometrov, mlajši dani in člani na 12 kilometrov in članice na 8 kilometrov dolgi progi. Prijave za tekmovanje še danes do 12. ure sprejema TVD Partizan Gorje. V'nedeljo, 12. decembra pa bodo pripravili 5. množično rekreacijsko tekmovanje v smučarskih tekih. Start bo ob 9.30 pri Milčetu. Moški bodo tekmovali v kategorijah do 35 let, od 35 do 50 let in nad 50 let, ženske pa do 30 let in nad 30 let. Do 9. ure se bo moč prijaviti na startu, startnina znaša 150 dinarjev, tekmovalci pa bodo prejeli spominske značke. Rezultate bodo razglasili po končanem tekmovanju. Odškodnina za obolelo goved Kranj — Kranjski izvršni svet je na eni zadnjih sej sprejel sklep o izplačilu odškodnine v višini nekaj več kot 308.000 din iz sklada za preprečevanje živalskih kužnih bolezni kot odškodnino za zakol dvema rejcema. Letos je bilo namreč ugotovljeno, da je levkoza, ki je kužna bolezen virusnega značaja, zajela v kranjski občini dva hleva s kravami molznicami- Bplezen, ki napada izključno govejo živino, zmanjšuje proizvodnjo mleka in mesa, saj običajno zbolijo najbolj produktivne živali, največja škoda pa je seveda zaradi pogina. Zaradi takšnih posledic je komisija za pospeševanje kmetijstva pri izvršnem svetu skupščine občine Kranj že v začetku tega leta sklenila, da je treba vsak pojav te kužne bolezni goveje živine v kranjski občini že v kali zatreti. Zato je treba vse okužene živali oddati v zakol, lastniki pa so upravičeni do povračila odškodnine, to je razlike med plemensko vrednostjo in klavno vrednostjo živali. Na izvršnem svetu pa so bili sprejeti tudi ukrepi za preprečevanje vnosa in širjenja te bolezni. V kranjski občini je bila doslej levkoza ugotovljena le v dveh hlevih, zato je bilo oddano v zakol pri enem rejcu 8 govedi, pri drugem pa 3 govedi. L. M. avtomo-Se- odprl sekretar komiteja «*mske konference ZK Kranj Cpirnat. Odprt bo vsak dan od 'Ido 19. ure do 20. decembra Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka priporoča svoje izdelke M je 'finske Kranj — V kranjski občini so že lani začeli zamenjavati stare osebne izkaznice za nove, od 1. novembra letos pa so službo za zamenjavanje izkaznic okrepili, da bi lahko do oktobra 1984 zamenjali še okoli 40.000 izkaznic. Občani morajo za novo osebno izkaznico prispevati 15 din. - Foto: F. Perdan 23. novoletni sejem Kranj, 10.—20. december ugodni nakupi rabljene in nove smučarske opreme prodaja blaga široke potrošnje po nižjih cenah prodaja avtomobilov, motorjev in koles velika izbira novoletnih daril O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE PETEK, 10. DECEMBRA 1982 Nepovezanost škoduje gradbenikom Predsednik sindikalne konference SGP Gradbinec: »Pravimo, pustimo času čas, toda čas je zlato« Kranj — 3. decembra so delovno organizacijo SGP Gradbinec v Kranju obiskali sekretar republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije Štefan Praznik, predsednica medobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko Ivanka Šulgaj in predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Kranj Ivan Torkar. Z družbenopolitičnimi in poslovodnimi delavci Gradbinca so se pogovarjali o samoupravni organiziranosti, gospodarjenju in težavah, s katerimi se danes srečuje gradbeništvo. Nenehno omejevanje investicij in drugi ukrepi se kažejo tudi v Gradbincu. Letošnje poslovno leto bodo Navidezne prostorske težave Tržič - Občinska skupnost socialnega skrbstva je že dolgo, preden je začel veljati zakon o oblikovanju centra za socialno delo, opozarjala izvršni svet na problematiko, povezano z novostjo. Gre predvsem za prostorsko utesnjenost strokovne službe, ki ovira nadaljnji razvoj dejavnosti na tem občutljivem področju, še posebej pri zakonskem svetovanju. Zadnjikrat je o zagotovitvi prostorov, od katerih je odvisna ustanovitev centra za socialno delo, izvršni svet razpravljal konec oktobra. Tedaj je imenoval posebno komisijo, ki naj bi v štirinajstih dneh »ponovno pregledala možnosti«. Dober mesec kasneje rešitve še vedno ni. Kot se je izkazalo, na trenutno proste sobe v zdravstvenem domu ne kaže računati, ker jih bo že prihodnje leto zapolnila pediatrija. Po drugi strani pa se ponuja sicer skromnejši, vendar zanesljiv izhod iz stiske. V tržiški občini je cela vrsta sejnih sob, ki bi se jih po urniku dalo pametno izkoristiti za zakonsko svetovanje, ki je očitno^največji problem. Nekaj jih je prav blizu, v domu družbenih organizacij in celo v samih interesnih skupnostih, nenazadnje pa tudi ni nikjer zapisano, da se morajo nekateri delavci v tržiŠkih upravnih organih izgubljati v prevelikih pisarnah. Z malo posluha za racionalizacijo prostorov in z večjo zavzetostjo odgovornih zagotovitev delovnih pogojev bodočemu centru res ne bi smela predstavljati težav. H. J. sicer sklenili brez izgub, težave pa pričakujejo prihodnje leto. Ob tem so opozorili na ž* sprejete sklepe medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko in medobčinske gospodarske zbornice. Le ti se namreč ne uresničujejo in gorenjsko gradbeništvo je še vedno razdrobljeno. Zapiranje v občinske meje se nadaljuje, opazna je še vedno nelojalna konkurenca. Vse to slabi položaj gradbenega delavca in onemogoča enakovredno sodelovanje s sestavljenimi organizacijami in drugimi delovnimi organizacijami za izvajanje del v tujini. »Vse dosedanje pobude na Gorenjskem so padle na neplodna tla. V Gradbincu smo sicer povezani v Gipossu oziroma z vsemi izven Gorenjske, ki nam lahko kakorkoli pomagajo tudi pri delih ^ tujini. Popolnoma obratno pa je s povezovanjem v regiji. Sem odločen zagovornik sestavljenih organizacij.. Res je, da v gradbeništvu sestavljenimi organizacijami nismo dosegli pomembnejših uspehov. Vendar je vzrok v tem, ker nekateri vodilni delavci v gradbeništvu še vedno menijo, da takšno samoupravno dogovarjanje ovir normalno poslovanje. Ob takšnem gledanju in zaljubljenosti v svoje organizacije povezovanje seveda ne more zaživeti. Menim, da moramo prav sedanji trenutek, ko v gradbeništvu čutimo sušo pri investicijah, izkoristiti za pospešeno povezovanje. Sicer bomo jutri, ob novih investicijah, še slabše usposobljeni. Ni prav, da ob že sprejetih in enostavnih konceptih glede povezovanja iščemo nove. S tem, ko pravimo, pustimo Času čas, si delamo medvedjo uslugo in pozabljamo, da je čas zlato. Prej ko se bomo povezali, bolje bo za nas,« je povedal predsednik sindikalne konference SGP Gradbinec Franc Vončina. Na pogovoru so poudarili, da je med gorenjskimi gradbeniki treba doseči takšno povezanost in organiziranost, ki bosta zagotavljali racionalnejše pridobivanje del, izkoriščenost mehanizacije in večjo socialno varnost zaposlenih v gradbeništvu. Zato so se zavzeli, da je ta vprašanja treba ponovno postaviti na dnevni red medobčinskih in občinskih organov ter organizacij. A. Zalar Seminar sindikalnih delavcev gostinstva in turizma Radovljica - V nedeljo se bo v sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici začel dvodnevni seminar za člane republiškega odbora delavcev gostinstva in turizma. Osrednja tema seminarja bodo aktualni problemi gostinstva in turizma po nedavnih ukrepih zveznega izvršnega sveta. Udeleženci se bodo pogovorili tudi o nagrajevanju po delu v gostinstvu, ekonomičnosti gospodarjenja v turističnih in gostinskih organizacijah, ekonomskih in monetarnih odnosih s tujino in .o vlogi sindikata pri doseganju boljših rezultatov pri izvozu storitev. , _S Teden invalidov Jesenice - V okviru tedna invalidov, bližajočih se novoletnih praznikov in dneva JLA so se pri Društvu invalidov na Jesenicah odločili strniti svojo dejavnost v zadnjem leto&i jem mesecu. Pripravili bodo rekreativno športno tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki bo to soboto na javorms-kem strelišču. K srečanju so povabili 4-Članske ekipe športnih društev invalidov Gorenjske. Prihodnjo soboto pa bo množično srečanje, imenovano »srečanje med seboj«, z zabavnim večerom v Kazini. Za zabavo bo igral ansambel Jurček iz Škofje Loke. Pred novim letom bodo obiskali 60 članov, težjih invalidov, vezanih na dom ali osamljenih v socialnih zavodih. Prizadevali si bodo tudi za ustanovitev aktivov zaposlenih invalidov in poverjeni-ških odborov v združenem delu. Mladost v pesmi, besedi in spretnosti — Danes ob 18. uri bo v Domu JLA v Kranju regijsko tekmovanje mladine in pripadnikov JLA »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«. Za letošnje tekmovanje je značilno še posebno obeležje: 90-letniea rojstva tovariša Tita in 40-letnica ustanovitve slovenskih narodnoosvobodilnih brigad. Na sliki je ekipa. kr bo na regijskem tekmovanju v Kranju zastopala Tržič. — B. Veseli-novič Javna razprava o planskih dokumentih Radovljica - Radovljiška občinska skupščina je na zadnji seji posredovala v javno razpravo osnutek družbenega plana 1981-1985 in osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine v prihodnjem letu. Javna razprava bo trajala do 20. januarja prihodnje leto, nosilec razprave pa je občinska konferenca SZDL Radovljica. Predsedniki krajevnih konferenc SZDL te dni sklicujejo sestanke s sekretarji osnovnih organizacij ZKS, predsedniki osnovnih organizacij ZSMS, predsedniki krajevnih organizacij ZZB NOV, vodji delegacij za skupščine samoupravnih interes-Oih skupnosti in delegacij za zbor krajevnih skupnosti občinske skup ščine, predsedniki svetov in skupščin krajevnih skupnosti. Dogovarjajo se o kraju in času javnih razprav, kar bodo zaradi pregleda sporočili občinski konferenci SZDL. Javne razprave bodo potekale najmanj na ravni razširjenih sej predsedstev krajevnih konferenc SZDL, povabljeni bodo člani družbenopolitičnih organizacij, delegacij in svetov krajevnih skupnosti. Gradivo bodo razložili člani izvr&iega sveta, ki se bodo udeležili javnih razprav. Po opravljenih javnih razpravah bodo predsedniki krajevnih konferenc SZDL v petih dneh poslali poročila občinski konferenci SZDL, ki bodo vsebovala vse pripombe iz razprave. Pri oblikovanju poročila bodo sodelovali vsi frontni deli socialistične zveze. Predsedniki gorenjskih občinskih konferenc SZDL JakaGartner: Če je na dnevnem redu krajevna problematika, je odziv dober Škofja Loka - V začetku prihodnjega tedna bodo tudi v škof je-lo&i občini v vseh krajevnih kon"~ ferencah SZDL sklenili programske konference, v sredo pa bo programska konferenca občinske konference SZDL. Na teh konferencah so v krajevnih skupnostih krajani spregovorili o najrazličnejši problematiki. Kaj žuli krajane in na kaj so opozarjali? Kakšna je aktivnost SZDL v tem času? O tem je spregovoril predsednik občinske konference SZDL škofja Loka Jaka Gartner. »S programskimi konferencami krajevnih konferenc SZDL smo nekoliko V zaostanku, če njihov potek primerjamo s terminskim koledarjem, za katerega smo se dogovorili na medobčinskem svetu in v republiški konferenci SZDL. Vzrok za to je, da smo oktobra in novembra izvedli volitve v organe krajevnih skupnosti. Ocenujemo, da so volitve potekale v redu in so v večini krajevnih skupnosti že' konstituirali skupščine in svete. Pri iskanju kadrov ni bilo težav, nekoliko težje je bilo dobiti kandidate za vodilne funkcije, vendar so se zadeve povsod pravočasno uredUe Nekaj več težav je bilo le v Gorenji vasi zaradi minulih dogodkov. Vendar računamo, da bodo tudi v tei krajevni skupnosti do konca meseca oblikovali skupščino • in druge organe. Ob tem velja poudariti, da so se skupščine in sveti krajevnih skupnosti »pomladili«, saj je od 448 delegatov v skupščinah krajevnih skupnosti kar 61 odstotkov novih, v svetih pa celo 65 odstotkov.« Kakšna pa je bila udeležba na konferencah oziroma zborih občanov?« »Različna. Tam, kjer so bile na dnevnem redu zadeve, ki neposredno zadevajo krajane in življenje v krajevni skupnosti, dobra. Kjer pa so konference vzeli za formalnost, je bilo malo zanimanja.« Katerim vprašanjem so krajani dali naj več poudarka? »Že pri pripravi konferenc smo se dogovorili, da bomo na vseh krajevnih konferencah spregovorili o nekaterih vprašanjih. Tako naj bi povsod ocenili organizirano delovanje SZDL. Gre za to, koliko je SZDL resnično s svojo organiziranostjo blizu krajanom, kako so zaživeli vaški ali ulični odbori in kako deluje SZDL kot fronta družbenopolitičnih in drugih organizacij, ki jih združuje. Koliko je pri tem učinkovita. Nadalje naj bi na konferencah ocenili delovanje delegacij in organov krajevnih skupnosti in izvedbo volitev v krajevnih skupnostih. Tretji sklop vprašanj pa naj bi bila problematika v krajevnih skupnostih, ki zajema težave s preskrbo, vprašanje varčevanja na vseli področjih in vključevanje krajevne skupnosti in vseh krajanov v prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva.« Kakšna je ocena? »Še ne povsem izdelana analiza programskih konferenc daje naslednje ugotovitve: pri organiziranju SZDL in njenem delovanju, kot organizaciji, ki zajema najširS krog krajanov, je določen napredek, vendar z doseženim ne moremo biti zadovoljni. Tako so se na ve.č konferencah dogovorili, da bodo ustanovili vaške in ulične odbore SZDL. To je pomembno zlasti v Škof j i Loki pa tudi v Železnikih, kjer prav tako ne deluje hi&ia samouprava. Prav tako so v nekaterih krajevnih skupnostih ocenili, da so družbenopolitične in druge organizacije premalo aktivne v SZDL Pri ocenjevanju delovanja delegatskega sistema so krajani menili, da je pri delu delegacij opazna nekoliko večja živahnost, še vedno pa je nezadovoljiva povezava med delovnimi organizacijami in krajevno skupnostjo in med delegacijo in organi krajevne skupnosti. Dogovorili smo se, kako te vezi okrepiti.« Kaj pa najbolj žuli krajane oziroma katera so največkrat izpostavljena vprašanja iz življenja krajevnih skupnosti? »V ospredju sta bili dve vprašanji in to preskrba Um- urbanistične in komunalne rešitve. Glede preskrbe občani ugotavljajo, da smo z ukrepi kasnili. Potrošniški sveti na takšno stanje nišo bili pripravljeni. Ustanovljeni in organizirani so bili za organizacijo preskrbe, sedaj pa so se morali usmeriti v razdeljevanje deločenega blaga. Zato se v začetku niso znašli. Občani menijo, da bi morale preskrbovalne organizacije in izvršni sveti pravočasno oceniti zaloge določenih artiklov in obvestiti potrošnike svete, da se pravočasno pripravijo na omejeno porabo. Ugotavljamo tudi, da so v podeželskih krajevnih skupnostih, kjer se ljudje bolj poznajo med se-boj, Že sedaj zadrege okoli preskrbe uspešno reševali Težje pa je v Škofi i Loki in Železnikih. Trenutno je še nekoliko težav zaradi kurilnega olja, druga preskrba pa je zadovoljiva. ObTem naj povem, da se je izkazala za pravilno odločitev, da ne uvedemo bonov za plin. Pri Gradivo za razpravo so ta teden razposlali na vse sedeže 'krajevnih skupnosti, prejeli so ga tudi delegat za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Zavarovanje vodnih virov Jesenice — V jeseniški občini so pripravili "osnutek odloka o določitvi in zavarovanju vodnih virov v jeseniški občini. V dogovoru o temeljih družbenega plana razvoja občine Jesenice je med drugim tudi zahteva, da se za območja vseh vodnih virov opravijo podrobne hidrološke raziskave, pripravijo zavarovalni akti in uredijo zemljišto-pravna razmerja. Podpisniki dogovora so se tudi odločili, da bodo združevali sredstva. V jeseniški občini doslej še nt« zakonsko zavarovali vode. Celo sedanji vodni objekti, z izjemo nekaterih najnovejših, nimajo urejenih varovalnih pasov in je zato precer>-nja možnost onesnaževanja, predvsem v bližini naselij. Takšno stan« je v nasprotju z doložbami zakona o vodah, ki v osnovi določa, da ie voda dobrina splošnega pomena "in pod posebnim družbenim varstvom. Za a-morajo družbenopolitične skupnosu opredeliti način oskrbe s pitno voda preizkusiti njihovo kakovost, zmogljivosti in jih ustrezno zavaroval D. S. nas lahko brez vrste že nekaj vsak krajan kupi plin. Če bi pravočasno začeli izvajati ukrepe omejene preskrbe, tudi začetne gne& ne bi bilo. Še na nekaj bi rad opozoril v zvezi s preskrbo. Menim, da imamo zelo nizko kulturo potrošnje in da na tem področju tudi družbenopolitične organizacije vse premalo naredijo.«- ; Urbanizem je v škofjeloški občini že dolgo problem. »Res je za našo občino že kar značilno, da primanjkuje lokacij zasebno družbeno usmerjeno ir. tudi blokovno gradnjo. Glavni vzrok je v zaostajanju priprav«? u rbanističnih dokumentov, drugi pa težave pri pridobivanju ustreznih zemljišč. Trenutno se problem najbolj ostro kaže v*Škofji Loki, kjer nimamo nobenega področja, kjer bi zasebniki lahko gradili. Prizadevamo si, da bi do prihodnje gradbe- i ne sezone pripravili zemljišče pod I Plevno. To je nujno, kajti krajam. ' ki čakajo na gradnjo, izgubljajo ] čas in denar. Veliko je tudi očitkov, da so postopki premalo široko obravnavani in da se predlogi krs- j janov premalo upoštevajo. To * kaže predvsem pri spremembah m ! manjših odmikih.« Sedanje zaostrene gospodarske razmere, ko na vseh koncih primanjkuje denarja, so močno oklestile investicije v krajevnih skupnostih. »Praktično so črtane vse mvest:-cije razen referendumskega prv-grama. Vendar so krajani povsod ■ razumevanjem sprejeli skrčenje investicij. Spodbudno pa je. da * niso enostavno vdali, temveč razmišljajo, da bi razen sredstev v tV prispevali z delom. Da bi več S,, delali. Zlasti pn urejan u i komunalnih zadev bodo n..... način lahko veliko naredni.« L. Bogatai *tek, 10. decembra 1982 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE .3. STRAN O LAS Otroci premalo poznajo poklice ^ zgodnejše in boljše poklicno usmerjanje osnovnošolcev bo ba izdelati enotne metode za odkrivanje in spodbujanje njiho-h interesov, priročnik o poklicih, katerega izid napovedujejo Prihodnje leto, pa bo pomemben pripomoček učiteljem pri boga-L i rednega programa pouka - Učenci namreč veliko premalo -do o poklicih, najpogosteje nimajo stalnih interesov, glavno **do pri njihovih odločitvah pa imajo še vedno starši psihologa kot telji v okviri, rednega pouka. Kranj — Delo . -»ga od členov svetovalne službe v ,li je dokaj široko razve-tako k otrokom kot staršem in učiteljem, usmerjanje učencev, ki se ^ij>prek komisije, v kateri so tudi ' "i osni oso 1 cev, je zato le del ikega psihologa. Prav o tem _ se pogovarjali z Vido Jur-»«, psihologinjo v osnovni šoli rijma Seljaka v Kranju. »Pri usmerjanju otroci veliko *emalo vedo o poklicih. Na raz-idni in tudi nižji predmetni «opnji jih bolj ali manj sez-isjajo s poklici predvsem uči- Seminar 'ržiške mladine Tržit — Prihodnje, leto čakajo "finsko organizacijo težke nalo-Ti-pu se zavedajo tudi mladi Trži-rt j se bodo 11- in 12. decembra •''uh na seminarju na Ljubelju. Se-organizira občinska konferen-• /.SMS v sodelovanju z Delavsko »t/o. na njem pa bo'govora o ak- h družbenoekonomskih in po- .'..h vprašanjih ter metodah in dh dela v mladinski organizacioni^ dan seminarja, bo delo po -•sijcih. posebno pozornost pa bo-^•t.adr namenili zaposlovanju, sta-jniski problematiki ter pre->a/bi vzgoje in izobraževanja Se-bo sklenjen s predavanjem o ^inih zunanjepolitičnih vprašali. Veselinovič >va mladinska Mitična šola Srani - V Kranju se je te dni fcia mladinska politična šola, ki jo Ovijata center za idejnopoli-usposabljanje in marksistično 'raževanje pn občinski konle-S' ZSMS Kranj in Delavska uni-ra iz Kranja. Letošnje politične e se bo udeležilo 56 slusateljev. Najprej bodo mladinci v prvem, ićnem delu poslušali 120 ur -vanj o marksistični teoriji, poti ekonomiji in zgodovmi. Drugi, :ivni del, bo obsegal 90 ur, pa bo aktualne razprave o apolitičnem dogajanju doto v svetu. Potekal bo v ob liki v, okroglih miz javnih tri-m plenarnih zasedanj. Vzpo-*o z izobraževanjem bo v tem * razgibano tudi rekreativno, '^mo in družabno življenje^ medtem ko se načrtno usmerjanje začenja šele v višjih razredih in seznanjanje s sistemom usmerjenega izobraževanja v osmih. Takrat pa je zares prepozno za informiranje o poklicih, saj so potrebne že konkretne odločitve. »Zadnja leta si prizadevamo poklicno usmerjanje skupaj s svetovalci iz skupnosti za zaposlovanje, s katerimi, moram reči, zelo dobro sodelujemo, prestaviti na čim zgodnejše obdobje. Tako # se sedmošolci, včasih tudi že šestošolci, seznanjajo s poklici ob obiskih delovnih kolektivov, kar se mi zdi zelo primerna oblika motivacije, žal pa še vedno premalo razširjena. Za učence in starše številne informativne sestanke. Starši se zelo zanimajo, veliko sprašujejo in prav zato smo zanje in za osmošolce vsako sredo odprli vrata za pogovore o poklicnih namerah in možnostih.« Mreža šol z vpisnimi mesti v prve letnike bo za naslednje šolsko leto znana do 10. februarja. Mar ni to nekoliko pozno? »Niti ne. Mreža se bistveno ne spreminja, tako da usmerjamo učence na osnovi lanskoletnega razpisa. Težje je spoznati interese otrok. Na tem področju nas predvsem psihologe čaka še veliko dela. V prvi vrsti bomo morali priti do enotnih meril oziroma pripomočkov, s katerimi bomo lažje odkrivali interese in potem svetovali. Vključevanje otrok v interesne dejavnosti, med katerimi jih je še vedno premalo usmerjenih v delo, pogovori z njimi in s starši, so dokaj nezanesljive metode. Lahko je dobro svetovati samo, če otroka zares poznaš. To pa je za psihologa, ki ima z razredom premalo stika, izredno zahtevna naloga. Posebno, ker vsako leto konča osmi razred od 180 do 200 učencev. Najtežje je z učenci, ki nimajo stalnega interesa, ki se ne morejo odločiti, kam po osnovni šoli. Prav zato je še toliko pomembneje odkriti njihove interese, tudi tiste, ki so manj iz- ra»Glavno besedo pri poklicnih odločitvah otrok imajo še vedno starši,« je dejala Vida Jurman. »Skrbi jih predvsem zaposlovanje, ki je zadnja leta res močno omejeno. Razen tega pa je zlasti za dekleta možnost izbire še vedno preskromna, čeprav jih skušamo usmerjati tudi v »moš- ke« poklice. Glede na odločujoče mnenje staršev bomo letos na informativne dneve pritegnili tudi njih. Pri usmerjanju pa ne smemo prezreti tudi štipendijskega motiva. Tu je več težav, saj delovne organizacije razpisujejo kadrovske štipendije predvsem za druge letnike srednjega izobraževanja, ko se učenec že opredeli za določeno usmeritev.« Ob enotnih metodah za 'odkrivanje interesov otrok bo pomenil velik napredek pri zgodnejšem in boljšem usmerjanju osnovnošolcev za nadaljnje izobraževanje tudi-priročnik, katerega izid napovedujejo za prihodnje leto. V njem bodo nazorno predstavljeni vsi poklici, tako da jih bodo učitelji lahko posredovali učencem znotraj rednega programa pouka, pri posameznih predmetih. H.Jelovčan '/.ivljenjsku odločitev: kani po osnovni šoli? Problematika konference ZK o zdravstvu Ostane le varčevanje Gorenjski komunisti — zdravstveni delavci so na problemski konferenci o zdravstvu sprejeli vrsto usmeritev za delo v sedanjih oteženih in tudi prihodnje leto nič manj lažjih ekonomskih okvirih — Denarja za vzdrževanje dosedanjega nivoja zdravstvenega varstva na Gorenjskem ne bo dovolj, kar že občutijo kljub varčevanju tako izvajalci kot uporabniki, leto 1983 pa prinaša še nove odrekanje v programih in pravicah Kranj — Problemska konferenca komunistov zdravstvenih delavcev v Sozd Gorenjski zdravstveni, center je dala vrsto usmeritev za razreševanje sicer že leta perečih problemov v gorenjskem zdravstvu, ki pa z zaostrovanjem splošnih pogojev gospodarjenja še bolj izstopajo že zdaj, še bolj pa bodo prihodnje leto. Vendar pa so udeleženci programske konference o zdravstvu, udeležili so se je tudi delegati uporabnikov gorenjskih občinskih zdravstvenih skupnosti ter tudi Marija Vičar, članica predsedstva CK ZKS in Marija Cigale, iz CK ZKS strinjali, da bodo sicer koristne usmeritve in sklepi učinkoviti le, če jih bodo v praksi tudi izvajali. Ostaja namreč še vrsta sklepov, ki so bili sprejeti na prejšnjih dveh programskih konferencah, uresničeni pa še niso. Zato bo treba gradivu, ki je bilo. osnova za razpravo po osnovnih organizacijah ZK v zdravstvenih delovnih organizacijah in na problemski konferenci, pripravila pa ga je komisija za problematiko zdravstva pri MS ZKS za Gorenjsko, dodati roke za izvedbo nalog in seveda tudi nosilce. Sicer se utegne zgoditi, da bodo sprejeti sklepi problemske konference, do katerih se bodo morali še opredeliti v osnovnih organizacijah ali pa v občinskih konferencah ZK, le dodatek k sklepom* prejšnjih dveh konferenc. Udeleženci problemske konference, še posebej pa zdravstveni delavci, niso skrivali zaskrbljenosti za družbenoekonomski položaj zdravstva v prihodnjem letu. To pa še posebej zato, ker na Gorenjskem že vrsto let nadvse skrbno obračajo zdravstveni dinar, stabilizacijski programi v zdravstvenih delovnih organizacijah pa že vrsto let kažejo tudi določene učinke. Prihodnje leto se bodo sredstva za zdravstveno varstvo povečala nominalno za 12 rce in ranjence? 1942. leta je bil v hiši./ v,un odbor C)l-. France k je pade na Wskem vrhu. Tonče.k je bi polet. 194.1 ".le, ustreljen v Nomnju. 11, septembru • bila vsa'fužina sel.jena. Oce. mat, ,n ;J>'ldci' ie bil tedaj ze v partizanih. Marca ..b, m^ilizitan, nemško vojsko paso •ktr jstom Štefanom - Manetom Gica Won cia jih bodo tisti večer pred od- ,n L-. \'nisko prišli iskat partizani. ■"n . nemško\ojsho pi ... „ imeli pripravljeno, toda Stelano ih * „ Tlo od nikoder. Zato je ftsto ,u.m " h,4:>. Polda moral »anrikat. v Z. rov nico, skupaj z ostalimi mobiliziranci v Kranj in od tu nazaj /. vlakom v Lesce in naprej . Toda Polda je prišel le do Lesc. Tu je izginil. Se isti večer je bil v Jelovici, v Gorenjskem odredu. Sledila je Prešernova brigada. Ko je bila ta v Zirovskem vrhu razbita, se je Polda •prebil nazaj rra Jelovico in kasneje sledil brigadi nu Dolenjsko. Šercerjevi brigadi se je priključil. Kar precej Gorenjcev je bilo tedaj v Sercerjevi brigadi. Ko so bili na iMokrcu, je prišel od štaba 14. divizije nalog, da morajo vse Gorenjce razorožiti. Precej jih je ušlo iz brigade nazaj na Gorenjsko, ker so se hoteli priključiti svojim. Postrani so jih gledali borci in Janez Hribar. komisar di\ i/ije jim je dr žal govor in jim očital, da so sv na Gorenjskem »s kruhom borili . Kakšno krivico jim je tedaj delal! Orožje, ki so jim ga tu odvzeli, so si pridobili z bojem in na Gorenjskem je bil sovražnik vse drugačno pasji kot tu. Toda nič niso mogli pomagali. Bili so ob orožje, osr amočeni. Toda Ie za nekaj ur. Kaj kmalu je /apokala^ Njihov bataljon je dobil nalogo, da napade Italijane na Krvavi peči. Vrnili so jirfr orožje, toda vzeli so jih \ sredino, da bi ne mogli pobegniti. Takrat so jim pokazali kakšni borci so! Po čistini so jurišali na Italijane. Jože (načel Darko se je po komolcih spia/.il cisto do Italijanov in ene-, ga ( isto (ki blizu počil. Dva ranjenca sta bila tedaj med Gorenjci: oba Mlakarjeva z Mlake pri Radovljici. Tik pred okupacijo Italije so napadali Grcam e. Tri dni m iT i noči so trajale borbe. Pla-a a garda je bila na jhujša. Nikoli ne bo pozabil pluvogatdistu. ki je \ eni od his igral na harmoniko: Delaj.delaj, dekle puseljc . . .« Z itali lanskimi topovi so riasi tolkli in kar okna delali ».bjše. Naenkrat je utihnila tudi harmonika 1/ (.Kane se je brigada premaknila proti Primorski. Sproti so uničevali postojanke belili. \e bo po/abi! prizora, kako je neka žen ska vpila nad belimi, kje imajo njenega moža. In tudi ne komisarja Janeza Hribarja, ki je stal na oklopnjaku in belim držal govor: »Vaši voditelji so vam ves čas govorili, da smo uničeni. Tako dolgo, da smo narasli v korpuse, divizije. Zdaj vas pa moramo braniti pred lastnim nar odom . . .« Osem dni so šli iz akcije v akcijo. Od ene bele postojanke do druge. Osmi dan so bili v Pudobu. Čez dan se beli niso hoteli predati in vso noč so.morali paziti, da ne bi skrivaj ušli. Kako jih j«' mučil spanec! Polda je enkrat že omagal za tisto hruško. Pa ga je spet zbudil tovariš, ki je hodil od straže do straže in bodril onemogle borce. Ponoči so partizani pripeljali topove in zjutraj se je vdal tudi Pudob. .Malo pred nemško ofenzivo jeseni 194.'! je bil Polda-poslan v podolicirsko šolo v Babno polje na Notranjskem. Vendar so jo morali prekiniti in Polda je bil spet s Šercerjevci v Gerovem in Delnicah, kjer so pomagali hrvaškim brigadam. In potem Travna gora. Sredi nemške ofenzive je se bilo. ko so počivali na Travni gori. Nit posebnega bi ne bilo. če ne bi Polda tu doživel enega svojih najlepših doživetij. Ko je ležal \ trav i, je pod gozdom ugledal dva konja. , ki ^ta bila privezana in sta se pasla. Simel in kobilu a. Čudno znana se mu je zdela. Ravno lako so neltoc imeli doma. pa sojo morali oddat. stari jugoslovanski vojski. Če je njihova, moi a imeti brazgotino na nogi. Ko je nekoč z obema kobilama doma mol proso, se je mlada nataknila na v ijak in dobila grdo ogrebnino. Bila ie prava! Njihov a kobilica! 11 >4 t jo je v zela jugoslovanska vojska, od t ! i.ga< cal s s\ ojiini. / (Ihiimii; . 1 k< ih al a v prav tej nemški Ko s. bili na Mosunu. jo je ob i »kupali pa jo je Italija-da Ki it bi se ste Poiem je menda lenziv i. lekje nad Ilirsko P. i mu zdi. da so sele bili prava voj- ska. Svojo pekarno so imeli in vsak dan je v sak borec dobil svoj hlebček. V zasede so hodili proti Ilirski Bistrici. Enkrat so Nemci zgrešili pot in partizani so ujeli tri višje oficirje. Nemcem so sporočili, da bi jih radi zamenjali za naše. A so Nemci dali kratek in jedrnat odgovor: »Naši oficirji se ne predajajo!« Tudi partizani so na kratko opravili. Kje je bilo najhuje? Morda v Tatrah, ko je bil njihov bataljon povsem obkoljen in je bilo na koncu od 150 borcev 80 pogrešanih. Med pogrešanimi je bil tudi Polda. Proti Kozjem se je prebil. Brigada se je takrat hitro umaknila v Jugoslavijo. Polda pa je takrat prišel v Kosovelovo brigado. Huje je bilo s Kosovelovci v Spodnji Idriji. 1. bataljon Kosovelove m Ruski bataljon. Glavni bunker, cerkev, so imel že skoraj v rokah. Preveč- borcev se je nabilo za cerkveni zid. Ruski komandant je to videl in jim zavpil, naj drugod zavzamejo položaje. Polda se je pognal med grobove in spomeniki'. Kakšen ogenj so usuli nanje! Od železnih nagrobnih križev so se odbijali naboji, da se je kar ogen j kazal Toda ravno pravi čas jo je se odnesel. Na mesto ob cerkvenem zidu, kjer je bil malo prej, je priletela mina. Borce je po-metla kot domine. Njihov komandir, hudo ranjen. se je ustrelil sam. Sredi ognja so potem odnašali ranjence. Nikoli ne bo pozabil tistega Rusa. S soborcem sta ga dvignila na nosila in ga nesla v hišo. k jer so prevezovali. S iežki-mi ranjenci so sli lahko naprej. Ta njun je imel obe nogi odbiti v stopalih. Se danes vidi tisto tanko kožo. na kateri so se stopala še držala nog. Gladko jo zdravnik odrezal in stopala vrgel za vrata. So danes jih vidi vsa bela na tleh. V bolnico v Mrzlo Rupo so peljali in nosili tistih 2!» težkih ran jencev . Štirje so jim umrli po poti Med njimi tudi njun Rus. S Koso.eln . jo bil Polda po vsej Piiniorski. \ Benečiji in Reziji. Ko so nekoč piisli na Jelov ico, so ga vprašali, če bi šel čez Savo Kako rad! Da bi le bil na domačih tleh, kjei po/nas kraje. poti. ljudi. V Kokrškem odredu je bil do konca. Z njimi je osvobajal Begunje in zasedel Celovec. D. Dolenc NA DELOVNEM MESTU GLA8 4 STRAN GOSPODARSTVO Hl I PETEK, 10. DECEMBRA 1812 Strokovni napredek pri proizvodnji in montaži elektronskega si stema metaconta 10 CN v Iskri V majhnem bosanskem mestu Zavidovići, kjer se i/liva Krivaja v Bosno, so pred nekaj dnevi vključili fv javni promet novo elektronsko avtomatsko telefonsko centralo metaconta 10 CN, ki jo je izdelala kranjska Iskra. S tem ho nekaj tisoč prebivalcev v kraju in okolici dobilo telefonski priključek. Staro avtomatsko telefonsko centralo s komaj 1000 priključki je zamenjala nova z začetno zmogljivostjo 6.000 priključkov, z razširitvijo telefonskega prometa pa bodo lahko nanjo priključili tja do '20 tisoč telefonov. Zavidovići imajo komaj 15 tisoč prebivalcev, vendar pa precej močno industrijo. V samo eni delovni organizaciji in sicer Krivaji, je zaposlenih kar 12 tisoč delavcev. Glede na to, da bodo na novo vozliščno telefonsko centralo vezali kar 4 tisoč telefonskih priključkov prebivalcev Zavidovićev, bo torej imel vsak četrti prebivalec tega kraja telefon. Tako ugodnega števila telefonov ne dosegamo nikjer drugje v .Jugoslaviji. Vključitev nove elektronske telefonske centrale vrste 10 CN v javni promet sama zase ne bi predstavljala nekaj izrednega, saj je podobnih»v naši državi že nekaj desetin. Vendar gre pri najnovejši za nov izpopolnjen sistem. Pri vključevanju'metaconte v Zavidovićih je kranjska Iskra, oziroma natančnejše delovna organizacija Telematika, obrnila list v zgodovini razvoja telekomunikacij in začela novo poglavje. Pri metaconti v Celju, ki je enakega tipa kot nova v Zavidovićih, so Iskrini strokovnjaki še opravili manjše popravke in dopolnitve, pri zadnjih pa teh popravkov ni več. Vodstvo montažnega oddelka Iskre se je odločilo tudi za kombinirano skupino monterjev, ki so sestavljali centralo. Sodelovala sta Iskanje izvoznih možnosti KOGP Kranj, Tozd Zaključna dela ima že izkušnje s prodajo izdelkov oziroma storitev na tuje tržišče, možnosti za vključevanje v izvoz pa imajo letos še večje Kranj — V kranjski občini v zadnjem času še posebno poudarjajo, naj ne bi v prizadevanjih za izravnavo zunanje trgovinske bilance vsa teža izvoznih bremen ostajala na ramenih največjih izvoznikov, pač pa naj bi se po svojih možnostih vključevale v prodajo izdelkov in storitev na tuje tudi manjše delovne organizacije. Takšno priporočilo so v KOGP Kranj že letos skušali upoštevati,, čeprav imajo realne možnosti, da del svojih izdelkov in storitev prodajo na tuje šele v začetku prihodnjega leta. Vendar ne gre za samostojno nastopanje na tujem tržišču, pač pa v sodelovanju z drugimi večjimi delovnimi organizacijami. Največ možnosti za izvoz se je pokazalo v njihovem tozdu Zaključna dela v gradbeništvu, kjer so že pred dvema letoma sodelovali pri izdelavi stilnega pohištva za Sovjetsko zvezo, obnavljali pa so prav tako v sodelovanju tudi ameriške turistične ladje. Letos so se odločili, da je treba še bolj poguhino zakoračiti na tuje tržišče, čeprav je sila zahtevno tako glede rokov kot tudi glede kvalitete. Skupno z nekaterimi večjimi slovenskimi organizacijami združenega dela so za ira&o tržišče pripravljeni izdelati 36.000 samonavijalcev in jih naročniku tudi montirati. Posel bi bil vreden 300 tisoč dolarjev in bi za njihov tozd predstavljal okoli 13 odstotkov celotnega prihodka. Naročilo, ki se ga nadejajo, bi bilo za KOGP prva priznana prodaja na konvertibilno tržišče. Čeprav se dobro zavedajo, da posebno velikega dobička pri takšnem vključevanju v izvoz ne bodo imeli, so nadvse dragoceni tudi odstotki od devizne prodaje, ki jim bo priznana. Že sedaj so sicer imeli nekaj deviznih pravic, ki pa v celoti ne zadoščajo za nakup reproinateriala in predvsem rezervnih delov strojne opreme, še posebej pa v tujini kupljenih gradbenih strojev. V KOGP poudarjajo, da so pripravljeni takoj prevzeti serijsko izdelavo manjšega pohištva, ki za naše velike delovne organizacije pohištvene opreme ni zanimiva, za manjša podjetja pa pomeni pot do večjih lastnih deviznih sredstev. Ugotavljajo namreč, da so sposobni v kratkih rokih in s prerazporeja-njem delavcev ugoditi tudi zelo zahtevnim naročilom, če bi jih seveda lahko našli. Prav zato pogrešajo informacije, ki naj bi jih dajale gospodarske zbornice. Trenutno pa je zanesljivejša pot do tujega tržišča povezovanje z večjimi .izvozniki. Zato si bodo prizadevali za članstvo v sestavljenih organizacijah gradbeništva v republiki, kjer bodo p onu-, dili svoje gradbene storitve in zaključna dela. L. M. dva monterja iz Beograda, po eden iz Skopja in Sarajeva ter Ljubljane. Tako bodo v prihodnje imeli usposobljene monterje po vsej državi, razen na Hrvatskem,'kjer se še niso nikjer odločili za Iskri ne avtomatske telefonske centrale. Tudi v proizvodnem delu je centrala v Zavidovićih mejnik. V tovarni telefonskih central na Labo-rah so namreč prvič v vsej zgodovini metacont izdelali centralo iz povsem domačega materiala in tako postali povsem neodvisni od belgijskega licenčnega partnerja BTM. To pomeni dokončno osvojitev celotnega znanja družine metacont od računalnika do zadnjih komponent, kar je pravzaprav tudi velik uspeh glede na popolnoma novo telekomunikacijsko tehnologijo, ki se marsikje po svetu šele uvaja ali pa tak, oziroma podoben sistem * šele načrtujejo. Kranjska Telematika tako sedaj uvaža le še nekaj komponent metaconte. Odstotek uvoženih delov metacont je sedaj isti kot pia sistemu crossbar. To je izrednega pomena za razvoj domače vrhunske tehnologije in krona prizadevanj za čim manjši uvoz. M. Kralj Za praznik prenovljen dom upokojencev Šenčur — V spomin na ustanovitev Kokrške čete decembra 1941 v hiši Janeza Pipana v Šenčurju praznujejo ta teden v krajevni skupnosti Šenčur-Srednja vas v kranjski občini krajevni praznik. Ob tej priliki bodo danes (petek) ob 16.30 v Šenčurju odprli prenovljeni dom upokojencev. V počastitev praznika je bila v sredo zvečer v gasilskem domu v Srednji vasi slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Na seji so z zadovoljstvom ugotovili, da so tudi v letošnjem letu v krajevni skupnosti dosegli pomembne uspehe. Tako je bilo obnovljeno vodovodno omrežje v Srednji vasi in Šenčurju, asfaltirali so Sušnikovo ulico, zgradili nov prizidek gasilskega doma v Srednji vasi in uredili okolico. Razen tega so na Partizanski cesti zgradili poniko-valnico za meteorno vodo in asfaltirali priključek križišča na Partizansko cesto, gasilci pa so zgradili dva vodovodna bazena. V teh dneh pa so začeli tudi z napeljavo javne razsvetljave v Zupanovi in Pajerjevi ulici. Na seji so razpravljali tudi o osnutku programa del v krajevni skupnosti za prihodnje leto, o katerem bo trajala javna razprava do 10. januarja. A. Z. Obrtnik gradi nove prostore — Foto: F. Perdan Obrtnik gradi nove prostore V Starem dvoru gradi Obrtnik nove prostore — Najprej zgradili lakirnico in montažo polizdelkov, v nekaj letih pa____ najo, da bodo uspeli združiti pod skupno streho vse dejavnosr Škofja Loka - V Starem dvoru, med cesto Škofja Loka Kranj m industrijsko cono na Trati, gradi nove prostore škofjeloški Obrtnik. Lokacija je bila določena že leta 1967, ko so ta prostor namenili na družbeno obrt. Obrtnik je zemljišče odkupil leta 1980, dobro leto nazaj so dobili lokacijsko dovoljenje in ko so dobili že zeleno luč za investicijo, so septembra začeli graditi. Najprej bodo zgradili novo lakirnico in prostor za montažo, kasneje pa še strojno halo in tako računajo, če bodo uspeli zagotoviti dovolj denarja, da bodo v nekaj letih imeli vse dejavnosti pod skupno streho, kar bo prav gotovo pripomoglo k boljši organizaciji dela. Dela opravlja Tehnik Škofja loka/ in do junija prihodnje leto naj bi bili pod streho lakirnica in montaža polizdelkov. Dela bodo po predra- , čunu veljala 14,5 milijona dinarje* Nedvomno je skrajni čas, da S Obrtnik dobil primerne prosto« » j delo, saj bo to prvo dejanje ' spodbujanju storitvene draib«* obrti. Obrtnik namreč opravljam.' različnejše obrtne storitve taic ^ občane Kot za družbeni sektor. Tte imajo mizarstvo, steklarstvo, po* gajo plastične pode in keramik ploščice, najrazličnejše obl parketarstvo ter poslovno s^ z obrtniki najrazličnejših ..__ tako da njihovi delavci prakt^ opravijo vsa dela v zvezi s gradnjo in vzdrževanjem st_____ Prevzeli pa so tudi vzdrževal družbenih stanovanj. Prav take ? stanovanjsko skupnostjo in vanjsko zadrugo sodelujejo prt C* novi vaških jeder in starega a* Škofja Loke, sodelujejo pa tudi pridobivanju stavbnih zemljišč. V Frankovem naselju bodo prva stanovanja.vseljiva čez pol leva F. Perdan Ključi maja ali junija ♦ I V Frankovem naselju gradi Tehnik 300 stanovanj — Prva K** vseljiva maja ali junija prihodnje leto — Dokončujejo tudi sfc* d išče v Jelovici Škofja Loka - Večletno napovedovanje zmanjšanja obsega gradbenih del je letos prišlo do izraza v vseh področjih Jugoslavije. I osle-dice omejevanja investicij občutijo tudi v škofjeloškem Tehniku, saj trenutno ne delajo na nobenem večjem industrijskem objektu. Zato Računajo, da ju bodo začeli še letos. Drugo največje gradbišče po -segu in zahtevnosti je skladih Jelovici, ki so ga Tehnikovi zidar; strokovnjaki začeli graditi julij* so dela sedaj v končni fazi. Vredn> teh del je 50 milijonov dinar** jem industrijskem > '- objekt je polmontažen. vemisr t največ delajo pri gradnji stai »vanj. J(fnja izredno zahtevna ke, * Stanovanjska gradnja se namreč v ^ ^ ^ ^ klasWnih lov, pritličje pa iz montažnih mentov, ki jih proizvaja Gradiš številnim odvija v gt škofjeloški občini kljub težavam in problemom predvidenem obsegu. V Škofji Loki je končno oživela gradbišče v Frankovem naselju, v katerem bodo predvidoma zgradili ;i(M) novih stanovanj. Težavam, ki so se pojavile ob začetku gradnje koncem lanskega leta. so se namreč pn-d ružili še problemi zaradi spremembe tehnične dokumentacije, nepravočasno pridobljenih dovoljenj, kar je zavleklo gradnjo skoraj za leto dni. Zalo sedaj gradijo vet blokov hkrati in kljub temu, < a delavci Tehnika hitijo, ne bodo mogli ustreči vsem kupcem, l rvi objekt i. so zgrajeni do strehe m v zimskem času bodo uredili notranjost in instalacije, tako da bodo pri Nakovalci stanovanj dobili ključe maja ali junija prihodnje leto Naslednja dva bloka, ki ju prav ako že gradijo pa naj bi bila vseljiva oktobra prihodnje leto. Pripravljajo pa še gradnjo dveh stolpičev ki bosta stala v bližitji samopostrežne restavracije v Frankovem naselju. L* Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela naloge UREJANJE SOCIALNEGA VARSTVA Zahteva se višja strokovna izobrazba socialne smeri s S leti delovnih izkuSenj in uspešno opravljeno 3-me-sečno poskusno delo. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombin.^ Planika Kranj, Savska loka 21 v 8 dneh po obja^O^r bodo kandidati obveščeni v A dneh od poteka objave. Prožnejši korak telekomunikacij Naklo - V času, ko so kmetje oddali na trg manj krompirja, mleka in pitane živine, kot so v kmetijskih organizacijah načrtovali, se pogosto poudarja vloga in odgovornost pospeševalne slu8>e. Naprtili soji očitke, da je neučinkovita, da se je s polj in hlevov preselila v pisarne, da se je prelevila v administratorja in birokrata ... Koliko so ti očitki utemeljeni - o tem smo se pogovarjali z Viktorjem Frelihom z Ovsifc pn Podnartu, pospeševalcem pri temeljni zadružni organizaciji Naklo. . . t- »To lahko trdi le tisti, ki ne pozna našega dela,« pravi. »Naloga pospeševalca je, da z nasveti in priporočili pripomore k višjim hektarskim donosom, h boljši prireji mesa in mleka, h kakovostnim pridelkom. Ce sodimo delo pospeševalne službe po gospodarskih rezultatih - ti naj ------v Nepotrebni očitki bi bili merilo njene učinkovitosti — lahko rečem, da je v rvakelski zadrugi svoje delo zadovoljivo opravila. Prireja mleka ne narašča tako kot nekdaj — za deset odstotkov letno, toda temu so krive poslabšane razmere v živinoreji. Kljub temu pa smo letos med redkimi, ki smo odkupili več mleka kot lani. Pred dvema letoma smo bili po količini oddanega mleka na kmetiji drugi v Sloveniji; bistveno drugače ni tudi letos, saj je na področju nakelske zadruge enajst kmetov, ki oddajajo letno več kot 50 tisoč litrov mleka. Poraba gnojila na hektar je daleč nad republiškim povprečjem. Čeprav je toča letos uničila od ene do treh petin pšenice, je bil pridelek zadovoljiv. Odkup pa celo nad obveznostmi, ki nam jih je nalagal samoupravni sporazum.« Bržčas je k uspelemu pridelovanju in prireji prispevala tudi pospeševalna služba. Sedanje gospodarske razmere, predvsem pomanjkanje krmil, gnojil, škropiv in rezervnih delov so tudi njo postavili v težaven položaj. »Ne moreš svetovati nečesa, česar v trgovinah z reprodukcijskim materialom nimamo. Takrat priporočim primeren nadomestek, če seveda obstaja in boljše izkoriščanje domačih travnikov, pašnikov in njiv. Nekateri so pridelovanje krme že dvignili na tako raven, da jim domala nimam česa svetovati. Pospeševalni službi smo v zadnjih letih naprtili vsa mogoča dela. To je tudi razlog, da pospeševalcem ostaja vse manj Časa za »njihovo dejavnost«, za pospeševanje zasebnega kmetijstva . »Desetina mojih opravil nima prav nobene povezave s pospeševanjem pridelovanja in prireje. Za obisk kmetij mi v povprečju ostane le polovica delovnega časa. Na večjih in usmerjenih kmetijah se oglasim vsaka dva meseca. Kjer imajo eno kravo ali dve, le enkrat letno ali morda le vsaki dve leti. Napredni kmetje me kličejo po potrebi. Denimo, če želijo mnenje pri izbiti lokacije za nov hlev, pri obnovi gospodarstva, pri gradnji silosa, postavitvi sušilne naprave, razporeditvi Stojišč in boksov v hlevu. Res, precej časa prebi jem v pisarni, toda v«' to delo je posredno povezano s pospeševanjem kmetijstva. Zdaj pripravljam zahtevke za premije telic. Brskal sem po treh uradnih listih, da sploh vem, kaj je treba priložiti zahtevkom, katerih del se krije iz občinskega intervencijskega sklada, drugi del iz republiškega in del iz sklada živinorejske poslovne skupnosti. Zamotana da je kaj. V pisarni pripravljam tudi strokovne ocene naložb v kmečka gospodarstva,ki so potrebne za pridobitev kreditov; podobno je tudi za uveljavitev davčnih olajšav. K temu dodajmo še sklepanje pogodb in zavarovanje živine. Ko smo to delo poenostavili, so nam brž naložili še sklepanje posebnih pogodb za tržno pridelovanje fišenice, za povečan stalež v llevu, za premije telicam ter "za nakup gnojil in posojilo tovarni Ina Kutina.« C. Zaplotnik 10. DECEMBRA 1982 KULTURA 5. STRAN OI <4 *> razstava učencev Osnovne šole iz Bistrice pri Tržiču -tržiškem paviljonu NOB je odprta razstava likovnih del učencev Osnovne šole heroja Bračiča iz Bistrice pri Tržiču. Po mentorskim lodstvom Kamila Legata so v zadnjih treh letih nastala številna in različna dela, ki sijih lahko na razstavi ogledate do 17 decembra Uvodna razmišljanja je na petkovi otvoritvi razstave podal ravnatelj iole Stanko Stritih in galerist Janez Ster, kije obiskovalcem razložil tematsko razporeditev del. Učenci pa so pripravili kulturni spored. Pod vodstvom mentorice Jožice Koder so predstavili otroško poezijo Otona Zupančiča. Boris Kuburič, foto: J. Kikel Občni zbor APZ France Prešeren Kranj - Dre vi ob 18. uri bo v l»certni dvorani Delavskega doma Akademski pevski zbor France Sferen iz Kranja syoj redni letni zbor Sprejeli bodo delovni in '«anćni načrt za prihodnje leto in ^iili novo vodstvo. Linhartova proslava v Radovljici Vsakoletna proslava ob kulturnem prazniku Radovljice v počastitev Linhartovega dne, tega slavijo 11. decembra, bo v petek, 10. decembra ob 19. uri v avli osnovne šole A. T. Linhart v Radovljici. Osrednjo proslavo prirejata Kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij Radovljica. O veličini in pomenu literarnih del prvega slovenskega dramatika, domačina iz Radovljice Antona Tomaža Linharta, bo govoril predsednik zbora izvajalcev skupščine Kulturne skupnosti Radovljica Martin Merlak, v kulturnem programu pa se bo z monodramo predstavil član amaterskega gledališča Tone Čufar'z Jesenic Rado Mužan. Na proslavi bodo podelili Linhartove plakete za leto 1982, ki jih bodo prejeli:DPD svoboda Rudi Jedretič Ribno, profesor Niko Rupel iz Radovljice in Lovro Strgar iz Boh. Bistrice. Posebna priznanja Kulturne skupnosti pa bodo prejeli: Osnovna šola dr. Janez Mencinger Bohinjska Bistrica, DPD Veriga Lesce, Egi Gašperšič iz Radovljice, Jože Hozjan iz Lesc, Franc Mandeljc z Bleda in Gabrijel Skumavec iz Ribnega. Kulturni koledar BLED — v Osnovni šoli dr. a Plemlja na Bledu bodo knes ob 11. uri slovesno odkrili prvo od skUlptur, ki bodo patile okolje šole. Izdelali so f> učenci likovniki, slovesnost pa so pripravili dan pred obletnico rojstva dr. Josipa Plemlja. RADOVLJICA - V Sivčevi bodo drevi ob" 17. uri odprli novoletno likovno razstavo, na kateri sodelujejo likovniki radovljiške občine. Ob otvoritvi bodo učenci radovljiške glasine šole zaigrali in zapeli nekaj /Jd.skih kolednic. Razstava bo odprta do konca leta, vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. KBANJ — V Prešernovi hisi ogled razstava »France eren v luči literarne vede -1982«, ki jo je Gorenjski j pripravil s sodelovanjem „je knjižnice. V galeriji ne hiše se gorenjski foto- predstavljajo s tradicional-sstavo »Gorenjska 82«, v galeriji so na ogled slikar-dela Izidorja Jalovca iz lia v Stebriščni dvorani pa tv'a raziskovalnih dosežkov rskega društva iz Kranja-Ustave so odprte vsak dan od 10. do 12. in do 16. do 18 ure Sobotah in nedeljah od 10. do - Jre, ob ponedeljkih so zaprte^ Prešernovo gledališče bo < ponedeljek, 13 decembra ob ^ uri uprizorilo Havelovi eno-*janki »Audienca - Vernissa-i * za Osnovno šolo Simona J*k« iz Kranja, v torek, 14 de-«mbra ob 19,30 za EASS,TOfc>c, J 'jaški dom in Gumarsko šolo. sredo, 15. decembra bo z An- ^n-Rudolfovim >> Vžiga lm-t >« gostovalo v Trbovljah s ^nčači« pa ob 15 un v Skofj Loki. V četrtek, 16. decembra ob U uri bo s Partljičevo komedijo * »Nekoč in danes« nastopilo v Domu upokojencev v Kranju. » petek 17 decembra ob 18. uri bo s Havelovima enodejankama »Audienca-Vernissage« gostovanj v Tržiču . ••• ŠKOFJA LOKA - V galerij, '•a loškem gradu si lahko Sedate razstavo del slikarja Franc«ta Zupeta-Krištofa z Obijane. Odprta je med ted-od 8. do 14. ure. TRŽIČ - V paviljonu NUB » lahko ogledate razstavo li-de? učencev Osnovne fcle heroja Bračiča iz Bistrice '"Tržiču. . . hn V tržiški kinodvorani bo ob 18. uri imel koncert "kester vojnega garnizona Ljubljane s solisti, ki bodo publiki predstavili večer Ravnili melodij različnih jugo-'danskih avtorjev Koncert * dnevu JLA je p od dobi ih med občinsko konferenco -frJL Tržič in poveljstvom ^ubljanskega armadnega po- •"/ja. Vstop na koncert bo zato poleg vojakov - gra-■fcifev obeh tržišk.h karavel Skujejo tudi številen obisk '^flcega občinstva. ^^ Literarni večer mladih slovenskih pesnikov - Ob 182-letnici rojstva dr. Franceta Prešerna je tržiška zveza kulturnih organizacij s sodelovanjem slovenske pripravila tržiškemu občinstvu zanimiv večer z mladimi slovenskimi literati, ki na vsakoletnih srečanjih prebirajo svoja dela. Letošnje je dalo zamisel, da vsakdo izmed njih predstavi mlade ustvarjalce v svoji občini. Tako je Veno Dolenc predstavil tržiškemu občinstvu dvanajst mladih literatov iz različnih krajev Slovenije, ki so v dobri uri predstavili odlomke iz svojih novel, romanov, črtic ali prebrali pesmi. Govorno in glasbeno je literarni večer duhovito povezoval Veno Dolenc. Dokaj številna, predvsem mlada publika, je odhajala bogatejša za živ stik z mlado slovensko poezijo in prozo. — Boris Kuburič, foto — J. Kikel Okrnjen obseg programa kulturne akcije Zaradi močno omejenih sredstev za skupno porabo, kar bo še posebno občutno prizadelo kulturo, bodo tudi programi Kulturne skupnosti Radovljica precej zmanjšani. To se bo odražalo tudi v bistvenem zmanjšanju obsega prireditev v okviru programa kulturne akcije za delovne kolektive v radovljiški občini. O možnostih, ki se obetajo v letu 1983 na področju kulturne akcije je prejšnji teden presojala posebna delovna skupina, katera je pripravila osnutek programa kulturne akcije v letu 1983. Osnutek bo posredovala v potrditev komisiji za kulturo pri občinskem svetu Zveze sindikatov občine Radovljica. Upoštevajoč ne zgolj dejstvo, da se bo višina namenskih sredstev v prihodnjem letu povečala v najboljšem primeru za borih 10%, ni pričakovati, da se bo obseg prireditev obdržal na dosedanji ravni. Posebno velja upoštevati stiske s prevozi izvajalcev, zlasti iz amaterskih sku- pin, ki so nastale z omejitvijo prodaje bencina. Stroški goriva in energije pa se bodo odražali tudi v rednih prevozih in najemninah. Zategadelj je delovna skupina zavzela stališče, da bi prihodnje leto skrčili program dramskih prireditev tako, da bi zadovoljili s kvalitetnimi predstavami poklicnih, polpoklicnih in ljubiteljskih skupin le najbolj gosto naseljene okoliše. Predvideno je, da bi zagotovili nastope štirih osrednjih dramskih skupin iz poklicnih gledališč, šest polpoklicnih in do osem domačih amaterskih skupin. Razen tega je predvideno okoli pet likovnih razstav, trije koncerti in ena prireditev za delavce iz drugih republik. Dogovorili so se, da bodo skušali zagotoviti, če bodo na voljo zadostna sredstva, še več nastopov domačim skupinam. O tem se bodo lahko odločali šele ob koncu prihodnjega leta, ko bodo izdelali rebalans sredstev za kulturno akcijo v letu 1983. J. R Moški pevski zbor iz Kranjske gore je deloval že pred vojno, nakar je morala slovenska pesem utihniti. Vrsto let po vojni je zbor vodil Anton Plantav. po njegovi smrti je zbor skoraj obnemogel, dokler ga ni vzel v roke komponist in dirigent ljubljanskega radia in televizije Marjan Vodopivec. Pod njegovim vodstvom je zbor hitro napredoval, delo pa je žal pretrgala nenadna smrt dirigenta. Nato ga je prevzel komponist in dirigent Dane Skerjj iz Ljubljane in pod njegovim vodstvom spet zelo uspešno dela. Nadel si je ime bivšega dirigenta Marjana Vodopivca. Zbor pogosto nastopa v domačem kraju pa tudi drugod. Letos je prejel več priznanj. Pevci pa si želijo, da bi se njihove vrste pomladile. — Branko Blenkuš Dnevi avstrijske kulture Ljubljana — Cankarjev dom bo s sodelovanjem veleposlanika republike Avstrije v SFRJ in Avstrijskega kulturnega inštituta iz Zagreba pripravil Dneve avstrijske kulture, ki bodo tekli od 12. do 22. decembra v Ljubljani. Prireditev bodo odprli v nedeljo, 12. decembra ob 19. uri, ko bodo v drugem predverju Cankarjevega doma otvorili fotodokumentacijsko razstavo, posvečeno 250-letnici rojstva skladatelja Josepha Haydna, njegove skladbe pa bo izvajal ansambel Collegium musicum iz Zagreba. Govornika na otvoritvi bosta direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik in veleposlanik republike Avstrije v SFRJ dr. Norbert, Linhart. Dopoldne ob 10. uri bodo v veži Slovenske filharmonije odkrili doprsni kip skladatelju Gustavu Mah-lerju, delo kiparja Boruta Kuna- verja. Ob 11. uri pa bo v mali dvorani Slovenske filharmonije matinejski koncert skladb Gustava Mah-lerja in Huga Wolfa. Skupščina ZKO Kranj Kranj — V torek, 14. decembra ob 16. uri se bo v koncertni dvorani Delavskega doma sestala skupščina Zveze kulturnih organizacij Kranj. Delegati bodo pregledali poročilo o delu med obema skupščinama, finančno poročilo za obdobje 1979-1982, obravnavali m sprejeli statut, opravili volitve v organe zveze kulturnih organizacij in obravnavali program dela in finančni načrt za prihodnje leto. Premiera na Loškem odru Še drugi namišljeni rogonosec Po Držičevem »TRIPČU«, ki so ga odigrali mladi igralci Loškega odra v novembru, smo bili zdaj priča druge premiere, tokrat Moliereove kratke komedije »SGANAREL ali NAMIŠLJENI ROGONOSEC«. Ta obravnava skoraj enak problem namišljene nezvestobe, kot komedija pred njo. Tudi v njej so nastopali pretežno mladi igralci (dokaz, da glecali-šče skrbi za nove kadre). Nadobudni mladi režiser Andrej Šubic pa je ponovno izpričal, da zna klasičnega avtorja posodobiti vsaj z vidnimi prvinami in dobrimi glumaškimi prijemi. Za svojo postavitev uporabil' način comedie del arte in pričaral na oder potujočo Moliereovo glumaško skupino. Zamislil si je enostavno sceno s središnjim vodnjakom in polkrožno zaveso v ozadju. Morda je delovala nekoliko hladno in prazno. Toda bila je funkcionalna. Škoda, da voz, ki ga je potujoča skupina pripeljala-, ni ostal kar na odru. Opozarjal bi nas, da je to igra v igri. Sicer težki verzi, so bili tekoči in korektno izgovarjani. Zaslugo je imel lektor Kaluža, ki je dodobra streniral igralce. Nosilec čiste in skoraj bi rekel vrhunske igre je bil igralec Janče Debeljak, ki je eden od starejših igralcev vŠkofji Loki. Njegovo oblikovanje govora, mimike in gibanja je bilo vredno velikega avtorja. Pa tudi Debeljakove dolgoletne igralske prakse. V njegovi senci so se gibali ostali igralci, katerim pa kljub debutu ni odrekati vpliva režiserjevih vajeti in lektorjevega truda. Sproščenost in lepa dikcija Sganarelove žene — Primožičeve Vilme, nekoliko nerodna ljubkost gospodične Selije - Bešterjeve Nataše, živost služabnice - Svoljšakove Alenke, lepa dikcija svaka - Bozovi-čarja in sproščena igra ter prisrčno muziciranje mladih glumačev Dobrajca, Cofa, Jemca ter prvi koraki malega Tadeja, vse to je radoživa žlahtnost mladega teatra, ki se prav zdaj poraja. Omembe vreden je trud izkušenejših igralcev, ki se razen Debeljaka, nekako niso mogli povsem vključiti v sproščeno igro mladih. Pozna se jim, da so včasih igrali pod drugimi taktirkami. Pozna se nekaterim tudi dolg odmor, ko niso bili na odrskih deskah. Epizodno vlogo debelinka je Dobrajc gradil bolj na zunanjosti. Gospod Gorgibus - Janeza Eržena je bil odigran v različnih glasovnih variacijah in z nekakšno telesno krčevitostjo. Zaljubljeni toda naivni gospod Lelij -Ivana Eržena je nihal med prilagajanjem kolektivni igri in pridobljenimi odrskimi mani rami. Kostuma so bili nabrani v lastnem fundusu in se jim pozna zob časa. Skoda, da si skupina ni mogla privoščiti posebej izdelanih stiliziranih oblek, ki ne bi bile muzealne, kot so bile le-te. Režiser je bil verjetno na »gugalnici« - ali stilizirati do kraja - zato ni uporabljal maskiranja in lasulj - ali pa se nagniti na muzealno plat. Toda tik pred zdajci je napol zdrsnil z »gugalnice«. Pač zaradi-štednje in časovne stiske, ker je bila premiera pred durmi. Priznati moramo, da ni imel lahkega dela. Vskladiti je moral svoj režijski koncept s pedagoškim delom z novinci, pa z mizanscensko gradnjo m doseči v tej pisani skupini pravo dinamiko in dati predstavi pravi tempo To pa je bilo v tem oziru vranje težka naloga, ki se vedno ne posreči. Verjetno tudi dramaturška plat avtorjevega dela oziroma besedila ne daje prevelike možnosti razmahnitve. Zato smo se gledalci pač lažje sosredih na verze, ki v Vidmarjevem prevodu iz ust amaterjev prav lepo godijo ušesom. Časovna stiska in pomanjkanje režiserjev je narekovalo, da sta bili kar dve klasični komediji o podobnih »rogonoscih« na kupu. Vsekakor bo moral Loški oder v bodoče boljše načrtovati svojo repertoarno gradnjo. Vendar pa to ne jemlje vrednosti Moliereovi družini in njenim FAN naporom. O LAS 6. STRAN KOMENTIRAMO PETEK. 10. DECEMBRA 1912 Težak položaj Doma učencev I. L. Ribar v Kranju Nizki osebni dohodki, skromna prehrana dijakov Preskromna sredstva za vzdrževanje Doma učencev I. L. Ribarja so morala do skrajnosti oklestiti sredstva za osebne dohodke zaposlenih in so razvodenela prehrambeno vrednost jedilnikov — Enkratna denarna pomoč iz kranjskega občinskega proračuna je dobrodošla, ni pa stalna razrešitev ekonomskih zadreg — Proste postelje v obeh domovih in nerešeno vprašanje uprave dijaškega doma povečujejo materialne stroške Kranj — Enkratna pomoč v višini 350 tisoč novih din iz proračunskih sredstev, ki jih je na zadnji seji ta teden namenil Domu učencev I. L. Ribarja v Kranju kranjski izvršni svet, bo sicer dobrodošla pomoč tej delovni organizaciji, ki se je znašla v nemajhnih ekonomskih težavah, vsekakor pa to ne more reševati poslovanja doma tudi vnaprej. Na izredno slab finančni položaj Doma učencev vpliva več vzrokov, med njimi tudi nepopolna zasedenost stavbe, saj je okoli 30 odstotkov postelj še praznih, še več pa jih je v sosednjem študenstskem domu, odprtem pred dobnm mesecem. V Kranju je bilo poprej pet domov za srednješolce, pogoji bivanja v njih niso bili najboljši, z novo stavbo pa je problem, ki ni samo kranjski, postal še hujši. Sredstva, ki jih Dom dobiva za svoje delovanje od posebne izobraževalne skupnosti in od oskrbnine dijakov, namreč ne zadoščajo, kljub temu da si prizadevajo ob skrajnem varčevanju pridobivati dohodek tudi z oddajanjem prosto- rov občasni turistični dejavnosti ter nekaterim izobraževalnim organizacijam. Varčevanje je vsekakor doseglo že skrajne meje, saj je osebni dohodek zaposlenih globoko pod kranjskim povprečjem kljub višji izobrazbi zaposlenih. Verjetno se varčevanje pri osebnih dohodkih nekje tudi mora zaustaviti. Pedagoški kader je namreč med počitnicami delal tudi namesto snažilk. Zategovanja pasu ob preskromnih sredstvih pa so dobesedno deležni tudi dijaki. Materialni stroški so se namreč povečali bolj, kot jih je lahko pokrila oskrbnina, ki je letos 3750 din, višja pa seveda ni mogoča. Izhod so poiskali v kalorično in bio-lo&o siromašnejših obrokih, kar pomeni dnevno 50 din na učenca. To pa pomeni le enkrat na teden mleko in še to v kavi, enkrat na teden jajce, povprečno 3dkg mesa na dan, skratka jedilnik, ki vzbuja spomine na nekdanjo ljubljansko »cukrar-no«. Takšna prehrana ne zadošča niti najbolj skromnim potrebam do-raščajoče mladine, zato si večina dijakov hrano dokupuje, seveda, kolikor dopušča globina lastnega žepa. Treba je še dodati, da je uprava doma takšen jedilnik pokazala tudi predstavniku posebne izobraževalne skupnosti iz Ljubljane, toda očitno niti skrajno osiromašena prehrana ne more iz republiko razdeljevanih sredstev za dija&e domove pristrgati kakšenga dodatnega dinarja. O tem so v Kranju razpravljali že na več sestankih, med drugim tudi v delegatskih klopeh skupščine občine in tudi na izvršnem svetu. Taka problematika, s kakršno se verjetno ukvarjajo tudi po drugih slovenskih dijakih domovih bi morala najti, mesto v dnevnih redih republiške izobraževalne skupnosti, posebne izobraževalne skupnosti in ne nazadnje tudi odmevati v republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje. Dodatne težave se pojavljajo še z domom študentov, odprtim pred dobrim mesecem, saj trenutno vzdrževanje stavbe bremeni režijske stroške doma učencev, pri tem pa še ni določen upravljalec nove stavbe. O tem bi se moral odločiti svet investitorja Višje šole za organizacijo dela Kranj, ki je sicer gradbenemu odboru pred časom že dal izjavo o prenosu doma študentov pod skupno upravo. . L. M. Nerešeno ekološko vprašanje pred vrati narodnega parka Separacija kamniškega Rudnika kaolina in kalcita v Stranjah že leta buri duhove krajanov Kamniške Bistrice in prijateljev narave — Zaradi mletja rud se v okolju praši, kar ustvarja nelepo podobo na pragu v bodoči narodni park — Kakšno pot so ubrali, da bi bil volk sit in koza cela Kamnik — Problem ima razsežnosti, ki jim je težko določiti meje. Separacija rudnika kaolina in kalcita, ki stoji v Stranjah (na poti proti Kamniški Bistrici in Veliki planini), zaradi mletja obeh rud gra-ši ozračje. Krajanom Kamniške istrice kajpak to ni pogodu. Več let so predstavniki obeh strani ob pomoči i užbenopolitične skupnosti iskali skupni jezik, saj so imeli oboji tehtne razloge: krajani lepo in zdravo okolje, rudnik pa dragoceno surovino, po kateri slovenska papirna m kemijska industrija vse bolj povprašujeta. Pot do rešitve, ki bo potolažila obe strani, je dolga in polna ovir. V tem okolju se ponuja ruda, ki jo kaže izkoristiti, vendar rudnik s separacijo zaradi ekološkega problema ne sodi sem, drugega prostora pa v kamniški občini ni moč dobiti. Začaranemu krogu bi bili lahko kos zgolj z razširitvijo in posodobitvijo proizvodnje na obstoječi lokaciji, tu pa je prihajalo do zatikanj. Rudnik je predlagal krajevni skupnosti zazidalni načrt, po katerem naj bi se razširil v okolju, predvidenem za industrijsko cono, krajani pa so se prestrašili še večjega onesnaževanja in na predloženi načrt niso pristali. Separacijo bi po njihovem veljalo preseliti h kamno- lomu, dnevnemu kopu kalcitne rude, vendar ta lokacija zaradi bližnjega vodnega zajetja nikakor ne pride v poštev. Rudnik je ponudil drugo rešitev: ustreznejše Čistilne naprave, ki bi omogočile krajanom Kamniške Bistrice mirno dihanje. Pred časom so v Reparaciji vgradili odpraševalno napravo na delu najbolj nesnažne proizvodnje, toda preostala stavba nima dokončno rešenega odpraše-vanja, zato po bližnjih domovanjih še vedno lega bel prah. Predlog o prestavitvi separacije (s tem bi ogrozili vodno zajetje ali problem prenesli v drugo krajevno skupnost), torej ni nikaka rešitev. Razširitve proizvodnje in hkrati posodobitve pa krajani še niso odobrili. O problemu so razpravljali tudi na zadnjem zboru krajanov. Čeprav se iz separacije ne praši več kot se je pred leti (po zaslugi odpraševalne naprave) in je stopnja onesnaženosti v mejah dovoljenega, ji krajani niso nič bolj naklonjeni. Ker se problem vleče že desetletje in več. je vendarle že čas, da ga s skupnim dogovorom razvozljajo. Bogastva, ki ga nudi narava, namreč ne gre zametavati, zlasti ker je proizvodnja zelo donosna, po drugi plati pa je treba misliti tudi na okolje. Po novem zazidalnem načrtu naj bi bila proizvodnja sicer širša vendar so uporabniki pristali, da bodo vlagali tudi v ureditev ekološkega vprašanja. Vendar je predpogoj, da se Rudnik kaolina in kalcita modernizira in dolgoročneje, razvija, kratkoročna prestavitev mletja kaolina. Rudnik ima namreč dve temeljni organizaciji: kalcit in kaolin. Izkop kaolina in separacijo imajo v Črni, sosedni krajevni skupnosti. V sporni sepa-raciji kalcita v Stranjah so doslej mleii obe rudi, zdaj pa bodo v nekaj mesecih mletje kaolina preselili v separacijo v Crni. S to inačico, ki jo podpira tudi družbenopolitična skupnost, sta za nekaj čas potolaže-ni obe strani. Dolgoletno nesoglasje pa bo poravnano tedaj, ko bo namesto zastarelega obrata stal nov, sodobnejši, v katerem delavci ne bodo požirali prahu, krajani pa niti čutili, da je v bližini rudniška separacija. D. Z. Zlebir Izkušnje pravne posvetovalnice < Delavec in njegova pravica O dosedanjih izkušnjah svetovanja in pravne pomoči delavcem nam je marsikaj povedal Franc Skodlar, pravni svetovalec pri občinskem svetu zveze sindikatov v Kranju Kranj — Pravna posvetovalnica pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju deluje že pet let. Število iskalcev pravic je v teh letih vztrajno naraščalo. Več pravnih primerov in zakon o pravni pomoči, ki od sindikata terja popolnejšo pravno pomoč delavcu, sta vzroka za celoviteje organizirano pravno službo, ki bo delavca zastopala .pred samoupravnimi organi, interesnimi skupnostmi, sodišči združenega dela. O dosedanjih izkušnjah pravnega svetovanja smo se pogovarjali s Francem Skodlarjem, ki se pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju odslej poklicno ukvarja s pravno pomočjo. Iskanje pravnih nasvetov obsega zadeve, ki izvirajo iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, uveljavljanje pravic delavce"-, iz socialnega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, uveljavljanje pravic za čas brezposelnosti ter spore med delavci in obrtniki. " »Številni so spori pri sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, prerazporejanju na druga delovna mesta, najbolj pogosto pa je kršenje delovne obveznosti in discipline,« je iz dosedanjih izkušen] povzel Franc Skodlar. »Posamezni delavci večkrat očitajo disciplinskim organom delovne organizacije, da je postopanje neskladno s samoupravnimi splošnimi akti. Graja gre tudi pomanjkljivemu ugotavljanju kršitve, ki jo je zagrešil delavec. Posebej je očitno, da disciplinske komisije slabo podrejajo ugotovljeno kršitev ustrezni opredelitvi v aktu. Disciplinski organ neredko zelo povprek obravnava kršitev in ne razišče vsega, kar je treba. Posledice tega so tudi neposrečene izbire ukrepa, kar slednjič prizadetega delavca nujno pripelje k pravniku. Delovno disciplino je res treba okrepiti, a navzlic temu se disciplinski organi ne bi smeli vedno zatekati k najstrožjemu ukrepu, prenehanju delovnega razmerja. Veliko sporov je zaradi izostankov z dela (tu prednjačijo delavci iz drugih republik, ki zamujajo z dopustov ali se izkazujejo z neveljavnimi bolniškimi listi), in zaradi alkoholizma in podobno. Pri razporejanju na druga delovna mesta nastajajo problemi, ker delavci pogosto mislijo, da razporejanje ni možno ali dovoljeno. To vodi k odklanjanju raznih del in nazadnje k sporu. Ob tem se pravna posvetovalnica srečuje tudi z nedodelanostjo samoupravnih splošnih aktov, zlasti manjših organizacij. Pomanjkljivosti ali celo pravne praznine ustvarjajo nesporazume in spore. Tudi problematika osebnih dohodkov, zaradi katerih je mnogo delavcev nezadovoljnih, je v posvetovalnici pestra. Največkrat se delavec zateče sem, ker se ne strinja z merili nagrajevanja svojega dela ali pa si akte razlaga po svoje. Posebej je vredno graje ravnanje pristojnih, ki delavcem preprosto nočejo izročiti samoupravnih splošnih aktov, če jih želijo pregledati in si svojo zadevo pojasniti. Ob sklenitvi delovnega razmerja delavci ne dobe v roke vseh potrebnih papirjev.« Delavci številne samoupravne pravice uresničujejo tudi v samoupravnih interesnih skupnostih. Njihovo uveljavljanje prav tako ustvarja nemalo sporov in pravna svetovalnica se ukvarja tudi s temi/ »Številni so spori zaradi pravice do bolniškega staleža. Čedalie več je spornih zahtev delavcev za uveljavljanje pravic iz invali _ zavarovanja. Omeniti je treba, da se kar preveč delavcev na vso neupravičeno trudi doseči ugotovitev invalidnosti prve kategorije celo popolno invalidsko upokojitev. Le redki so uspešni.« Tudi v primeru brezposelnosti se mnogi zatečejo k pravniku. »Če so izgubili (ali si zapravili) delo, prizadete zanima zlasti i hov položaj v času začasne nezaposlenosti in kakšne so pravi nadomestila osebnega dohodka ali denarne pomoči. Spori nas zaradi ugotavljanja teh pravic.« Sindikalna pravna posvetovalnica se ukvarja tudi s težavami delavcev. zaposlenih pri obrtnikih. Enim m drugim je pogosto premaie znana vsebina kolektivne pogodbe, na podlagi katere sklenejo delovno razmerje. Značilno je. da je ti Jnost (ali krkliost) delovnega razmerja odvisna od medsebojnih odnosov. Zato se mnogo zadev med njimi urV ja po domačo, namesto po določbah kolektivne pogodbe. Pogosto so odpovedi delovnega razmerja s strani obrtnika povsem napačne, včasih samo ustne. Sodišče združenega dela je obravnavalo več takih primerov in /aradi formalno pravnih napafc so bili za prizadete delavce ugodno rešeni. D. Z. Žlebir STANOVANJSKA ZADKUGA »Černetov vrt« Kranj obvešča člane, da po 10. decembru letos ne bo več izdajala naročilnic za gradbeni material. Naročilnice bodo zopet začeli izdajati 5. januarja 1983! Megla okoli blejskega jezera Čeprav se je blejsko jezero zbistrilo, je njegova dokončna ozdravitev še vedno v megli, saj strokovnjaki niso enotni, kaj morajo še postoriti — Slej ko prej bodo morali na Bledu popraviti in urediti kanalizacijo, saj se odpadne vode še vedno stekajo v jezero Ozdravitev blejskega jezera že vrsto let buri duhove na Slovenskem. Lomila so se znanstvena kopja in zdaj že brez zadrege lahko rečemo, da so strokovnjaki zaman metali denar v jezero, dokler se ni izkazala preprosta natega. V zadnjih dveh letih je zbistrila jezero in domačini pravijo, da je čisto kot že desetletja ni bilo. Toda prerekanj strokovnjakov še ni konec, le da se zdaj vrte okoli dovoda MiSce in drugih voda v jezero, okoli upravičenosti osnovanja limnolo&ke postaje na Bledu. Slišimo celo, da cilj ozdravitve blejskega jezera ni bil jasno postavljen, da meril za Čistost jezera ni, da zdajšnjih meritev ni moč primerjati s preteklimi, ker jih preprosto ni bilo, da obstuja bojazen, da bo jezero postalo preveč čisto in ribe v njem ne bodo imele več hrane. Skratka, program ozdravitve blejskega jezera je Se vedno ovit v meglo, kar seveda povzroča izgubo časa in denarja. Zaradi neenotnosti se delo posebne strokovne komisije nenehno ustavlja. Vendar ji vse krivde vendarle ne moremo pripisati. Vsaj kar zadeva ureditev kanalizacije, jo lahko naprtimo radovljiški občini, njeni komunalni skupnosti. Odpadne vode se še vedno stekajo v jezero, celo iz poslopij, ki bi se na kanalizacijo lahko priključila. Popravilo takoimenovanega M kanala se nenehno odlaga. Bled konec koncev potrebuje tudi čistilno napravo, saj se bodo sicer odpadne vode stekale namesto v jezero v reko. Veliko sklepov o ozdravitvi blejskega jezera sta v preteklih letih sprejela radovljiška občinska skupščina in izvršni svet. Vsi niso bili uresničeni. Ko je zdaj komisija pripravila poročilo za delegate občinske skupščine je izvršni svet zahteval, da mu dodajo tudi natančen pregled, kateri sklepi niso bili uresničeni in zakaj niso bili. V poročilu je pogrešal tudi bistvene ukrepe, ki so doslej dali dobre rezultate ter natančno opredelitev nalog, ki jih lahko uresničijo brez odlašanja. Seveda to velja posebej za ureditev kanalizacije, popravila in zgraditev glavnih kanalov in priključitev nanje. Cv torej skuSamo iz poročila izluSčiti bistvene naloge nadaljnje ozdravitve blejskega jezera, jih lahko razdelimo na tri. Prva naloga, ki jo lahko zaS^ uresničevati takoj, je uredi** kanalizacije, da se odpadne voo* ne bodo več stekale v jerer* Popraviti torej takoimenovam * kanal, odpraviti onesnaževat* jezera v mali Zaki in speh*c odpadne vode v že zgrajene p^ marne kanale. Naslednja se nanaSa na doto* sveže vode v jezero. Izvirno vod* ob drsališču bi lahko brez veh-kih strokovnih razprav spdjal: v jezero, namesto da se izliva v kanalizacijo. Malce več strv> bo kovnih preverjam «*> morak veljati MiSci, ki priteče z gorian-skih polj in pobere z njih tud: fosfor umetnih gnojil. Pri tem bc seveda potrebna večja enotnost Strokovnjakov, kar pravzaprav ^Končno* bodo 'morali vendarle enkraf natančno ^očm^o vseh in vsakega p* blejskega J^&^JUt ^ tud "J- fagnofkdo je uprav-zdaj niti ni Ijalec natege. M Vožčmk PETHC, 10. DECEMBRA 1982 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI 7. STRAN GLAS Ocena škode zaradi poplav cije na Bledu pod Selom pa je voda naredila za 500 tisoč dinarjev škode. Škodo na posameznih objektih bodo odpravili njihovi upravljale!, v primerih, kjer upravljalcev ni, pa bodo odpravo škode financirali iz občinskega rezervnega sklada. Izvršni švet je že sprejel sklep, da se za sanacijo v poplavah poškodovanih objektov iz rezervnega sklada nameni 785 tisoč dinarjev. Od tega bo 250 tisoč dinarjev namenjenih za ,..............„„»tfj Komisija pripravila oceno škode, ki jo je v radovljiški občini povzročilo oktobrsko in novembrsko deževje— Iz rezervnega sklada namenili 785 tisoč dinarjev za odpravo škode na objektih, ki nimajo upravljalca — Velike težave imajo na Selu, kjer je neurje odneslo most Radovljica — Komisija za ugo-janje in ocenjevanje elementarni nezgod je zbrala podatke o 3io ki jo je v radovljiški občini pov-ffoSlo deževje oktobra in novembra letos. Pri tem je upoštevala podatke tobov za civilno zaščito pri poreznih krajevnih skupnostih, oce-&e izvedenca območne vodne skupki in preglede, ki so jih opravili :ini komisije. V krajevni skupnosti Ribno je na Bostu v Selu pri Bledu nastalo 800 Ijoč dinarjev škode, na cesti kđešče-Bodečei most 60 tisoč dinarjev in na cesti Koritno —Blejski '-ost 40 tisoč dinarjev. Udor vode v '-k) Plesničar v Kropi je povzročil tisoč dinarjev škode. Povodenj je 5 bregu Lipnice ob Cešenjskern i-ostu povzročila za 200 tisoč di-škode, na železniški progi frfiinjska Bistrica — Podbrdo 100 dinarjev. Zemeljski plaz v z®rnji Lipnici je povzročil za "400 Osoć dinarjev škode, naplavine pn ^jesu v Kropi 30 tisoč dinarjev, /oda je načela oporni zid ob Iskri -Poica in povzrođla 500 tisoč di-^jev Škode, na opornem zidu na *ti Kamna gorica-Lipnica pa za ^ tisoč dinarjev. Na drogu visoke '»petoeti v Kropi je za 50 tisoč farjev škode, na vodovodu pod »tfjem za 60 tisoč dinarjev. Voda • 'drla v hišo na Brezovici, kjer je Uročila 150 tisoč dinarjev škode, ** toliko v hiši v Kamni gorica Na *ti v Podjelje je za 210 tisoč di-**vškode, nagoti v Srednji.vasi v tyinju za 17.500 dinarjev, na poti v ^ za 7 tisoč dinarjev in na cesti Ravne in 21 an za 220 tisoč farjev. V Bohinju je na bregovih 'fcnice za 250 tisoč dinarjev škode, * bregovih Vrčice 100 tisoč dinar-f ob Suhi 50 tisoč dinarjev, v ^ninjski Bistrici so naplavine Uročile 50 tisoč dinarjev škode in bregu Streže niče 150 tisoč "farjev Zemeljski plaz v Mošnjah vzročil 300 tisoč dinarjev na bregeh in mostu na ibruši v Mošnjah pa je 250 tisoč arjev škode. Na iztoku kanaliza- vrtino na cesti v Mošnjah, 30 tisoč dinarjev za individualne oškodovance v krajevni skupnosti Kropa in 15 tisoč dinarjev za odškodovance v Kamni gorici, 150 tisoč dinarjev za odstranitev plazu v Zgornji Upnici, 120 tisoč dinarjev za popravilo ceste v Podjelje in 220 tisoč dinarjev za popravilo ceste na Zlan in Ravne. Neurje je v krajevni skupnosti odneslo most na Selu, kar posebej kmetom povzroča velike težave, saj imajo njive in travnike na drugem bregu Save. Izvršni svet je pozval komunalno skupnost naj poišče vire financiranja za obnovo mostu, za kar bodo nekaj sredstev namenili tudi iz rezervnega sklada. M. Volčja k Telefonska centrala na Planini Kranj — V ožjem območju Kranja je glavna telefonska centrala z zmogljivostjo do 8.000 priključkov. V centralo so vključeni naročniki centra, Čirč, Huj, Planine, Primskovega, Stražišča, Struževa, Vodovodnega stolpa, Zlatega polja, A Iz leske so Knt hi ilutili da bodo praznični dnevi pusti in deževni, so ti-«o foboto pred prazniki ljudje hiteli• * delom. Pri Povšnarju v ■mdnii Kokri so postavili sekolarko na dvorišče in žagah les, ma-* rt?ob Kokri ie skupina golcarjev spravljala les v dolino v heddLZ so se spravili nad pesek in ga s traktorji vlekli iz vode, JSSSl je bilo v zraku čutiti, da so polivali gnojnico po travni-Hh Povsod si srečeval vozove, traktorje. Hiteli so izkoristiti cas, 1 'ok m snega, da opravijo to in ono, kar cez leto niso mogli ali pa *%VSr$olmhVem imela opravek ta dan, in ko sem se od Bele Pehala vroti Kranju, sem ga ugledala na cesti. V crnt »tak masni« Ki Hvalico in dežnikom v rokah, pa s košarama obešenima s jju^ cesti Ves majhen in drobanje bil in s tistima Kz ramo, je nueip • • obleke in temnega asfalta še r*hma košarama, ki sta se uu QOVnrlin Pn J' obleki s palico in dežnikom v rofcan, itzramo je hitel po ^JldTme™ ^f^M^H^ezbuJ^8^^^da hiti s semnja Pa ni bilo semnja * rnreniskem. Ustavila sem in ga povabila v avto. Komaj * aan košari že je hitel pripovedovati, da jih nese pro- Z nTnre tudi on v'Srakovlje, da mi bo že pokazal, kje je to. t' gIf U? Petanov s Srednje Bele je. Šestinsedemdeset let že ZCXrTureP:Zlahkoten kot mJenič. Kar tn poklice ima, * privoveduje živahnih oči. Najprej se je izučil za čevljarja po-^Pdelal opeko za strehe, zdaj se pa s košarami daje. Iz leske £V»e fe iz leske T^JlravenP3Težko ^Ta^^kažl drobni trdo ^ZCzZje, vitre pa ^^^f^o .na- Veno pa"napreza Mlako. Za jablika krompir pobirati vri hiši Tudi drage niso. Kaj pa je danes deset jurjev! ^ć'S takole košaro je pa dela! Kar poglejte! Preden je tole vse na-wtaKoie Ku j r pretaknjeno, porezano... Tam pri krizu ^ieTutakoVPa se po.lolila.Dei je zaienjal. Oveni sije tt mon dve beli košari iez ramo. v desno vzel palico, v levo dez- in jo hotel ubrati skozi vas. Q Do|enc Britofa, Hrastja, Bobovka, Kokrice, Milj, Orehka, Orehovlja, Rupe in Visokega. Sedanje zmogljivosti so že zdavnaj preveč izkoriščene in segajo preko meje obremenitve centrale. Možnosti za razširitev ni, ker se stavbe ne da povečati. s srednjeročnim planom so pri ptt podjetj u predvideli izgradnjo nove rajonske telefonske centrale na Planini. Program predvideva izgradnjo stavbe za RTC in filialno pošto ter namestitev telefonske centrale. Ob vključevanju novih zmogljivosti naj bi vse sedanje priključke povezali v RTC in s tem omogočili ostalemu delu ožjega področja Kranja ponovno vključevanje. Zaradi pomanjkanja denarja bodo centralo gradili v več etapah in nekaj let. Zanjo so namenili lastna sredstva in kredit Poštne hranilnice, vendar bo moralo pomagati tudi kranjsko združeno delo. Zato so pripravili osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za rajonsko telefonsko centralo na Planini, ki ga obravnavajo kranjske delovne in temeljne organizacije. V začetku je bilo za združevanje denarja precej zanimanja, z ozirom na težak gospodarski položaj pa je zdaj vprašljivo, kako se bodo delovne organizacije odločile. Vsekakor se bo gradnja precej zavlekla. Na Planini pa so že začeli s prvimi gradbenimi deli. <-N Popust za člane interesne skupnosti RTC Krvavec Poslovodni odbor interesne skupnosti RTC Krvavec je sklenil, da obvesti vse svoje člane, ki so obnovili deleže po samoupravnem sporazumu, da imajo pri nakupu vozovnic za žičniški sistem na Krvavcu popust po veljavnem pravilniku. Cena celodnevne vozovnice s popustom znaša 150,00 din (brez popusta 250.00 din), popoldanska vozovnica s popustom znaša din 100,00 (brez popusta din 160,00). Vozovnice s popustom je možno nabaviti na blagajni pri spodnji postaji gondolske žičnice. Člani interesne skupnosti RTC Krvavec bodo tudi pismeno obveščeni o ugodnostih pri nakupu vozovnic za žič-niški sistem na Krvavcu. Delovna organizacija bo v dogovoru z Alpetou TOZD Potniški promet zaradi bencinske krize vpeljala nove dodatne smučarske avtobuse za prevoz smučarjev na relaciji Ljub-Ljubljana— Krvavec — Kranj — Krvavec in obratno. Kmetijski dinar za živinorejo V jeseniški občini je malo kvalitetnih kmetijskih površin in se z živinorejo ukvarja le dober odstotek vsega prebivalstva Jesenice — V jeseniški občini se s kmetijstvom ukvarja le dober odstotek prebivalstva, še posebej se v zadnjih letih opuščajo gorske kmetije. Zaradi strukture kmetijskih zemljišč in kvalitete je najbolj zanimiva kmetijska dejavnost le živinoreja, ki tudi v prihod njih letih ostaja edina pomembna kmetijska dejavnost V občini je danes 162 dobrih in v razvoj usmerjenih kmetij, od katerih se jih že 70 preusmerja. Kmetje v občini nimajo svoje organizacije združenega dela, ki bi se ukvarjala z lastno i metijsko proizvodnjo in obstajajo le koooperacijski odnosi med združenimi kmeti-proizvajalci in KŽK, temeljna organizacija kooperacija Radovljica ter temeljna organizacija kmetov-kooperantov Gozdnega gospodarstva Bled, enote Jesenice. V jeseniški občini si zato prizadevajo, da bi se že prihodnje leto preoblikovala KŽK, temeljna organizacija združenega dela kooperacija Radovljica v skladu z zakonom o združevanju kmetov in da bi .se ustanovila samostojna enota. V okviru te bi si jeseniški kmetje lažje in učinkoviteje organizirali proizvodnjo in dosegli večji dohodek tudi v kmetijstvu, obenem pa bi si zagotovili neposredno odločanje pri delitvi dohodka. Kmetijstvo si zagotavlja sredstva za razširjeno reprodukcijo v temeljni organizaciji kmetov kooperantov in v KŽK. Tako je v naslednjem srednjeročnem obdobju predvideno, da bodo za modernizacijo hlevov, za izgradnjo gospodarskih poslopij in nabavo kmetijskih strojev in opreme porabili skupaj 35 milijonov dinarjev. Vendar pa to vsekakor ni dovolj, kot niso dovolj sredstva sklada za pospeševanje kmetijstva. Predvidevajo zato, da bi združili s samoupravnim sporazumom več sredstev, ki naj bi jih prispevale temeljne in delovne organizacije združenega dela. Predvsem z regresi do dražjih proizvodnih stroškov v hribovskem in v planinskem območju bi se kmetje normalno lahko vključili na tržišče. Sredstva naj bi se uporabljala za zavarovanje kmetijske proizvodnje, za regresiranje menjavanja govedi, za regresiranje načrtov za gojene hleve in kmečke hiše, premiranje telic, za odkrivanje, zdravljenje in preprečevanje bolezni. Tudi kmetijsko zemljiška skupnost prispeva svoja sredstva za kmetijska zemljišča in bo v tem srednjeročnem obdobju investirala skupaj več kot 30 milijonov dinarjev za nakup kmetijskih zemljišč, za hidromelioracije, komasacije in arondacije in tudi na druge načine sovlagala v kmetijsko proizvodnjo. d. Sedej Priznanja zaslužnim krvodajalcem Svečana podelitev priznanj krvodajalcem in aktivistom RK Kranj — Letos je darovalo kri 3563 krvodajalcev, številka pa še ni dokončna — Priprave na krvodajalsko akcijo .v januarju, ki tokrat prvič ne bo v Ljubljani, pač pa v prostorih Delavskega doma v Kranju A Kranj — Na slovesnostih v krajevnih skupnostih krajevne organizacije Rdečega križa kranjske občine podeljujejo zaslužnim krvodajalcem zlate in srebrne značke, konec preteklega tedna pa je bila še krvodajalska proslava, ki jo je organiziral občinski odbor rdečega križa Kranj. Na slovesnosti so 40 krvodajalcem kranjske občine podelili priznanja za dvajsetkrat darovano kri, 14 krvodajalcev pa je prejelo priznanje za petindvajsetkrat darovano kri. Ob tej priložnosti so dobili priznanja za lepe rezultate v krvodajalstvu in za vzorno delo krajevne organizacije v treh krajevnih, skupnostih in sicer v Trbojah, Zalogu in Britofu. Krajevni odbor RK Struževo pa je dobil republiško priznanje — diplomo za izreden odziv krvodajalcev v zadnjih petih letih, ko so presegali plan vsakič za okoli 200 odstotkov. Priznanja za dolgoletno uspešno delo pri organiziranju in spodbujanju krvodajalstva so dobili tudi dolgoletni aktivisti Rdečega križa. Sicer pa je bilo leto 1982 za občinsko organizacijo RK Kranj glede krvodajalstva še posebej uspešno. Letošnje redne akcije v januarju in izredne v juniju se je namreč udeležilo 3563 krvodajalcev. Številka pa Še ni dokončna, saj so to podatki za deset mesecev. Občasno namreč darujejo kri tudi posamezniki s posebno redkimi krvnimi skupinami, ki jih Zavod za transfuzijo posebej večkrat med letom vabi na odvzem. Končna številka bo zato še za 100 do 150krvodajalcev večja. Ob tem, da občinska organizacija RK Kranj zdaj v decembru dela obračun za leto 1982, pa se že pospešeno pripravlja na krvodajalsko akcijo v januarju. Kranjska občina je namreč med slovenskimi že vrsto let prva v koledarju krvodajalskih akcij. Akcija, ki bo za Kranj potekala 13 dni, to je od 4. do 21. januarja, pa bo nekaj izjemnega. Doslej so se namreč kranjski krvodajalci kot edini med gorenjskimi še vozili s posebnimi avtobusi v Ljubljano v prostore zavoda, v januarju pa bodo ekipe Zavoda za transfuzijo prišle v Kranj in sicer v Delavski dom. Za takšno izvedbo krvodajalske akcije se je občinska organizacija RK odločala še pred uvedbo znanih varčevalnih ukrepov. Prav zdaj bi namreč zelo težko organizirali avtobusne prevoze za okoli 4000 krvodajalcev, kolikor se jih vsako leto prijavi. Gre pa tudi za prihranek na času, saj bodo'krvodajalci hitreje prosti in ne bodo vezani na skupne odhode iz Ljubljane. Nova organizacija pa bo vsekakor večja obremenitev za aktiviste in druge organizatorje krvodajalske akcije, saj bo le z njihovo pripravljenostjo in uglašenostjo z ekipami za odvzem krvi res dobro opravljena. L. M. Sava Uraro Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov n. sol. o. Kadrovski sektor delovne organizacije objavlja proste delovne naloge 1. SPLOŠNO STROJNA VZDRŽEVALNA DELA v TOZD Avtopnevmatika Pogoji za zasedbo te delovne naloge so: - strojni ključavničar s 6meseci ustreznih delovnih izkušenj, - uspešno opravljen predhodni preizkus znanja, - primerne psihološke in zdravstvene lastnosti, - 2 mesečno poskusno delo 2. Prav tako zaposlimo več delavcev in delavk za delo v proizvodnji, vzdrževanju dvorišč in čiščenju prostorov Pogoji: — dokončana osemletka, — starost nad 18 let Pismene vloge poSjite ali se osebno oglasite do 20. decembra 1982 v Kadrovskem sektorju, oddelek za kadrovanje, Škofjeloška 6, Kranj. 8. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 10. DECEMBRA 1 / l poskusite tudi vi — poskusite tudi vi — poskusite PEČENA JABOLKA Potrebujemo 12 srednje velikih jabolk, za nadev pa 100 g sladkorja, 100g orehov, 100 g rozin, 100 g sladkih drobtin, 100 g marelične marmelade in 1 zavitek vanilijevega sladkorja. Jabolka operemo in jim s posebnim nožem izrežemo peščev je. Okrog vsakega jabolka naredimo zarezo, da med peko ne poči lupina. Tako pa dobimo tudi okrasni »prstan«. Jabolka položimo na pekač in vdolbinice napolnimo z nadevom, ki ga zmešamo iz navedenih surovin. V pekač prilijemo malo vroče vode in pečemo v srednje vroči pečici približno^ minut. Pečena jabolka lahko postrežemo vroča ali hladna. K vročim lahko ponudimo vaniljev puding. OCVRTA JABOLKA Potrebujemo 5 jabolk, dve jajci, 200g moke, 1/4 litra mleka, 1 pecilni prašek, olje za cvrenje, 300 g sladkorja,^ dl sladke smetane. Iz jajc, moke, mleka in pecilnega praška zmešamo tekoče testo kot za palačinke. Jabolka olupimo, jim izrežemo sredico in narežemo na kolobarje. Pomakamo j ih v testo in jih sproti cvremo v razgretem olju. Cvremo toliko časa, da postanejo zlatorumena. Odcedimo jih in potresemo z obeh strani s sladkorjem. Postrežemo vroča s stepeno sladko smetano. Prav je, da vem Olajšajte .si napor pri likanju. Najnovejše likalne stroje Elektronske industrije Niš vam v blagovnici FUŽINAH in v njihovem paviljonu na novoletnem sejmu v Kranju nudi Kovinotehna. ZA MASTNO KOŽO Dragi so losjoni za čiščenje in nego obraza. Poskusimo z doma pripravljenimi. Poceni bodo in, verjemite, nič slabši od kupljenih. ZELIŠČNI TONIK ZA MASTNO KOŽO Potrebujemo 1 pest lističev timijana, 1 pest lističev rožmarina in 1 liter vode. Pustimo vreti 10 minut. Precedimo in pustimo, da se ohladi. Tonik ' uporabljamo zvečer pred spanjem in zjutraj preden se naličimo. DIŠEČ LOSJON ZA MASTNO KOŽO Predlagamo vam dober losjon, prav tako pripravljen na osnovi rožmarina, vendar z dodatkom pomirjujoče poprove mete: 1 zvrhana žlica poprove mete in 2 žlički rožmarinovih lističev. Kuhamo v pol litra vode, najbolje deževnice. Losjon uporabljamo pred ličenjem. Pripravimo si ga za tri dni. M. Messesue: Narava ima vselej prav srce in krvni obtok (2) Močno utripanje srca lahko pomirimo z obkladki, ki jih polagamo na predel srca. Obkladek pomočimo v močan preliv, ki ga pripravimo iz naslednjih rastlin: iz pesti cvelov belega trna in krvavega mlečnika (cela in po možnosti sveža rastlina), ščepca kalužnice (s stebli in listi) in ščepca cvetov košeničice. Ta preliv se mora dolgo namakati. Če ga malo pogrejemo, ga lahko večkrat uporabimo. Če-se z leti pojavi arterioskleroza, se pravi poapnenje žil, ki otežuje kroženje krvi, tedaj svetujem bolnikom poleg stroge diete še naslednji preliv, ki je bolj podoben juhi in ga pripravimo iz 5 gramov česna, 5 gramov čebule in ščepca regrata v litru vode. Popijemo ga štiri skodelice dnevno. . . , Tudi slaba prekrvavitev povzroča različne težave, Kot so hemoroidi, krčne žile, razjede na nogi itd. Te težave zdravimo z zdravili za notranjo rabo, ki spodbujajo krvni obtok, hkrati pa tudi z onimi za zunanjo rabo. Lahko pa se zgodi, da obolimo na motnjah krvnega obtoka, ne da bi bilo bolno srce. To se pogosto dogaja ženskam v nosečnosti in v meni. V takih primerih predlagam mešanico v prelivu, ki spodbuja krvni obtok pripravljeno iz ščepca peteršiljevih lističev, ščepca zajblja, ščepca cvetov mesečka ter pol ščepca vrtne kislice v litru vode. Tega pripravka spijemo dve skodelici dnevno. Nekatera kupljena zdravila za zdravljenje kremh zil in hemoroidov vsebujejo divji kostanj. Toda zakaj ne bi teh zdravil pripravili sami? Divji kostanj vsi poznamo, otroci ga radi nabirajo za zabavo in prinašajo domov. Ker ie divji kostanj zelo trd, ga moramo, preden ga kuhamo v vodi, najprej stolči. Za liter vode potrebujemo približno 10 gramov kostanjevega mesa. Ta pijača m posebno dobra, jo pa spravimo vase, če jo malo osladkamo. Tudi kostanjeve luščine lahko uporabimo: v liter vode damo 30 gramov luščin. Učinkovito zdravilo zoper hemoroide in krene žile je hrastovo lubje, ki pa je bolj grenko kot divji kostanj Ker je lubje trdo, ga pripravimo v prevretku tako kot kostanj. Vsemu temu lahko dodamo še preslico, rastlino, ki tudi pospešuje krvni obtok. Prevretek pripravimo iz naslednjih sestavin: 2 gramov stolčenih kostanjev, L gramov hrastovega lubja in 2 ščepcev preshce (cela rastlina) na liter vode. Na dan ga spijemo dve skodelici. Vse te prevretke - celo v še bolj koncentrirani obliki - uporabimo za kopeli pri hemoroidih in za obkladke pri kreni h žilah. Pri razjedah na nogi se dobro obnesejo kordabenedikta ali benediktinka, žajbelj m orehovai lupina Odprte rane izpiramo z mocmm prevretkom (50 gramov na liter) in tako pospešimo celjenje. -KO OBEŠAMO SLIKE Pri obešanju slik moramo vi tole: Zebelj, na katerega obešamo slike, mora biti zamavčen. Ii pa tudi posebne patentne___ drže brez mavca. Slik ne obt__ več na motvoz ali trak. Slike ni vlažnih stenah očuvamo tako. z* jim pribijemo na zadnji sram okvira koščke plutovine (zamahe-Potem vlaga ne more do njih in e* laže kroži. OKVIRE OČISTIMO Kovinske okvire očistimo naj?«: s suhim čopičem, da odstrani* prah, nato pa jih osvetlimo : jelenovim Usnjem. Lesene okvire čistimo kot polirsr* pohištvo; najboljša je suha meha krpa. Pozlačene in srebrne okvire stimo s čopičem ali krtačo piai-nato jih zdrgnemo s prereza--čebulo. Na tako očiščene okv-"t muhe ne bodo sedale. PREVIDNO PRI ČIŠČENJU OLJNIH SLIK Pripravimo si redko mlačno nu nico, gobo ali kosem vate in sii-' previdno zbrišemo, nato jo zbriše ž okisano vodo, da osvefca* barve. Sliko osušimo z mehko krpe Tudi olupljena, čez pol prerez čebula pobere umazanijo in oe«£ barvo. Seveda moramo v prven: * drugem primeru najprej s omelcem obrisati prah s slik. r avtomurka PONUJAMO TEMO Spis. ki ga je poslala Barbara Kapel iz Tržiča, se nam je zdel vsebinsko in izrazno najboljši, kar smo jih dobili rta temo O čem premišljujem. Barbari borno poslali knjižno nagrado, vsem drugim učencem pa priporočamo, naj nikar ne odnehajo. Do konca šolskga leta je še-daleč m v predalu imamo še zajeten sveženj knjig, ki čakajo nadc-•budne pisce Tokra ponujamo naslov Zakaj jočem. Spise'pošljitc do 4. januarja na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Prijade-ja l. O čem največ premišljujem Kadar utrujena sedem v naslonjač in si prizadevam, da bi ostala budna, takrat mi misli uhajajo v sanjski svet. V svet brez prikrivanja in nejasnosti, v katerem je človek odkrit sam s seboj. Tako največ premišljujem o nadaljnjem šolanju, o nevsakdanjih stvareh, o sporih s starši in o vojni. Vojna. Mar ni to beseda, ki vsakomur požene strah v kosti? Vsak človek želi, da je nikoli ne bi doživel. Pa vendarle svet neprestano oborožuje Kaj neki drugega poslušamo v televizijskih dnevnikih kot to, koliko l judi je bilo mrtvih, koliko ranjenih v posameznih bitkah'.' Nekje se veselijo zmage, na drugem koncu sveta otroci umirajo od bomb in lakote. Vendar je svet poln tudi lepih trenutkov, ko lahko pozabiš na vse skrbi in dolžnosti. Letos stojimo F*ed pomembno odločitvijo: kam po osnovni Šoli. To je zdaj za naiP°-membnejše vprašanje, saj vemo, da je odločitev prelomnica v našem življenju. Težko se bo spet privaditi na novo okolje, saj smo v starem preživeli celih osem lot. Premišljujem o sošolcih- in sošolkah, s katerimi se bom srečala prohodnje leto. Razmišljam pa tudi o vsakodnevnih vprašanjih in o stvareh. ki so mi tuje in nedosegljive. Kdo od nas še ni želel postali odličen športnik, da bi se vsi na ulici obračali za njim in dejali: »Ni to tisti fant, ki ie včeraj zmagal na nju?« Kdo še ni žele brezkončno vesolje vati zvezde, ki so majhnega planeta videt drobne? Mladi smo še in živimo v svetu, ki se razlikuje od sveta odraslih ljudi, večkrat pride do sporov med nami in starši. Premišljujemo, ali smo naredi- li napako mi ali starši, ki se nam včasih zdijo sitni in neprijazni« Toda pravijo, da bomo spoznali, da se le bojijo za nas in nam zato ne dovolijo tega ali onega. Moj svet je poln sanjarjenja, razmišljanja in vesela sem, ker živim tako življenje. Barbara Kapel, 8. It r. osn. šole heroja Bračiča Tržič Saj vendar živim Postal sem pionir V petek, 26. novembra, sem postal pionir. Učenci prvih razredov smo se /brali v dvorani Prešernovega gledališča. Obljubili smo, da se bomo pridno učili, spoštovali starše in učitelje ter ljubili svojo domovino. Starejši pionirji so nain podelili pionirske rulke in kape. Zapeli smo tudi pesmico. Ponosen seru na to, da sem postal pionir. , Blaž Vuk, 1. b r. osn. šole Simon Jenko Kranj tel. 74-860 Zakaj imam rad svojo domovino? — ker je svobodna, — ker ima veliko hrane, — ker je bogata, ima tovarne, parke, šole, — ker sem se v njej rodil. — ker je lepa, — ker ima veliko prijateljev, —' ker je lepa, velika, ima rože, igrišče,- ^ — ker je to moj rojstni kraj in ker tu živim, — ker je polna lepote, cvetja, — ker mi daje hrano, obleko, toploto, — kor grem lahko na igrišče, — ker je okrašena. Učenci 2. c r. osn. šole Simon Jenko Kranj L Obisk pri Mihi Marinku Ujetnik belin« ^ Hodim. Bel oesek ci— v tekmova poleteti v in opuzo-z našega tako Spoznala sem jo letos na morju. Bila je veselo, nasmejano dekle. V njeni družbi je bilo vedno prijetno. Če si jo opazoval, nisi mogel kaj, da ne bi pomislil: »Srečno dekle je tale Nataša.« Toda ne jaz ne drugi ljudje nismo opazili Natašinih žalostnih oči in temnih senc, ki so včasih obdale njen obraz. Morda je bilo prav tako, saj ji ne bi bilo prijetno, če bi vsi vedeli, da misli na očeta, ki stoji za točilno mizo v bifeju in se naceja z alkoholom. Spomin ji splava v noč, ko so je oče vrnil šele proti jutru. Z mamo sta že trdno spali. Prebudil JU je in začel kričati na mamo. Ni zdržala. Zbežala je v drvarnico. Tu je bila sama -Jokala je. a tudi jok ni preglasil vpitja, ki je prihajalo iz hiše. Trpela je z mamo, ki je morala prenašati udarce Potem ni mogla več. \ mila sO je v hišo lijjlu jf nenavadno Oi nji sti časa sem mirna, ko je očetu nekaj šepni-»•v uho. Kaj, niti sama ne ve. e utihnil, se obrnil in zapustil hišo. Takrat sta ga z mamo zadnjič videli. Kaj neki je z m? Se bo poboljšal? Bo pu-ogabni, alkohol? Kada bi, da bi se vrnil k njej in mami tak kot je bil, ko še ni pil. Ko mi ji' pripovedovala žalostno zgodbo, se je od časa do veselo nasmehnila. Ni-e i a/umela in kot da bi uganila nrloje misli, je rekla: Vem, kaj te muči. Najbrž se čudiš, kako se lahko kljub vse mu smejim. Ves, tudi jaz potrebujem smeh in vesolje. Tudi jaz. moram vedeti, kaj jo sreča. Občutim jo, saj iinam dobro.in skrbno mamo.« Razumela sem jo in bila srečna z njo. V. ušesi h pa so mi odzvanjale njene besede: »Saj vendai živim, živim...« Bernarda Pavlovev, K. d r. osn. šole Peter Kavčič Sk. l.oka Z učenci osnovne šole Cerkno smo bili dogovorjeni, da bomo skupaj obiskali Miho Marinka. Svoj 82 rojstni dan je preživel v bolnišnici, zato smo ga obiskali dva meseca pozneje. Bili smo v njegovem domu v Preddvoru. V dnevni sobi nas je v udobnem naslonjaču pričakal Miha Marinko. Njegov /.gubani obraz je prešinil smehljaj. Očitno nas je bil vesel. Njegove gube so nema priča preteklosti. Vsak gib je izražal njega samega, še mladega, iznajdljivega komunista in neustrašnega borca za pravice delavcev. Miha Marinko nam je pripovedoval o svojem delu in življenju. Kot trinajstletni deček je moral na delo v tovarno. Tam se jo kmalu vključil v napredno gibanje in postal član Komunistične partije .Jugoslavije. Zaradi zavednosti Je moral zapustiti domovino. Živel je v Franciji, Nemčiji in Sovjetski /.vezi in bil povsod politično zelo aktiven. Bil je eden naših največjih borcev za svobodo. Med na rod noosvobod i In o vojno je bil 1941. leta obsojen na tridesetletno zaporno kužen. vendar ga jo purtijska organizacija ll)4:l, leta rešila. De loval je tudi v slovenskem primorju m Trstu. Po vojni je ži vol v Ljubljani, kjer je med drugim opravljali funkcijo predsednika slovenske vlade. O svojem življenju nam je pripovedoval, kot bi so /godilo včeraj. Kako.podrgbno. se spo- m inja dogodkov iz preteklosti Veliko je prestal in s. nabral bogate izkušnje. Spomnil se je tudi svojega obiska v Cerknem in v Dražgošah. Čas obiska je hitro minil. 1 o- slovih smo se in obljubili, da bomo še prišli. Tanja Nastran, 7. d r. osp. šole Prešernove brigade Železniki Moja domovina Domovina je velika. To je drevo, ki se neba J dotika, domovina je vse, kar na* obdaja, to je morje, ki valovi, to je zastava, ki v vetru vihra, to je s rednu Jugoslavija. Anka Polajnar, osn. šola Peter Kavčič Škofja Loka Hodim. Bel pesek šk pod nogami. Tečem. Bel pe sek ječi pod težkimi korak; Šele zdaj se zavem, kako ne znatna sem v tej neskonč belini. In sama. Same v v skončneni belem prostora Tečem. Izgubljam se. V daljni vidim belo meglico. Tečem. Lovim jo z rokam t. W-nadoma začutim, da vade-Telo neslišno omahne r M pesek. Z rokami currv" vanj. Iščem oporo. Ni ie Zc-man tipam po hrapavi tv:~-šini. Obraz obleži na bele* pesku, lista imam sithe. ' ~ik je suh in obložen. Bel pesek me pokriva. Prilepil se * na potno čelo. Porodim skšz. nosnice, usta v notra':•■:< Negibno ležim. Postaja::: njega... Nenadoma neskončne peščene beline ni :v. pred menoj. Tiho in skm^r sino se je izgubila... Začetim, da ležim na gladk: .v ploskvi. Brez, krakršnih ko čustev. Dvignem se. Leder. odmerim s pogledom Nrm>; jila različne in jih bo določal kreditni odbor na podlagi kreditnih pogojev v letu 1983. Pogoji zu pridobitev kredita so: — da prosilec sredstva za prodani les brani pri HKS ^»G Bled na ustrezni hranilni knjižici l jubljanske banke, — da je prosilec član TOK gospodarstva Bled in da / njo trajno gospodarsko sodeluje, — da ima s področno kmetijsko zadrugo sklenjeno kooperacijsko pogodbo za mleko in meso, — davje prosilec kreditno sposoben, — da je preusmeritev oziroma pospeševanje kmečkega gospodarstva v \ skladu z načrtom razvpja kmetijstva m no/d.trstva. P L E T N A Bled Svilanit brisače Valk # paleta barv in vzore # izredne vpojnost # mehkoba ZA DARILA t V škatlo pakirane brisače z vezenimi inc ali horoskopom Uživajte v izbiri PETEK, 10. DECEMBRA 1982 GORENJSKI KRAJI IN UUDJE 11. STRAN GLA8 Zbiranje denarja za triglavski dom ŠkoQa Loka - Čeprav je Triglavski dom na Kredarici odet v sneg in okrog njega brijejo mrzli vetrovi, se v dolini nadaljujejo propagandne zbiralne akcije za dokončno obnovo naše najbolj obiskane planinske po: stojanke. Vabilu na eno takih akcij * je odzval tudi ansambel bratov Avsenik, ki je izkupiček nedavnega bojnega koncerta v Skofji Loki »nil za izgradnjo doma na Kre- Zbrane na kon«ertu, v dvorano je !!o prek dva tisoč obiskovalcev, je * avil neutrudni predsednik _ ~nega odbora Gregor Klanč-Žatem ko je vse ljubitelje gora al, da pomagajo pri dokončni ovi nadvse potrebnega planin-i objekta, so obiskovalci pri-ili ubranim zvokom svetovno ** ansambla. Kot že na blizu tisoč dosedanjih nastopih so 'ie Avsenik tudi tokrat najprej " ili« Znano polko Na Golici, za —so se v več kot dveurnem nastopu vrstili najbolj znani nape vi. Ansambel se je na koncertu predstavil z novo pevko Jožico Klanj se k, nastop pa sta s humorjem popestrila trobentač ansambla Franc Košir in humorist Vinko Simek. Na koncertu bi morali tudi izžrebati nagrajene sre&e v denarni loteriji Posodobitev Triglavskega na Kredarici. Zaradi pre-jhnega števila prodanih srečk so m prodajo podaljšati, žrebanje dobitkov bodo opravili pred- vidoma 23. decembra. Srečke po 50 dinarjev so tako še naprej na voljo v kioskih Tobaka in planinskih društvih, več srečk pa bodo skušali prodati tudi prek sindikalnih organizacij. Denar za prenovo Triglavskega doma, ki naj bi ga odprli dan pred srečanjem slovenskih planincev 12. septembra 1983 v Krmi, zbirajo tudi s prodajo barvnih razglednic, značk in spominskih znamkic. V prodaji je prav tako izredno uspel plakat s posnetkom Francija Sluge z Jesenic ter pogledom na Triglav. J. Rabič Biserni jubilej slovenskega lovstva Lovska zveza Slovenije praznuje v zadnji četrtini tega leta 75-letnico svojega delovanja. Pred 75 leti so namreč napredni slovenski lovci pod vodstvom dr. Ivana Lovrenčiča ustanovili v Ljubljani Slovenski lovski klub, ki je v svoj program med dVugim zapisal: »Lovci nočemo varovati slovenski značaj naše dežele in prisiliti tujca, da spoštuje slovenski značaj tal, kjer lovi. Dolžnost naša je, da se tudi lovci zavedamo svoje narodnosti, svojega jezika. Ce sem narodnjak, sem povsod, tudi na lovu!« Slovenski lovski klub se je čez dve leti preimenoval v Slovensko lovsko društvo, ki je že leta 1910 začelo izdajati svoje glasilo Lovec; ta revija redno izhaja še sedaj in je tako ena najstarejših slovenskih publikacij. Kmalu po ustanovitvi društva so v njegov odbor prišli tudi Gorenjci To ni nič čudnega, saj ima lov tradicijo. Vseeno so tod ustanovili gorenjsko podružnico društva, ki je delovala na Jesenicah, šele 1921. leta. VAŠA PISMA OBLAČILA IN OBUTEV ZA VSAK ŽEP (Odmev na prispevek Trgovina z ^ablJei;in" oblačili novinarke Helene Jelovčan, objavljen v Glasu 12/tiovembra) Na ljubljanskem Starem trgu ie ve iko majhnih in velikih L^in prijaznih butikov, bolj TZ'rfdobnh vinjak« Tni^v Sta^a pa Z PDomova prodMn.Stweg in komaj opaziš. Gre za uo movoTgovino rabljenih oblačil Z obutve, ki jo Ljubljančani !poznaTo * tri dMetja W J* ediZfopVeTje zelo preprost. Kemično čisto blago stranka Innese v sprejemno k, je tud na Starem trgu. Tam blago skunai z zaposlenimi ocenijo, in skupaj * ? :eni ceni tudi pro- ga po dogovorjen dMenem t1 ne nr o daj o, znižajo ceno Ifrrneio stranki. Domo- ^ UW}liei dneh so ""r Talne toplih puloverjev, itŠLv^bZZd smučarskih kom- PY^'Jeh velikosti in pisanih pletov vsen ve ^^ vas bo pot zanesla na mmm, vsakemu, pa naj bo se zahteven. Ajjana Jocif GLAS DOBIVAM PREPOZNO Pritožujem se zaradi nerednega prejemanja popisa Glas. Enkrat sem vam že potožil za -radi tega, vendar se neredno dnftavlianje Glasa ponavlja še Uke ea spet nisem dobil. V pat flnfiuiem. Pa tudi če l peuiiri -o- ročniki, ampak dan košnje Čudi me, da vso ostalo po&o rtdno dobivam. Prosim vas da ŽSZute za redno dostavo IS£a, sicer ga bom odpovedal. Franc Miklavčič Ljubljana, ViSka 49 b Hvala za opozorilo. Pre- verm bomo, ali je vzrok „a. oake pri nas ali na poŠti. v o- trudili se bomo, d a bo treba Glasa odpovedati, ki ga očitno radi prebirate, sicer ne bi negodovali zaradi neredne dostave. ZAKAJ PO PLIN V LESCE? Pred prazniki ste pisali o razdeljevanju plina v radovljiški občini in omenili, da moramo tudi prebivalci Begunj po plin v Lesce. To se mi zdi nesprejemljivo, saj že nekaj let dobivamo plin pri gostišču Mencinger v Zapužah, kar je bilo doslej za nas ugodno. Ta razdeljevalnica v novem ni omenjena in me zanima, ali bomo morali po plin v tri kilometre oddaljene Lesce. Kdor ima prevoz, bo že kako uspel. Kako pa starejši, ki še svojega vozička nimajo ... Drug nesmisel je razdeljevanje. Rečeno je bilo, da bo radio Triglav obveščal, katere številke so upravičene do plina. Ali naj sedaj vsak dan sedim pred radijskim sprejemnikom in čakam na število, ki je povrfui vsega še petmestno. Sprašujem, Če se razdeljevanje res ni moglo drugače urediti po hišnih svetih in vaških odborih. Tudi tako bi se dala zagotoviti vsak mesec ena jeklenka. Prosim, da to objavite in tudi tako opozorite na pomanjkljivosti tiste, ki so se odločili za tak način razdeljevanja. Uporabnik plina iz Begunj NISEM ŽELE L ŠKODOVATI Pojasnilo k članku Coca Cola nič ne velja, ki ie bil objavljen v 88. številki Glasa Kdor je prebral članek\ 88. številki Glasa, je lahko pomislil na najhujše in na to, da v restavraciji Zoisov grad v Bohinjski Bistrici navajajo mlade na a Ikohol, če mur ni tak o. M o -ram se še enkrat oglasiti in pojasniti, da ne obsojam osebja restavracije in restavracije same. Ko sem vso zadevo ponovno premislil, sem spoznal, da glede coca cole ni bilo tako hudo. Mogoče se nam je zdela nepravilnost natakarice prehuda in smo šli v svojem ponašanju predaleč. V trenutni jezi človek marsikaj na hitro naredi, ne zavedajoč se posledic. S pisanjem, objavljenem v 88. številki Glasa, nisem hotel odvračati gostov od te restavracije, ampak sem želel le opozoriti na nepravilnost, ki je lahko tudi posledica gneče v lokalu. Nemogoče je pričakovati od osebja, da bo smehljaje tekalo od mize do mize in prijazno odgovarjalo tudi ljudem, ki uničujejo inventar. Moram povedati, da sem se v tej restavraciji vedno dobro počutil. Prepričan sem, da vsi, ki boste obiskali to restavracijo, ne boste razočarani in se boste še radi vračali. Ce boste hodili na smuko v Bohinj, izkoristite to priložnost tudi za obisk Zoisovega gradu. Povedal bi še rad, da se šef restavracije Tripčič izredno trudi za lokal, v katerega je vložil veliko dela in dmarja SAGA Danes je prek 1600 gorenjskih lovcev včlanjenih v 28 lovskih družin, ki so povezane v Gorenjski lovski zvezi v Kranju. Tako organizirani gorenjski lovci dosegajo lepe uspehe pri varstvu in gojitvi divjadi. To je potrdila tudi nedavna osrednja prireditev ob bisernem jubileju organiziranega lovstva na Slovenskem v Murski Soboti, kjer sta po slavnostnem zasedanju predstavnika Lovske zveze Jugoslavije in Lovske zveze Hrvatske izročila nekaterim slovenskim področnim lovskim zvezam in posameznikom odlikovanja. Z gorenjskega območja so odlikovali Zvezo lovskih družin Gorenjske s srebrnim ordenom Lovske zveze Jugoslavije, nekdanjega predsednika Gorenjske lovske zveze Ivana Cvara z zlatim i^dom za zasluge Lovske zveze Hrvatske in nekdanjega urednika Glasila Lovec Franceta Cvenkla s srebrnim redom za zasluge Lovske zveze Hrvatske. R. Dekleva Boljši alarmni sistem Kranj — V zadnjih dveh akcijah NNNP v kranjski občini so ugotovili, da je alarmni sistem pomanjkljiv in premalo slišen. Vsekakor ni enostavno na vsem področju kranjske občine, z izjemo doline Kokre, zagotoviti enakomerno in zadostno slišnost alarma. Sekretariat za ljudsko obrambo je že pred dvema letoma iz študije' aktustičnosti ugo-, tovil mesta,, kjer bi bilo treba namestiti take alarmne naprave za primere izrednih razmer, da bi bila njihova slišnost kar največja. O razmestitvi elektronskih siren je lani sklepal tudi kranjski izVršni svet. Tako naj bi v prihodnjem letu< namestili v kranjski občini 5 elektronskih siren in sicer tri v krajevni skupnosti Center, eno na najvišji stolpnici v krajevni skupnosti Bratov Smukov in eno v krajevni skupnosti Stražišče. Denar za nakup elektronskih siren, ki bodo deloma zamenjale elektri&ie, je izvršni svet odobril že lani. Vendar pa je zmanjkalo denarja za popravilo petih električnih siren, za montažo novih ter za postavitev opreme za centralni vklop alarma. Izvršni svet skupščine občine bo zato na eni prihodnjih sej občinske skupščine predlagal zboru krajevnih skupnosti odobritev potrebnega denarja iz sredstev za redno dejavnost krajevnih skupnosti. K tej vsoti, ki bo znana po predložitvi predračuna, pa je treba prišteti še sredstva za usposabljanje občanov, ki bodo upravljali z radiotelefonskimi postajami; te so bile naročene pied dvema letoma, proizvajalec pa jih bo poslal predvidoma v začetku prihodnjega leta. L M Opravili veliko dela Adergas — V krajevni skupnosti Velesovo so s prostovoljnim delom že veliko opravili. Tokrat so se lotili komunalnih del v vasi Adergas. Konec prejšnjega meseca so imeli kar štiri udarne dneve. Najprej so na cesto, poškodovano ob zadnjem ne-uiju, posipali gramoz. Opravili so 85 ur, vrednih 11.500 dinarjev. Nato je 16 vaščanov čistilo in kopalo jarke za odtekanje -hudournih voda med Adergasom in Češnjevkom. Pred opuščeno šolo so potem izkopali 7 metrov jarka za betonske cevi, da so delavci Elektra iz Kranja lahko postavili transformatorsko postajo. Pobudnik del je bil vaški odbor Adergas s športnim društvom. Ocenjujejo, da so opravili skupno 245 u r v skupni vrednosti več kot 38.000 dinarjev. Razstava ročnih del Jesenice — V domu dr. Franceta Berglja na Jesenicah so odprli že četrto razstavo ročnih del, ki so jo pripravile oskrbovanke. Tudi tokrat je razstava pestra in bogata, kar kaže na veliko zavzetost in voljo oskrbovank, saj je povprečna starost vseh, ki razstavljajo, 78 let. Na letošnji razstavi se je s 70 izdelki predstavilo 18 oskrbovank z različnimi ročnimi deli V domu deluje krožek, ki ga izredno prizadevno vodi delovna terapevtka Karmen Pirih. Največ zanimanja je za izdelavo tapiserij. Ob otvoritvi razstave so pripravili pester kulturni program, v katerem so sodelovali učenci osnovne šole Toneta Cufarja z Jesenic. J. Rabič Cene Resman o bohinjskem turizmu Od zime odvisno poletje Bohinj — Cene Resman, od mladih nog zapisan turizmu in gostinstvu, devetnajsto leto tajnik turističnega društva Bohinj-Jeze-ro. sebe imenuje »inventar bohinjskega turizma«.Res je, pravijo v Bohinju, da si turizma v tem slikovitem koncu danes domala ni mogoče zamišljati brez Ceneta. Del njega je,.toda še zdaleč ni le »inventar«. Zanesenjak je, velik zagovornik turistične miselnosti, in -ustvarjalno pomaga krojiti zimski in letni turistični plašč Bohinja. Vsak ga je pripravljen poslušati. Razume sedanje turistične tokove in zdajšnje zagate turizma in gostinstva. Razgovori se, ko mu omenimo varčevalne ukrepe. »Turistična sezona bo uspešna le, če bo dovolj gorfva in kurjave za potrebe gostinstva in turizma in če bodo trgovine založene vsaj z nujnimi prehrambenimi izdelki. V tujini že deluje turistična propaganda, uperjena proti Jugoslaviji. Zato moramo vsakega gosta, predvsem pa tiste, ki k nam prihajajo že deset, petnajst let, prepričati, da jih ukrepi ne bodo prizadeli. Če bodo,v zimski sezoni tujci »nasankali«, potem si lahko obetamo tudi »črno« poletje. To bi tudi za bohinjski turizem pomenilo velik izpad pričakovanega dohodka, saj je poleti tod polovica tujih gostov, pri zasebnikih celo 90 odstotkov. Kar zadeva obisk smučišč, mislim, da smo zaradi železniške povezave celo v prednosti pred drugimi. Kobla je na najboljšem, do Vogla pa bo treba zagotoviti še avtobusni prevoz. Prenočitvene zmogljivosti za čas počitnic se dobro prodajajo. Vsekakor pa bi veljalo razmišljati o tem, da bi počitnice osnovnošolcev, dijakov in študentov razpotegnili z enega meseca na tri,« pravi Cene. »Letošnja zimska turistična ponudba je obogatena z več pridobitvami in novostmi. Obnovljena sta hotel Jezero s 70 ležišči, gostišče Danica v Bohinjski Bistrici, zgrajeni sta dve brunarici na Voglu, kmalu bo nared nova restavracija s 150 sedeži na Kobli. To smučišče je letos dobilo tudi novo vlečnico Kozji hrbet, na Voglu so uredili Žagarjev graben in omogočili varno smuko v dolino. Novost je enotna smučarska karta za smučišča Zatrnik, Vogel in Kobla. Karta bo veljala za goste bohinjskih in blejskih hotelov, ki bodo bivali tod ali pri zasebnikih najmanj tri dni. Tovrstno sodelovanje ži-čničarjev in gostincev bi veljalo v prihodnosti razširiti tudi izven občinskih meja. Dobro bo letos poskrbljeno za tekače na smučeh. Mednarodna FIS proga se bo približala bohinjskim hotelom. Smučino bo mogoče potegniti tudi na trasi kanalizacije od mladinskega doma do izliva Mostnice v Savo v bližini hotela Jezero. Nared bodo tudi vse stare proge. Turistično slabo izkoriščen ostaja Triglavski narodni park. Turistični delavci z Bleda, iz Bohinja, Kranjske gore in Trentarske doline bi se morali skupaj s planinci dogovoriti, kako park vključiti v turistično ponudbo,« razmišlja »stari maček« bohinjskega turizma Cene Resman. Ve, da se ne bo ponovila rekordna turistična bera izpred sedmih in osmih let. Veliko kriz je že prestal in pripomogel, da sta se turizem in gostinstvo skobacala iz njih. Tudi tokrat jima ne bo obrnil hrbta. Garal bo, kolikor bosta srce in duša zmogla, da bodo turisti zadovoljni zapuščali Bohinj. C. Zaplotnik Uspel koncert v Trbovljah Jesenice in Trbovlje sta pobrateni občini, zato ni čudno, da so tudi med kulturniki obeh občin že vrsto let dodobra stkane trdne vezi prijateljstva in sodelovanja. Tako pristno sodelovanje imata tudi pihalna orkestra — jeseniških železarjev in trboveljskih rudarjev. V petek, 3.^e-cembra 1982, so bili Jeseničani v go-steh v Trbovljah, kjer so imeli v domu kulture izredno uspel vsebinsko bogat koncert. Skoraj polna To niso sanje, to je prašek! Za praznike smo ga lahko kupiU. Bo za naslednjo pošiljko treba čakati praznikov? - Foto• I Ko-kalj dvorana poznavalcev in ljubiteljev glasbe se je z navdušenim ploskanjem iskreno zahvalila jeseniškim glasbenikom za globoko doživet kulturni večer. O kvaliteti Pihalnega orkestra, ki ga vodi dirigent Ivan Knific, se je pohvalno izrazil tudi glasbeni pedagog in univerzitetni profesor Miha Gunzek. Pozdrav z Gorenjske in prijetno povezovanje celotnega koncerta je lepo in domiselno opravila napovedovalka jeseniškega radia Triglav Majda Rebernik. I. S. POROČILI SO SE V Radovljici so sklenili zakonsko zvezo: Ana Stuhec in Franc LupSa iz Berkovcev; Mirica Rozman in Roman Soklit iz Bohinjske Bistrice; Vesna Čoragić in Mitja Dobre iz Kovoija; • Dubrovka Androić in Samo Kumer iz Maribora. V Skofji Loki so sklenili zakonsko zvezo: Barica Furjan in Edvard Mlinar iz 2irov; Marija Dolenc in Janez Boinar iz Ga brka; Martina Kumar in Janez Ferdin iz Škofje Loke; Marjeta Benedičič in Fran-čiSek Guzelj iz Škofje Loke; Marija Zver. in Karlo Marković iz Suhe; Irma Oblak in Marijan Uršič iz Poljan; Andreja Derlink in Stjepan Benković iz Gorenje vasi Na Jesenicah so sklenili zakonsko zvezo: Francka Rechberger in Ah-med Kar agi ć s Hr ušice; Melita Hribar« in Stanislav Sladič iz Brezovega. Ob dvajsetletnici Radia Tržič f- - ^ Iz skromnih začetniških poskusov se je Radio Tržič v dvajsetih letih razvil v nepogrešljivega obveščevalca o vseh aktualnih dogajanjih v občini m < a Tržič — Na rojstni dan naše republike,^9. novembra pred dvajsetimi leti, se je prvič oglasil tržiški radio, da bi zapolnil praznino v obveščanju, ki jo je zapustil predrag in premalo aktualen, saj je izhajal samo enkrat na mesec, Tržiški vest-nik. Začetek je bil vse prej kot obetaven. Petdesetvatni oddajnik, kupljen z denarjem občinskega ljudskega posojila, s slišnostjo ni pokrival cele občine, skrajno nemogoči pa so bili tudi delovni pogoji. V enem prostoru občinske stavbe so bili oddajnik, »mešalna miza«, z gramofonom in sposojenima magnetofono- ma, medtem ko je bila v sosednji napovedovalnici, obloženi z vrečami, preprogami in odejami, ki so dušile ropot od zunaj, samo skromna šolska klop z dvema stoloma. Tudi ljudje, ki so sestavljali prve ure govornega in glasbenega programa, so bili navdušenci, ki so se šele učili Pol leta po otvoritveni oddaji, l.maja 1963, je takratni občinski odbor socialistične zveze uradno ustanovil Radio Tržič. Nekaj mesecev kasneje je dobil prvega redno zaposlenega delavca, Štefana Bre-zavščka, ki mu. je kot glavni in odgovorni urednik pa še novinar in napovedovalec zvest še danes. Radio, ki se je potlej oglašal trikrat na teden, so Tržičani hitro sprejeli za svojega. Podprli so njegovo -nadaljnjo rast; omogočili ustvarjalcem kolik.ortoliko normalne delovne pogoje, okrepili oddajnik in drugo tehnično opremo. Kljub temu pa brez zagnanosti številnih volonterjev ne bi šlo. Programe so sprva od začetka do konca posneli vnaprej. Snemanje nedeljskih oddaj, na primer, se je pogosto zavleklo tja do štirih zjutraj. Naslednja prelomnica v razvoju tržiškega radia je bila preselitev v obnovljene prostore doma družbenih organizacij in zadnja pred štirimi leti, ko so vso oddajniško teh- Predsednica občinske konference SZDL Tržič Zinka Srpčič je ob dvajsetletnici dela lokalne radijske postaje predala kolektivu občinsko priznanje in plaketo. Foto: J. Kikel niko — zdaj imajo ava oaaajniKa za UKV valove, prek katerih posredujejo tudi drugi program ljubljanskega radia, in enega za srednje valove — prestavili v Kovor. Tržiški radio lahko poslušajo vsi občani, njegov glas pa seže tudi do večine kranjskih in radovljiških domov. Kadrovska zasedba, čeprav še vedno skromna, je v primerjavi z začetki zadovoljiva. Novinarji so, vključno z urednikom, trije. Vsi drugi sodelavci, tehnični, novinarski, uredniki športnih, kulturnih in otroških oddaj ter napovedovalci so zunanji. Program se odvija v torkih in četrtkih najmanj po eno uro, v sobotah po dve, medtem ko se nedeljah in državnih praznikih raztegne tudi na pet ur. V desetih mesecih letos pa je bilo kar 669 ur, od tega celih 427 ur govornega. Pr-va naloga tržiškega radia je namreč ta, da obvešča občane o vseh aktulanih dogajanjih na političnem gospodarskem in drugih področjih dela in življenja. z.a uresničitev take zasnove bo tržiški radio letos potreboval okrog 2,6 milijona dinarjev. Kar 57 odstotkov vsote delavci zberejo sami z objavami reklam in čestitk, največ jih je iz kranjske občine, manjko pa predstavljajo sredstva kulturne skupnosti in družbenega izobraževanja. V trenutnih gospodarskih razmerah je nadaljnja rast Radia Tržič ustavljena. Kolektiv sam nima denarja, družba pa tudi ne, čeprav so potrebe po širjenju programa, zlasti po delegatskem obveščanju, zelo velike. Glede na to, da radio precej poslušajo tudi v kranjski občini, so Tržičani že .dvakrat ponudili misel, da bi se ustanoviteljici, občinski konferenci SZDL Tržič, pridružila še občinska konferenca SZDL Kranj. Našli so celo že novo ime, ki bi primerno predstavljalo združeni radio: radio Storžič. Vendar pa kaj več od obljube, da bodo o predlogu razmislili, doslej ni prišlo. H. Jelovčan Radosti iskanja v svetu narave Svojih metuljev iz velike in redke zbirke tropskih žuželk ing. Šlajmer ni nikoli pogledal skozi lečo fotografskega aparata. Povsem drugače pa je z zbirko poldragega kamenja in mineralov, ki se pod mikroskopom in s fotografijo kaže vedno drugačna, lepša, fantastična in skrivnostna, kot je tudi narava sploh Če ste morda Kdaj postali pred vitrinami s tropskimi metulji v kakršnem prirodoslov-nem muzeju, se verjetno niste mogli načuditi izrednim barvam, skladnosti oblik, velikosti, ki presegajo tudi 20 centimetrov, skratka, vsej krhki lepoti, ki jo premore ta žuželka. Prav pred takšnimi primerki je ob nedeljah postaval tudi mlad fant, doma z Bleda, potem ko se je s starši preselil v Ljubljano. Mislil je, da bo pač ostalo vedno le pri muzejskem občudovanju, pa se je zasukalo povsem drugače. Petintrideset let skrbnega zbiranja izrednih primerkov metuljev z vseh strani sveta se je nabralo v izjemno zbirko, ki bi je bil vesel tudi vsak muzej. »Samo zanimanje za žuželke, recimo za tropske metulje, ni dovolj,« meni danes 74-le- tni. že upokojeni dipl. inž. Jože Šlajmer. Prav gotovo je pri njegovi zbirki šlo tudi za splet srečnih okolnosti, saj mu je najlepše primerke pred leti podaril dober prijatelj, prav tako ljubitelj in zbiralec. »Marsikateri primerek bi lahko ogledoval le v knjigah, ne" da bi ga mogel kupiti,« meni inž. Šlajmer, »saj najlepši tropski metulji dosegajo med zbiralci neverjetno visoke vsote. Še posebej zato, ker so nekatere dežele, kot na primer Indonezija, prepovedale lov na tropske metulje, da bi jih zavarovale pred uničenjem. Takšni redki primerki so zdaj nasploh najdragocenejši.« Toda vsak pravi zbiratelj nikoli ne pomisli na denarno vrednost, ki se skriva pod skrbno zaprto škatlo s steklenim pokrovom. Vrednost redke žuželke, ki s svojo obliko in barvo raz- w i .. i-hnr i- svoje zbirke najbolj redkih primerkov tropskih metuljev in Herald^tknn m:, hajmcr predstav,, javnost, m i veseljuje oko, je v njeni enkratni lepoti, je pravzaprav otipljiv privid eksotičnih daljnih dežel Bolivije, Venezuele,, Karibov, kjer so takšni metulji doma. Nekajkrat so ti lahkokri-li lepotci prispeli v Ljubljano še kot bube v ko-' konih, tako da je bilo zbiratelju v dodaten uži-'tek še opazovati rojevanje teh metuljev, ki so v primeri z našimi pravi velikani. Vendar pa je z vsemi dobrimi in lepimi stvarmi tako, da človeku, temu nenehnemu iskalcu nOvega, drugačnega sveta, lahko postanejo preveč znane stvari sčasoma rahlo dolgočasne. Ing. Šlajmer svojo zbirko najlepših tropskih metuljev sicer skrbno hrani in brani pred svetlobo, rad pa kakšne primerke tudi pokaže obiskovalcu. Le najlepše tri, med njimi tibetanskega in bolivijskega metulja, ima na stenah svoje sobe. Z nedavno razstavo v prostorih Zavoda za socialno medicino in higieno v Kranju pa je del svoje zbirke pokazal tudi drugim. Vendar pa metulji niso bili edini predmet zbirateljskega nagnjenja inženirja, ki se je sicer 42 let posvečal bakteriologiji, drobcenemu svetu, vidnemu le pod mikroskopom. Pred leti so ga namreč pritegnile tudi kamenine. Obiskovalci znane vsakoletne tržiške razstave mineralov in poldragega kamenja poznajo primerke uhata, kalcedona, kamenin, ki svoje barve in sestavo najlepše pokažejo v brušenih na pol prosojnih rezinah. Vendar pa preštevanje in preleganje okoli tisoč kosov barvitega poldragega kamenja prav gotovo ni edini smisel zbiranja in zanimanja, zbiratelja nemirni duh iskanje vedno novega, lepšega nenehno sili v odkrivanje najbolj nepoznanih tančin. Ko je inž. Šlajmer pogledal kakršno kamenino pod mikroskopom, se je zanj odprl povsem nov svet, tak, kot si ga lahko najbolj živa fantazija zamišlja ob stvarjenju svetov, vesolja. »Veste, tudi mineralologi gledajo kamenine pod mikroskopom, toda zanje je pomembna struktura kamenja, ne zanima jih estetika. Prosojno, nekaj milimetrov debelo kamenino osvetlim od zadaj z različno obarvano svetlobo, ki očesu pričara povsem abstrakten svet i/, globine kamenja. To sem tudi fotografiral, nekaj primerkov je na razstuvi, toda žal, fotografija, četudi barvna, je le dvodimenzionalna, sicer močno povečan posnetek kameninskega nedrja. Občudovanje teh barv, nenavadnih oblik, odkrivanje vedno novih oblik in odtenkov je tista draž, ki me lahko po ves dan zadrži ob mikroskopu oziroma v temnici ob razvijanju To iskanje lepega, malce skrivnostnega je mikuvnejše od branja knjig, poslušanji1 glasbe, od sprehoda na Rožnik. Vsaj /.ume.« Za zbiralci' pravimo, da so ujeti v svoja nagnjenja. Morda. Toda način, kako si' /biratelj-ski trud spreminja v radost odkrivanju skr ivnosti narave, kar bogati življenje tja do naj poznejših let, je najbrž umetnost, ki se je ne znamo vsi naučiti. Izjeme pa so. Ing. Šlajmer je prav gotovo med njimi. L. M. Jamars Kranj — Začetek organi jamarstva na Gorenjskem ustanovitev jamarske sekci>e kranjskem planinskem društva 1 leta, ki jo je vodil profesor Mt Aljančič. Tako imajo jamar Kranju za seboj že 25 let d označuje nenehen napredek vse obdobje. Pozornost kranjskih jamarje* sprva veljala le okoliškim Ker je začetno navdušenje i__ oglede v nekaj letih splahnelo jamarska dejavnost začasno je Karel Lipovec 1964. leta j,___ zbral okrog sebe del nekdanje^ nekaj novega*članstva. Prekri jamarjev je znanje pridobhtk svojih vrstnikov v Pla društvu Ljubljana-Matica. skromni pomoči svojega pla društva in stari opremi je i_ dejavnost'razširilo po večjeir. Gorenjske. Ogledi jam pri B« Udinem borštu, pod Babjim — na robu Jelovice, pod Storžifr« drugod pa so imeli še vedno turistične kot raziskovalne Po združitvi kranjske j__ sekcije in jamarjev iz Krama, k: delovali v sekciji ljubljanskega ninskega društva Železničar. pobudo takratne ljudske * teL 1972. leta ustanovili Društvo raziskavo jam v Kranju. V niti bilo okrog 25 aktivnih članov k-svojo dejavnost usmerili v vanje podzemnih objektov, tudi redno izdelovati z svojih raziskavah. Veliko so porabili za raziskavo okrog Vršiča, to je podov ^ nikom. Zadnjih pet let raii predvsem jamske sisteme na Franc Rant: a Najlep; wdmmsmmmm Že deset let je Prane Ran: ii" teč pri Skofji Loki v pokoju, i1 vedno dela na domači ka J Zaposlen je od jutra do večera c.m in potem skoraj sleherni večer vaji ali tamburice ali okteta Ii K udu. Nikdar ni dan prekratek! ne bi mogel škofi ti še k mlačne bi mogel prijeti za tambur* pregledati note. Tako je vaje*i rane mladosti. Pri Matičku1 Retečah, nad Soro, nad p« J kamor so se včasih zgrinjala kopalcev iz Ljubljane, od koo vozil celo kopalni vlak, k dvanajst otrok. Le hišo in i zemlje, so imeli v začetku. Pa oče zelo priden in se je lotil r' stva in vanj vpeljal otroke. Vre? šibja je bilo za Soro dovolj. K* so pletli vso zimo, spomladi p«.^ oče sprva nosil peš tja do LoT" Tržiča, Ljubljane in še dlje ko so si opomogli, pa so prodajat s konjem. Tudi lea1"* nakupil in tako imajo vedno -do osem glav živine. Vendar i*1 delajo. Le trije ostareli Ijud?«?. ki je gospodar, Franc in sestra1 so ostali pri hiši. Težko delo, vendar menijo, da se spi** ima kmetija naslednika. Pridem' čak iz Medvod se je odločil — kmetijo in vsak dan pride ženo pomagat. Nov hlev $w stavili, stroje imajo in tako Matičku ne bo propadlo, trenutno še ni mladih pri hi& »Prav zato, ker so _ pridni«, pravi FVanc Rant. nismo obiskali zaradi kmetije tarstva, temveč zaradi r biteljske dejavnosti in lahko hodim na vaje. i___ grem zvečer na vajo, lahko mladini, zato se lahko tamburici.« Njegov brat Lojze, set Naklem kot upokojeni žup«» okoli leta l925 nabral nekaj men tov in ustanovil dekliškif raSti ansambel. Potem j? men te delal BeČanov fant u nika za Soro in tako seje car,.-v teh krajih nekako obdržal, Lojzetom je prevzel tamburico T Kušar, ki je vodil ansambel doc vojne in je vanj vključil tudi »a* »Igrali smo najve&rat le odmori na raznih predstava**] igrah. Seveda smo igrali le «« skladbe. Med vojno je ansambe. | padel. Po vojni pa sem miVI j* poučevati in vaditi. 194& leta imeli zbor, kakih osem deklet je v njem. Z inštrumenti je bilo te**j Pa smo leta 1952 prebrali v ^ oglas, da v Ljubljani neka prodaja inštrumente za ves x vse volil kuhan«, potem P«* ženska nekaj W P» J ' da vse proda. Tako smo se (k opremili z (jlasbilK* zgolj ljubiteljska dejavnost »t % vanje jam in je med približno 120 ttva,« pripoveduje njegov - Matjaž Drašak, »vsaj - resnično aktivnih ja-* Naša osnovna dejavnost Rvanje podzemnih ob-r Gorenjskem in drugod. 1 topografski vris brezen in Rakavo mineralov, favne, in drugih zanimivosti v 1 u preučevanje kraških *~ri nas nasploh. Neka-«0 na določenih po-ziskav - . na primer, pri zbiranju jam-- zelo uspešni in ki so priznani tudi tmerilu. _ ima za nas veliko področij; precej jam ■ in brezen je v Julijcih, na Pokljuki in Jelovici ter v Kamniških Alpah. Pred približno petimi leti smo začeli s spoznavanjem Jelovice, ki jo od lani sistematično raziskujemo. Samo letos smo na novo odkrili 12 brezen. Zmerili smo jih in zrisali sisteme jam. Tod smo dosegli tudi svoj največji uspeh, ko smo odkrili 536 metrov globoko Brezno pri Leški planini, tretje brezno po globini v Jugoslaviji.« Vse podatke s terenskih ogledov jamarji skrbno hranijo v evidenci društvene dejavnosti. Pomembnejše dosežke objavljajo v glasilu Globine Gorenjske, ki so ga začeli izdajati pred tremi leti. Lani so v njem prvič predstavili rezultate svojega dela kamniški jamarji, letos pa jih bodo po vsej verjetnosti tudi jamarji iz Domžal in z Bleda. Sodelovanje z jamarji od drugod sega prav tako na druga področja; v Gorenji vasi so pomagali ponovno oživiti delo jamarske sekcije, s kamniškimi, mengeškimi in drugimi jamarji izmenjujejo opremo ter organizirajo skupne akcije. 1980. leta pa so kranjski jamarji pripravili tudi uspešno odpravo jugoslovanskih jamarjev v Francijo v tri najgloblja brezna na svetu. »Z razširjanjem" dejavnosti, zlasti z organizacijo manjših raziskovalnih odprav v druge dežele,« naglaša Matjaž Drasak, »si bomo prizadevali pridobiti še več članstva. Obenem bomo skušali s prikazovanjem rezultatov našega dela spremeniti odnos okolja do jamarstva. Nanj gledajo v družbi vse preveč kot na ljubiteljsko, ne pa splošno koristno dejavnost. Dokaz za to je naša samoiniciativna raziskovalna aktivnost, za katero je v strokovnih ustanovah in organizacijah prav malo zanimanja. Naša tiha želja je, da bi s podatki naših raziskav vplivali vsaj na boljše varstvo okolja, predvsem podzemlja. Hkrati ocenjujem, da bi lahko imeli več koristi od jamarstva kot doslej tudi na področju urbanizma, komunalnega gospodarstva, turizma, obrambnih priprav in še kje.« Eden najnovejših korakov za seznanjanje javnosti z jamarsko dejavnostjo je prav gotovo razstava, ki-jo je društvo pripravilo ob jubileju svojega delovanja v stebriščni dvorani mestne hiše v Kranju. Na njej do 15. decembra predstavlja primerke mineralov, jamske hrošče, dokumentarno fotografijo in literaturo o raziskavah podzemnih objektov pa jamarsko opremo. Če bi smeli soditi po zanimanju javnosti za to prireditev, so kranjskemu jamarstvu obeta v prihodnje več razumevanja okolja. Tega, predvsem pa finančne pomoči, bi bili tudi potrebni, saj večino denarja^ za nakup drage opreme in uresničitev obširnega programa dela zbrali z raznimi udarniškimi akcijami članov. S. Saje adar ljudje zaigrajo zapojejo zase . . . . ker menim, da jim je •amburica, tudi zborovsko * ljubezen Franca Ranta. r*je bil pri železnici kot eko-i ® postajni blagajnik in je L'"idil železni čarski zbor v fc>i-k pa že 15 let vodi Železni-' v Mostah v Ljubljani. «ah imamo tri tambura- NajstarejS, ki te™ samo srednji oziroma zbor, ki I« nastopa, in otroci. Sta-L^-roke bom poučeval še na-Si pa si bodo morali -pobega, dirigenta. Ne zmo-[toliko Pa tudi mladina je živahna. Če bi ne imel ifenj z mladimi glasbeniki, ! Praktično delal .z njuni fe 1946 se sedaj najbrž ne " učiti Tako so razposa-kar nekajkrat po pet se toliko uminjo, da »ono i vajo. Zelo so spro-* poznajo nobene avton- 5 k učitelj pride zraven, so *-«ajeni Vendar so to starih tamburašev in ker menim, da jim je tamburica pametno razvedrilo, vztrajam. Ob niei dobivajo veselje do glasbe, do umetnosti. Ce se le da, gremo vsako leto tudi v opero ali na koncert. Tamburice se lahko naučijo tudi otroci, ki nimajo posluha.« »Mladina zelo rada potuje. To jih. * Ji Priteguje, da redno hodijo na vafe Že najmlajši, ki imajo svoj w me vedno sprašujejo, kdaj bodo toTfko znali, da bodo lahko šli kSm na turnejo. Zelo * radi nasto- PTanc Rant pa se ne razdaja le Hnma Kar nekaj časa je hodil učit iThuraški ansambel v Železno Kapto fn tako so re teški Biserniki fvi/ali prijateljske vezi s podobnimi ansambli iz Loč in Hodoš na Koroškem. »Mogoče je kdaj težko in naporno, vendar ima človek zadoščenje, da je nekaj le naredil v živlenju. Najlepše je ko tamburaši zaigrajo zase, ker so veseli, da znajo lepo melodijo, in zraven zapojejo. Enako je, če naš oktet ob kakšnem praznovanju zapoje zase. Ce se to zgodi, potem veš, da tvoje delo ni bilo zaman. Da si tudi sam nekaj pripomogel k temu, da imajo ljudje glasbo radi.« L. Bogataj starih tamouia^' — ilei 600 ur male šole EP*', ^z*—-w~ V vrtcu ,w traja 1.200 ur f ceni v vrtce, so zdaj u 'programa uvedli 600 šole, kar so storili prvi — Že doslej so imeli štiri ne male šole, ki pa so v vprašanja v Stari Fuzim, ♦ • - Ribnem :i m v met _ v radovljiški ob- >tletnih otrok obiskuje lV, kar je 78 odstotkov vWo prihodnje leto pre-Ni prag. Pohvalijo se torej C^j visokim odstotkom. V , poteka program male pravimo pripravi na , Teče vse leto in obsega i«*** L P'«ebnih problemov pn tudi starši ne, saj jim . V'/aSno prinesejo pokazati tnx^ ^' U10 ae naučili- i Njfci skupnosti otroškega m H C Pnzadevajo, da bi tudi za i * .K v*alih 22 odstotkov p redčit frk kar najbolje organizi-poef* i iS<>, dali tudi tem otrokom Vemo, kako pomembno A otroka vsaj leto dni pred - v organizirano var- stvo Zavoljo tega, da se kar najbol-ie pripravi na šolo, da se navadi na družbo vrstnikov in da ne nazadnje nreboli otroške bolezni. Tudi republiške smernice otroškega varstva da-jpjo poudarek predvsem vzgoji sta-Sh predšolskih otrok in v tem okviru tudi kakovosti skrajšanih VZprvT na>r(Gorenjskern so se v radovljiški skupnosti otroškega varstva odločili, da namesto dosedanjega 120 urnega programa male šole za otroke, ki niso v vrtcih, uvedejo 600 urni program, ki mu lahko rečemo k£ celoletna mala šola. Otroci v malo šolo hodijo vsak dan razen sobote, po tri ure. S 7. decembrom so Vako organizirali osem takšnih oddelkov celoletne male šole tri v Radovljici in po enega v Lescan, r~- URNIK MALE ŠOLE S 7. decembrom so v radovljiški občini uvedli 600 urni program male šole za otroke, ki ne obiskujejo vrtcev. Mala šola je poslej vsak dan razen sobote, po ti i ure na dan. Osnovali so osem takšnih oddelkov. V Mošnjah je mala šola v prostorih osnovne šole vsak dan od 7,30 do 10,30, kar je prilagojeno šolskemu avtobusu. « V Ljubnem je prav tako v prostorih osnovne šole, vsak dan od 10. do 13. ure. .. V Radovljici so trije oddelki male šole, otroci v prostore osnovne šole hodijo vsak dan od 15. do 18. ure. V Lescah je mala šola v prostorih vrtca, vsak dan od 15. do 18. ure. . . , , , V Begunjah je mala sola prav tako v vrtcu, vsak dan od 15. do 18. ure. , . _ Ker šolsko poslopje na Ovšišah prenavljajo, bodo otroci do izteka zimskih počitnic v malo šolo hodili v Podnart, .kjer bo mala šola vsak dan od 13.30 do 16,30 Kjer so malo šolo organizirali v poslopjih osnovnih šol bodo program med šolskimi zimskimi počitnica mi prekinili. <------- Begunjah, Mošnjah, Ljubnem in v Podnartu za otroke z Ovsiš. Na Ovsišah namreč prenavljajo poslopje osnovne šole in tja do izteka zimskih počitnic bodo otroci hodili v Podnart. Komandeževa mama Vedno se pri starih ljudeh, ko prihajam na obisk nenajavljena, bojim, da ne bom dobila vseh bolnih, nemočnih v posteljah. Tudi v petek me je skrbelo, kakšno bom našla Pintarje-vo mamo na Breznici pri Žirovnici. 90 let je praznovala letošnjo pomlad, dva sinova je izgubila, veliko pretrpela. Ko so se na odboru Gorenjskega odreda pogovarjali, kdo vse bi prišel v poštev za plaketo Gorenjskega odreda, je bila omenjena tudi Marija Pintar, partizanska mama. 90 let res ni kar tako . . . Tine Dolar-Čiro, ki j« včasih v njeno hišo hodil kot kurir, me je peljal k njej. Pa je nisva našla doma, ne pri mladih, ne pri hčerah. Potem sva jo prestregla na cesti. Iz Doslovč se je vračala. Vsa visoka, ravna kot sveča. Z umirjeno, ponosno hojo. Nak, take si pa res nisem prestavljala. Devetdesetletniki nimajo več take — drže ... Ko je spustila na rame sivo volneno ruto, so se zabelili lasje. V majhno figo jih spne zadaj in ne vem kaj se bolj leskeče: lasje ali rob sponke ali glavirička, ki jih drži skupaj. Pri Mežnarju se je reklo včasih. Pa je njen stari ata, ki je bil mežnar, včasih, ko se ga je napil, vpil, da ima korrtando čez vso vas. Njihova hiša je bila zadnja, najvišje v hribu, in res je bil od tod pregled čez vso vas. Nobeden več ni rekel pri Mežnarju, ampak pri Komatidežu, se danes smeje Pintarjeva mama. Edinka je bira. Starši so se stari poročili. Oče Janez je bil tu doma, mama pa je prišla iz Lajš nad Selcami. Služila je tod. Ves čas je bila revščina pri hiši. Ata je goleval, mama je v tabrh hodila. V najem so toliko vzeli, da so prašička zredili in kakšno leto so imeli celo kravico. Ko ji je bilo štirinajst let, je prvič šla v tovarno. V zavijalnici je delala v železarni. Eno leto. Grdo je bilo, se spominja. Pa ne zaradi dela. Zato, ker so jih vse takšnele mlade delavce kmetčki zmerjali s »savskimi barabami«. Tri leta je potem delala po kmetih, potem pa se je vrnila v zavijalnico. Dvanajst let je bila »pokarca«. Poročila se je vmes in potem, ko je v letih krize rasla brezposelnost, so ta omožene dali ven. Doma je potem pletla in šivala za neko pletiljo. Poleti je hodila v Rovte pod Golico past krave. Tri leta in devet let sta bila stara sinova, ko je šla prvič gor, Justo, ki je imela enajst mesecev, je pa doma pustila. Tudi po vojni je še pasla. V Doslovški planini. Sedem let je vsega pasla. Morda ji je prav to dalo takšna leta. Za njo pa je pašo povzel mož. _ , u. - Pod robom gozda stoji njena hišica. Naravnost na Stol bi menda prišel tu gori. Vso vojno so k njej hodili partizani. Za hišo so imeli stog in ce je bilo nevarno, je v late obesila mokro cunjo. Ce je pa ni bilo, so vedeli, da je varno. Spodnja soseda, Čutova Franca, jo je sproti obveščala o premikih po vasi. Kurirji so hodili, aktivisti, intendanti. Pri njih seje zbirala hrana zanje, pa tudi vse ostalo. Kdorkoli je že bil med vojno v Stolu, vsak je prihajal. Pa naj bo to Kokrški, Gorenjski odred, ali pa kateri drugi. Ve-dfeli so, da je pri Komandeževi mami varno. Dva sinova je imela. Kada in Jožeta. Oba sta bila nekaj časa v minerskem vodu v Knapih. Potem je Kado šel v politično šolo na Dolensko. Ko se je vrnil, je šel v Knapih v isto hišo kjer je nekoč hodil na zvezo. Pa je bil izdan. Ujeli so ga, v Begunjah pretepli, da je komaj živ ostal. V celici številka 3 so še vedno n^go\nv6rzi na zidu. Ne ve več na pamet cele kitice, toda na koncu se gi^ ^upa* nikdar nikoli«. V Mauthausenu je bil potem in preživel Neki ceski zdrav nik mu je pomagal, da si je toliko opomogel, da je lahko prišel doirnov Drugi sin Jože je preživel vojno. Toda ostal je v knoju in bil v akciji, ko so konec marca 1947 v Tržiču lovili Ahačiča in njegovo bando, lu ga je zadelo. Dva sta padla v tisti akciji. Ni mogla verjeti. Še v nedeljo sta bili z Mici pri njem, v torek je pa padel. Vojaki so mu potem tu doma stražo dr- Zall'Ni hujšega udarca za mater, če mora pokopati sina. Marija Pintarjeva je pokopala oba: 1947. Jožeta, 19J0. Rada. Vmes je 1967. pokopala se moža. Hudo je bilo, a zlomilo je ni. Preveč je bilo hudega v vsem življenju Lepo je bilo le takrat, ko so partizani prihajali v hiso, pa je eden povedal to drugi drugo, tudi kaj veselega. Pa zadnja leta se je imela lepo, ko je lahko šla naokrog. Včasih, ko je bil še mož živ, je šla manj. Bolj »psoben« je bil in je pogosto »kredo pekel«, kot pravijo tod pod gorami. Se letos so bili po Avstriji in Italiji. Kar štirikrat so morali pokazati potni list, cez toliko meja so šli. Rada gre naokrog. Tudi doma ne zdrži po cel dan. Malo mora ven. Vsaj do hčere. Saj so še potem tako dolgi večeri. Vidi slabo, sliši tudi bolj slabo, gre pa še dobro. V naročju je imela star pulover. Pravkar je vlekla iz njega niti in jih zvijala na klobčiče. Copate bo napletla iz njih. Takele, tople, kot so teie, mi kaže lepo, trdno spletene iz koncev. Tele bodo zanjo. Pa bo pletla naprej. Saj ima komu. Osem vnukov in trinajst pravnukov ima. Jih bo Komandežev, kaj! Na mnoga leta, Komandeževa mama. D. Dolenc Poslej bodo torej otroci, ki ne hodijo v vrtce, deležni polovico toliko priprave na šolo kot otroci, ki hodijo v^vrtce. Poprej komaj desetino, kar je brez dvoma pomemben korak k poenotenju male šole. V radovljiški občini pa so imeli že poprej štiri oddelke celoletne male šole, ki so prav pred časom povzročili nemalo razburjenja in delegatskih vprašanj. Pri otrocih smo pač vsi najbolj občutljivi in zato tudi glasni. Po en oddelek takšne male šole imajo v Bohinjski Bistrici in v Gorjah in dva na Bledu za otroke iz Ribnega in Zasipa. V krajevnih skupnostih Bohinjska Bistrica, Stara Fužina in Ribno so pred časom zastavili vprašanje, zakaj pri njih mala šola traja vse leto in zakaj morajo starši plačati 700 dinarjev na mesec, saj je mala šola vendarle brezplačna Odgovor na vprašanje, zakaj celoletna mala šola, je takorekoč že' dala uvedba 600 urnega programa v vsej občini. Natančneje si velja ogledati, kaj plačajo starši. Otroci v mali šoli dobijo toplo malico in to plačajo starši. V krajih, kjer so zdaj uvedli 600 urni program, bodo starši plačali 500 dinarjev na mesec, saj bodo otroci v mali šoli po tri ure na dan. V krajih, kjer so že poprej imeli celoletno malo šolo, otroci prihajajo vsak dan po štiri ure, kar je prilagojeno prevozom z avtobusi in tako otroci iz Ribnega na Bledu ostajajo celo dlje. Ti starši bodo še naprej plačali po 700 dinarjev. V ceno je všteta malica in priprava hrane ter stroški razsvetljave, ogrevanja podobno. Izmed vseh vprašanj, ki so jih zastavljali glede male šole v krajevnih skupnostih so brez dvoma največ pozornosti vredna vprašanja, zakaj se morajo ponekod otroci daleč voziti v malo šolo, osnovno šolo v kraju pa imajo. Šestletnega otroka je res težko pošiljati v oddaljeni kraj, posebej če je v vasi šola. Tako se otroci iz Ribnega vozijo na Bled, čeprav letos je na razpolago ena učilnica v šoli. Otroke je na začetku na avtobusu spremljala vzgojiteljica, zdaj jih popelje le do avtobusne postaje na Bledu. Težje rešljiv je primer s Koprivnika, od koder bi se morala le ena deklica voziti v malo šolo v Bohinjsko Bistrico, saj so oddelek na Koprivniku ukinili. Le za enega otroka ga res ne kaže odpirati. Mislim pa, da bi morali takšne primere reševati zelo življenjsko. Ali je res nemogoče, da bi deklič že letos sedel v domačo šolsko klop in tam opravil malo šolo. Ce učiteljice v hribovskih šolah uče več razredov hkrati, bi morda lahko tudi malo šolo. Ali je plot med izobraževalno in otroško varstveno skupnostjo nemogoče prestopiti? Tako razmišljam, ko imam pred očmi dekletce, ki se je doslej podilo okoli domačega ognjišča, zdaj pa bo moralo samo na zgodnji jutranji avtobus v Bohinjsko Bistrico, prihodnje leto pa bo lahko hodilo v vaško šolo. Današnji papirnati, birokratski časi življenjskemu reševanju takšnih problemov res niso naklonjeni. M. Volčjak GLAS 14. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 10. DECEMBRA 1912 RAZSTAVA V KAMNIKU — Zveza organizacij za tehnično kulturo r Kamniku je v zgornjih prostorih ~kavarne »Veronika« pripravila razstavo dejavnosti klubov tehnične kulture. Ara razstavi sodelujejo AMI) Kamnik, radioamaterji. jamarji. modelarji, foto kino klub in DIAT1. Veliko zanimanje je za ogled tekmovalnih strojev in motorjev starejših letnikov. Razstava bo odprta do 11. decembra, ogledate pa si jo lahko od 8. clo' 10. ure in od 15. do 19. ure. Sporočili ste nam Kranjski invalidi* najboljši - Komisija za Šport in rekreacijo pri jeseniškem društvu invalidov je ob prazniku republike pripravila kegljaško tekmovanje v spomin Stanetu Lavriču. Med osmimi ekipami so prvo mesto osvojili člani ekipe društva za rekreacijo in šport invalidov Borec Kranj. Rezultati — ekipno: 1. Borec Kranj 1691 kegljev, 2. Jesenice 1604, 3. ZD 5. avgust Tržič 1590, 4 Škofja Loka 1555 , 5. Železarna Jesenice 1551; posamezno: 1. Tomaž Cufer (Jesenice) 453, 2. Milan Bernik 440, 3. Alojz Kordež (oba Borec Kranj) 427, 4. Štefan Ahačič (ZD 5. avgust Tržič) 425, 5. Lovro Fister (Radovljica) 421. - J. Rabič Jeseničanke presenetile na Matejevem memorialu — Partizan Tabor je v spomin na tragično preminulega telovadca Toneta Maleja priredil minulo soboto v Ljubljani tradicionalno, že dvanajsto spominsko tekmovanje v športni gimna-stiki. Pri pionirkah druge selekcije je nastopilo deset ekip iz Slovenije in Hrvatske, med njimi tudi tri z Jesenic. Prva njihova vrsta je za zmagovalno 'ekipo gimnastičnega društva Novi Zffgreb zaostala le za pol točke ter osvojila drugo mesto. Prehitela je vse ljubljanske ekipe, ki so pred tekmovanjem veljale za glavne favorite. Druga jeseniška ekipa je bila šesta in vrsta osemletnih začetnic deseta. Ekipni uspeh so gorenjske telovadke dopolnile še v posamičnem tekmovanju. Zmagala je domačinka Petra Lipovž, srebrno in bronasto kolajno pa sta osvojili Jeseničanki Sandra Stefanovska in Nina Slamnik. M ed deseterico se je uvrstila še Dagmar Brajkovič. Izkazale so se predvsem v parterju in na gredi, kjer so bile najboljše. Nekoliko slabše so bile le na bradlji, kjer za nastope niso prejele niti ene devetke. Prva jeseniška ekipa druge selekcije bo prešla v višje tekmovanje prihodnjo jesen. Rezultati sobotnega tekmovanja — ekipno: 1. Novi Zagreb 144,95, 2. Partizan Jesenice I 144,45, 3. Partizan Tabor 141,35, 6. Partizan Jesenice II 130,45, 10. Partizan Jesenice III 122,90; posamezno: 1. Petra Lipovž (Tabor) 37.45. 2. Sandra Stefanovska 37.10, 3. Nina Slamnik 36,85, 8. Dagmar Brajkovič (vse Partizan Jesenice) 37,95. — L. Mesarič Plavanje Prvi memorial Špele Rebolj KRANJ — V zimskem bazenu v Kranju bo to soboto in nedeljo spet živahno. Tpda ta vikend se bodo najboljši slovenski plavalci in plavalke pomerili v predtek-movanju za jugoslovanski plavalni pokal. To je moštveno tekmovanje, v katerem vsak posameznik da od sebe vse, da bi dosegel čim boljši rezultat in svojemu moštvu prinesel kar največ točk. Podobna predtekmovanja -bodo tudi v drugih jugoslovanskih bazenih in šest moštev, ki bodo na predtekmovanjih našega najelitnejšega jugoslovanskega mošt ve-nega plavalnega dela zbrala naj-več točk, bo nastopilo v finalu za prvaka v jugoslovanskem pokalu. Slovenski plavalci in plavalke so ie nekaj let med najboljšimi v državi in prav zato lahko zapišemo, da se bodo v finale uvrstili vsaj trije slovenski klubi. Se posebej zato, kjer so bili v tem času najboljši slovenski plavalci in plavalke na desetdnevnih pripravah v petdeset metrske m bazenu na Madžarskem. Kranjsko predtekmovanje jugoslovanskega pokala bo še posebno slovesno, saj bo to hkrati tudi prvo memorialno tekmovanje v spomin na lani tragično preminulo odlično kranjsko plavalko Spelo Rebolj. Memorial ni disciplini bosta 800m kravi za ženske in 1500 m kravi za moške. Pokrovitelj obeh memorialnih disciplin je delovna organizacija Kompas in organizatorji upajo, da bosta ti dve disciplini prerasli v najkvalitetnejšo plavalno manifestacijo v zimskem delu plavanja pri nas. Pri tem naj še zapišemo, da bodo vse ženske, ki bodo nastopile v memorialni disciplini 800 m kravi, plavale tokrat v domačih kopalnih dresih, ki jih je izdelala Usca. So zelo kvalitetne, prve pri nas, ki nič ne zaostajajo za slavnimi kopalnimi dresi znanih firm Arene in Speeda. Spored - sobota ob 17.45, v nedeljo ob 9.30 in ob 16.30. škJđ adidaš ■ s&jjm ' PRODAJA OPUŠČENI DESORTIRANI NOGOMETNI IN TEKAŠKI PROGRAM SAMO V ČASU NOVOLETNEGA SEJMA Svetovni pokal v alpskem smučanju Zmagoslavje Švicark VAL D'ISERE - Na tradicionalnem osemindvajsetem »Kriteriju prvega snega,« ki je hkrati uvod v novo sezono v svetovnem pokalu, so v smuku in veleslalomu za ženske popoln uspeh dosegle Švicarke. V smuku je zmagala Doris De Agostini, v veleslalomu pa je slavila trikratna svetovna prvakinja iz Schlad-minga Erica Hess. Prav veleslalom ie pokazal, da bodo to sezono mlade imele precej besed, saj so Že v Val d'Iseru s svojo borbenostjo in vožnjo najavile, da se v ženskem alpskem smučanju pripravlja nov val. Od naših smučark nismo pričakovali preveč, a tokrat so dosegle le polovičen in povprečen uspeh. »Se vedno čutim posledice poškodbe, k i meje pestila med pripravami na to sezono. Nimam še take kondicije, da bi lahko vozila bolje in hitreje. Vsekakor se stanje izboljšuje in upam, da bom kmalu ujela pravo formo. Na obeh progah mi je šlo že bolje kot na prvi tekmi v Bormiu,« je dejala na cilju naša najbolie uvrščena tekmovalka Andreja Leskovšek. Od naših se je uvrstila le še članica B reprezentance Barbi Koprol, medtem ko i« ie An jo Zavadlav izločila prva N'ušo Tome pa druga. Zal se treningu spet poškodovala Tr__ Polona Pehare, ki se ji je obnovila__ poškodba. Nogo so ji đak v mavec nuefr I doma, kjer bo nekaj časa morala poč: Rezultati - 1. E. Hess (Švica) 23 2. Mc Kinney (ZDA) 2:22,87, Wenzel (Liechenstein) 2:23,66 4 (Avstrija) 2:23,85, 5. Barbier 2:23iH t Serrat (obe Francija) 2:34,08, 7. Kfrn*: (Liechenstein) 2:34,14,8. M. EppJetL 2:24,25, 9. Cooper (ZDA) 2:24 35 1Q 1 (Francija) 2:24,63, 11. Medžihn (ČSSR) in Zini (Italija) 2:25,50v 13 (Francija) 2:25,79, 14.'Amstron£ 2:25,84, 15. Fernandez (Španija! ... 33. Leskovšek 2:27,91, 58. Koi Jugoslavija) 2:31,76. Startalo tekmovalk, uvrstilo se jih je 74. V svetovnem pokalu je vodstvo vzela Kirchler 47 pred Mc Kin Erico Hess, ki imata po 40 točk. karavana je že v italijanskem Piemonte, kjer bo danes na sporedu j slalom nove alpske ženske snu sezone. Kranjsko sindikalno prvenstvo v plavanju Letos najboljša Prosveta KRANJ - V zimskem bazenu v Kranju je bilo še zadnje dejanje letošnjih občinskih letnih sindikalnih iger. Tu so se namreč za posamične in moštvene naslove potegovali še plavalci kranjskih osnovnih organizacij sindikata. Udeležba na obeh tekmovanjih žensk in moških je bila. zadovoljiva, kar kaže, da je ta šport pn občanih zelo priljubljen. Za nameček pa so bili v vseh kategorijah plavanja pn ženskah in pri moških rezultati zadovoljivi. V moštveni ženski uvrstitvi so prvo mesto osvojile plavalke IBI, pn moških so največ točk zbrali tekmovalci Planike, v skupni uvrstitvi pa so bili najboljši tekmovalci in tekmovalke Prosvete. Moštveni vrstni red - skupno - 1. Prosveta 297, 2. Planika 285, 3. Sava 202, 4. Skupščina občine 198,5, 5. ZTKO; moški - 1. Planika 270, 2. Prosveta 227, 3 ZTKO 186, 4. Creina 176, 5. Sava 171; ženske - 1 IBI 111, 2. Prosveta 70, 3. Skupščina občine 45, 4. Sava 31, 5. Planika 15. 6. VVZ 11. Rezultati - ženske - skupina D -25 m kravi - 1. Bogataj (Planika) 39,8; 25 m prsno - 1 Bogataj (Planika) 29,(X skupna C - 25 m prsno: 1. Flajnik (SO) 22,0. 2/Stular (IBI) 23,2, 3. Pelko (Prosveta) 26,7; 25 m hrbtno — 1. Aljan- čič (Prosveta) 23,5. 2. Stular (IBI) 24,4, 3. Makuc (VVZ) 39,8; skupina B - 25m kravi - 1. Artiček (Sava) 17,0, 2. Mar-kovič (IBI) 19,8; 25 m prsno - 1. P0d-vršček (Prosveta) 19,1, 2. Artiček (Sava) 20,8, 3. Kavčič (IBI) 28,1, 25». , - 1. Podvršček (Prosveta) 19 5 f kovič (IBI) 25,3, 3. Planinšek (SO) skupina A — 25 m kravi — i J (IBI) 16,8; 25 m prsno 1. Košnii 203, 2. Mlakar (Sava) 26,0, 3 (IBI) 26,1; štafeta 3x25m - 1 . 11:02,0, 2. Prosveta 1:06,0, 3. SO 1:1C moški — skupina D — 25 n - 1. Zvokeli 19,2, 2. Kadivc (oba ta) 21,5, 3. Carman (SO) 22,9; 25 i - 1. Maržič (Planika) 15,4, 2. 16,4, 3. Kadivc (oba Prosveta" skupina C — 25 m — 1. p. Kadivc niring) 17,1, 2. Segula (SO) 20,0, 3. U (Zavarovalnica) 23,3; 25 m p Brinovec (Ingeniring) 163, 2 O: (Prosveta) 17,8, 3. Peipar (Creina 25 m kravi - 1. Chvatal (Prosveca 2. Segula (SO) 16,5, 3. Čadež t 17,6; skupina B - 50 m hrbtno - A. Slavec 34,2, 2. T. Balderman Prosveta) 35,5; 50 m prsno — i (Sava) 37,0, 2. Stnid (ZTKO> 37." B. Balderman (SO) 38;8; 50 m krav" T. Balderman 28,0, 2. A. Slavec (oba sveta) 28,6, 3. M. MalavaSič .SO skupina A - 25 m delfin — i (Planika) 15,0, 2. Stare (Sava) 15V ; ver (Živila) 15,7; 50 m hrbtno - ' ' protnik (ZTKO) 34,1, 2. Bogataj h* 37.7, 3. Robar (Sava) 41.4; 50 m d-*. 1. Praprotnik (ZTKO) 36,2, 2 Seve-vila) 40,0, 3. Perko (Planika? 41.2 $# kravi - 1. Stariha (Planika) Stare (Sava) 29.7, 3. Bogataj pale ekipe aktivnih nogometašev in fekreativcev vseh starosti, v drugi »kupim pa samo ekipe z igralci, ki niso »tareiM Od 32 let. s tem da »ta dva noirdmetaša lahko tudi mlajša. Moštvo lahko prijavi 15 'igralcev, istočasno pa jih bo igralo le pet. Zimsko prvenstvo se bo predvidoma pričelo v drugi polovici decembra; igralni čas bo ob sobotah od 8. do 18. ure in v nedeljah od 8. do 12. - M. Kalamar REKREACIJSKO PLAVANJE - Odbor za plavanje pri Zvezi telesnokultur-11 ih organizacij Škofja Loka pripravlja v letošnji zimi rekreacijsko plavanje v oa-zenu v Železnikih, kamor bo iz iŠkofje Loke vozil poseben »kopalni avtobus«. Plavanje bo vsak četrtek, avtobus 3* bo ustavljal na štirih postajah- v č-Šiču ob 16.45 in 17.30, na Trat: osnovno šolo) ob 16.50 in 17 „Vi športno dvorano Poden ob 16.55 in ter na postaji Podlubnik ob 17.00 J -** Povratek iz Železnikov je ob 19J*' 20.30. Cena prevoza in kopan« * dinarjev. — M. Kalamar USTANOVNA SKUPŠČINA > STVA - V krajevni skupnost: Mi** že dlje časa čutijo potrebo po orff* ranem športnem udejstvovairu V*' imenovana komisija za šport in refc1^* pri krajevni skupnosti je poi*-.*1 J delo. Rezultat njenih prizadevat1 * dogovor o ustanovitvi športnega dr*\ Ustanovna skupščina bo dan^ decembra, v družbenem domu \ Mi* čah. Med krajani je največ ranim«"* * nogomet, kegljanje, namizni ta-.s«. streljanje, smučarske teke in nje. — fr PRVI SLOVENSKI ALMANAH alpskegasm^-o^ venski almanah alpskega predvojnim alpmcem. fc alpskim smučarskih tekmam na z zvezdo. junakom b so prvi ponesli na olimpijske igre je zapisano v so 'se prvi okitili s kolajnam, z velik h tekmo j / Fmc,^ (lu J publikacije. Po idejni j?izdalo ČPPavliha-A- Pavšefa m /T reporterju Mark"R°ZT£s%bodo bralci v njem nas, tena Vsebina almanaha je res m-no I, k a- J ->2.000 izvod'h-rse o svetovnem alpskem smučanju. Izdanje pa je 100 dinarjev, (-dh) » 15. ?TPAM O LAS RADIJSKI SPORED SOBOTA. 11. 12. I'r i program 4 ::i» .Jutranji program glasba - 7.30 Z radiom na p<,ti ».05 Pionirski tednik !U>5 Matinejski koncert «)45 Zapojmo pesem - Otroški tn mladinski /bori Ubal-dd Vrabcu 10.05 Panorama lahke glasbe - 10.40 Po republikah in pokrajinah. 11.05 /bori na koncertnih rKlrih III oddaja i/, jubilejnega koncertu SO (zaključna) 11.30 Pogovor s poslušnici 12.10 C »odala v ritmu 12.30 Kmetijski pasveti 12.4U Naši -poslušalci česti-jjo in pozdravljajo - 13.00 lianes do 13.00 - Iz naših krajev - I/, naših sporedov 1.120 Obvestila in zabavna glasba 13 30 Priporočajo j m - 14.05 Glasbena pa-norjma - 15.30 Obvestila m zabavna glasba 15.50 Ha dm danes, radio jutri - 16.00 Vstiljilk - 17.05 Spoznavajmo svet in domovino -18..10 Mladi mladim - 19.25 Obvestilu in zabavna glasba l!i.35 Mladi mostovi - 19.55 Domovina je ena - 20.00 So-, b'ttn: zabavni večer - 21 00 /.j Slovence po svetu i.rični utrinki 23,iT) Od •lKj do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7 it) Sobota na valu 202 J 13.00 Od enih (1° sedmih -glasba, tema dneva »Človek m prosti čas«, koledar Večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute- /a KP i" še kuj 1 !L25St e reora m a - 21.18 Pol ure /.a sanson - 21.45 SOS mledniee 20.00 V nedeljo /vet ei 22.20 (ilasbena tri buna mladih Skupni pro 'gram .1 KT studio \ov i Sad 2:5.0') I.irični utrinki - 23.10 Not ni koncert lahke glasbe oo.05 Noćili program glasba Drugi program 7.30 Nedelja na valu 202 13.00 Od enih do sedmih V nedeljo se dobimo, sport, glasba m Si« kaj. Zimzelene melodije - 19.30 Stereorama . 20.30 Glasba .i/, starega gramofona 21.35 Lahke note - 21.4.r> Jazz-klub - Ge-rald \Vilson - Karin Krog Joachim Kiihn - 22.4.r) Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONKDF.IJKK, '3. 12. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba 7.30 Z radiom na poti - 8-05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Kinga-raja - 1540 Pesmica /a mlade risarje in pozdravi - Albin \Veinger (M. Golar): Polhe k 0.05 Glasbena matineja A. Ivane ie. K. Chopin. H \Vieniavvski. V Hel lini. P. i" Čajkovski- 10.05 Rezervirano za... - 11,05 Ali po/nate...'.' 11.35 S pesmijo po .Jugoslaviji 12.10 Volili revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti -12.4<> Pihalne godbe na kom certnem odru 13.00 Danes do 13.00 - -I/ naših krajev -Iz naših sporedov 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočaj^ vam... -14.05 V goste h pri zborih jugoslovanskih radijskih po- TOKKK. 1 1. 12.. 1V\ i program 4.311 .Jutranji program glaslja 7 / radiom na poti 8.05 Kadijska šola /a srednjo stopnjo Slovenske pokrajine Brkini K.35 I/ glasbenih sol (ilasbena so la Vit Rudnik Ljubljana 9.05 Glasbena matintrja 10.05 Rezervirano /a..". 11.05 Ali poznate. .' 11.35 Nase pesmi in pUksi - 12.10 Danes smo izbruh 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših sporedov -Iz. naših krajev - 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam... 14.05 V korak z. mladimi -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, fadio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17,00 - 18.00 Sotočju 18.45 Glasbena medigra - 19,25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute /. ansamblom Milana Ferleža - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi Štajerski pevci in godci v Celju - 20.30 S solisti in ansambli J RT - 21.05 Radijska igra - Tatjana Culiberg: Dan |cot vsi drugi - 22.15 In- , formativni* oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 I-z naših sporedov - 22.30 Vodomet melodij - 23.05 Lirični utrinki"- 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.1)5 Nočni pro: gram - glasba Drugi program 7.30 Torek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva Na mo. ug< >ta\ I jame >... 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.."{0 Obve stila in zabavna glasba 15.50 Radio»danes. radio ju tri 10.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Peter Kben: Ljubezen m smrt 18.15 Nas gost 1H.30' Mladi na glasbenih revijah m tek movanjih 10.25 Obvestila in zabavna glasba 10 35 Lahko noč. otroci 10,45 Minute z ansamblom Fan t je treh dolin - 20.00 Naj na rodi po.jo - 20,35 Pianist Aleksander Torudz.e igra: Sonato v L^-duru .losepha Huvdnu 21.05 Claudio Montevertli: odlomki iz. opire Orle j" 22.15 Informativna oddaja v; nemščini in angleščini 22.25 Iz. naših sporedov - 22.3(1 Rev ija slo venskih pevčev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo Nevv-.jaz.z. tyo - 00.05 Nočni program glasba Drugi progra'm 7.30 Sreda na valu 202 -13.00 Od.en i h do sedmih -glasba, tema dneva 1/ kulture«, koledar večernih prireditev. druge servisne informacije. Minute za KP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.33 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za'Tcohec programa , s kovinotehna ŽELEZNINA JESENICE CETRTKK. 16„ 12! Prvi program ,4.30 .Jutranji .program glasba - 7.30 Z radiom na poti - -8.05 Radijska šolala višjo stopnjo • Izpustite ba Ion .8.35 Mladina poje - Re vabimo vas na novoletni sejem BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE 1 Sobotno Obujanje sporni nov - 22 45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za Konec pro- grama NEDELJA. 12. 12. Prvi program 5.00 Jutranji program -glasba - 7.30 Zdravo, tovari-sit^aki - 7.40 Vedri zvok. -«.07 Radijska igra za otro k, Niko Grafenauer. He plah v Višnji gori 8.4/, Skladbe za mladino - • ; Se pomnite, tpvar.si - 10.05. Nedeljska matineja - 1 .00 Nas, poslušalci čestitajo m pozdravljajo - 13.10 UD;( stila in zabavna ;" 13.20 Za kmetijske proi/va ;ak.e 14 05 Humoreska te- 4 tedna Bedrich Hhnka: vtkemd 14 25 Z majhnim, ansambli - 14.40 Piha ne ,odbe Holandske 15.10 Pn nas doma - 15-30 Nedeljska reportaža - 15.55 L.sti >/ no 16.20 Gremo v ki o 17.05 Priljubljene operne melodije - 17-50 Zabavna "duška igra - Speča lepo >-18 30 Na zgornji polici Obvestila ih zabavna -h, 19.35 Lahko noc. ei 19.45 Glasbene raz stui 14 25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -ir) 30 Obvestila in zabavna, glasba 15.50 Radio danes, radio jutri - 10.00 \ rtiljak -17 OO Studio ob 17.00 -18.00 \u ljudsko te ino - Al-S I/France Marol1< 18.25-Zvp-čni signali 19 25 0bvest. a in zabavna glasba 19.3a I ah ko noč. otroci 19.45 Minute z ansamblom Hen-cka Burkata in njegovimi pevci - 20.00 Kulturni globus 20.10 Iz nase diskoteke - 21.05 Glasba velikanov -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22 25 Iz naših sporedov -•>2 3() Popevke z jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje ia//a - 00.05 Noć u i program Drugi program 7 ;50 Ponedeljek na valu 202 . 'i:i.00 Od enih do sedmih -glasba tema dneva »Znanost m družba . koledar večernih prireditev. drufce servisne informacije. Minute za KP in se kaj 19.25 Popularnih dvajset 22.45 Zr-t alo dnev a - 22.55 Glasb* z.a konec piogruma • obisku...«, koledai večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za KP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin • 21 Ji3 Specter 22.15 Zvočni portreti - pevci v zasedbi Lesterja Bovvieja - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 15. 12. Prvi program 4.30 Jutranji program glasba - 7.30 Z radiom na poti . - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb 8.30 Govorimo'makedonsko in srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja B. Ipavec, F, Liszt, O. Nicolai, A". Dvorak, A. Ko-daly 10.05 Rezervirano za... -10.40 Lokalne radijske postaje se v ključujejo -11.05 Ali poznate... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.10 Veliki- zabavni or kestri - 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - iz naših krajev - Iz naših s'poredov -13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam... '14.05 Razmišlja- Umrl nam je naš dragi mož, oče, stari oče in tast JANEZ DERLINK upokojenec Jeklo livarne Jesenice • HrflPefia pokojnika bo v petek, 10. decembra • 1982 Ob na pokopališče v Radovljici 7Al UJOCI žena Ana, otroci Jožica, Metod, Janko z ZALlJJl • družinami. Radovljica, Kiele, slelden, Autfsburg publiška revija Zagone 82 (14): OPZ z Jesenic in Šempetra pri Gorici in MPZ iz Slovenj Gradca in Kamnke '- 9.05 Glasbena matineja 10.05 Rezervirano za... -11.05 Ali poznate... Prvo in zadnjo simfonijo Sergeja Prokofjeva? - 11.35 "Naše pe smi *in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Daneg do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05, Mehurčki -.14.20 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glas ba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Janeza Jerši novca in njegovimi planšar-ji - 18.15 Lokalne radijske, postaje - 18.35 Štiri skladbe Antona Foerster.ja - 1*9.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z. ansamblom Jožeta Privska - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Slovenski roman X: F. K. Moško: Kam plovemo 21.45 Lepe melodije 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22,25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23.10' Mozaik lahke jjlasbe - 00.05 Nočni program glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih glasba. Tema dneva - Vro če-hlacino . koledar večer nih prireditev . druge servi ' sne informacije. Minute za KP in še kuj 19.25 Stereorama 20.00 Od ena do pet 21.03 Zavrtite, uganite 22.00 S festivalov laz.za - 23. Mednarodni festival jaz,z.a ivHii.jVia 82 . • : • -d- a.a • I <"'VtlM j !V 1 <' . 1!: s 2-2, 1 1 /t C aln dt.eva ::!',r.r. ( dast) z.a M > f» i -L » * i £ t , W lUi 11 sava commerce Trgovina z gumenimi in kemičnimi izdelki, p. o. « IVluv ski svet delovne organizacije 'ru/pisuje delu in naloge VODENJE SEKTORJA PODROČNE PRODAJE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za nuvoHena dela .iti luiUrge izpolnjevati se naslednje: — v isoka ali višja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj. — registracija za opravljanje zunanjetrgovinskih opravil, — aktivno znanje enega tujega jezika, ki se uporablja v mednarodnih poslovnih odnosih. sposobnost z.a razvijanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov in odgovorno gospodarjenje z. družbenimi sredstvi, — družbeno politične in moralno etične vrline v skladu /. cto lomili Družbenega dogovore o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj Delavec, ki opravlja dela Vodenje sektorja področne prodaje. ima posebna pooblastila in odgovornosti ter bo izbran z;f" 1 leta. ' Kandidati naj oddajo svoje ponudbe /. dokazili o izpolnjeva-nju pogojev v zaprti ovojnici na naslov: Sava Kranj, Kadrovski sektor, (>4000 Kranj z oznako: za razpisno komisijo, v 8 dneh po razpisu. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju pfijuv. NAGRADNA KRIŽANKA R EŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Rešitev nagradne križanke z dne 3. decembra: Oto Pe.^tner.. Pale*tmia. start. škaf. ■}»>. «•!. Nikolaj, staja, Ernest, himen, eka. Sena. okser. amen, Falal. Rim, sonate, K N rent. M,, agnostik Swift, Nias.Tam, atelje, YB. Vai tan. Prejeli smo 156 rešitev. Izžrebani so bili' i. nagrado4 1"»0 <1ih» prciine J ulka Nosan, škot r. Loka. Koširjeva 10; 2. nagrado (120 dinl prejme Ferjan Angelca, .Jesenice, 'I I Ti. .1. nagrad«) 1 1 dud prejme Darko C eferin, Ki ajij, K rašnova 15. Nagrade bomo poslali po pošu VSE VEČ TEKOČIH RAČUNOV Zanimanje ~a brezgotovinski plačilni promet je vsi rcčfe. I: dneva r dan raste število imetnikov tekočih računov. Tekoči račun je že marsikje ~omenjal izplačevanje osebnih dohodkov na hranilno knjižico. 1 }o mnenju delovnih ljudi in občanov je'takšna oblika denarnega poslovanja preprostejša. Ker pa je še mnogo ljudi. ki ne vedo o prednostih tekočćga računa. bi vas radi opozorili na naslednje: — ček vam omogoča, da se lahko odločite za nakup tudi takrat, ko nimate pri sebi gotovine, — r enim-čekom je mogoče poravnati račun od 100 do največ 4.000 din, za vepje zneske pa je pogrebno izpolniti več čekov, — s čeki lahko plačujete blago ali storitve uporabnikov družbenih sredstev in zasebnim obrtnikom ter dvignete gotovino v vseh poslovnih enotah Ljubljanske banke, v vseh bankah v SFRJ ter enotah SI)l< in /TT, — v svoji enoti banke lahko imetnik vnovči posamezne čeke na neomejeni znesek — v okviru razpoložljivih sredstev, — banka obrestuje sredstva na vašem tekočem ra-č u n u po 7.5 % o b rest n i meri. Med temi prednostmi je posebno pripravno trajno pooblastilo za ponavljajoče se obveznosti kot so plačilo električne energije, RT\r naročnina, obrok za knjige, naročnina za časopise. . .. ki lahko pri vodenju gospodinjstva prihrani veliko času. Imetniki tekočih računov ste že opazili, da so se izpiski o stanju na tekočih računih spremenili, ljubljanska banka je zaradi pocenitve in ažurnosti uvedla nove, h katerim pa ni mogoče prilagati dokumentacijo o izvršenih vplačilih ali nakazilih. ' ■ Te dokumente boste lahko dobili ob dvigu čekov v enoti banke, kjer imate odprt tci:<)či račun. Imetnike tekočih računov opozarjamo, da poteka akcija zamenjave osebnih iz-ku;nic. Da bodo lahko razpolagali s sredstvi na tekočem računu, morajo imetniki tekočega računa ob .zamenjavi osebne izkaznice. zamenjati tudi čekovno karto. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj TELEVIZIJA, KINO TELEVIZIJSKI SPORED BLAGOVNICA FUZINAR JESENICE steklo, porcelan kovinotehna NEDELJA, 12. T2. 9.10 Poročila - 9.15 Živ žav, otroška matineja - 10.00 Mirko Božič: Človek in pol, nadaljevanka T V Zagreb 11.05 TV kažipot - 11.25 Slovenski pihalni orkestri ^12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 14.15 Živeti z naravo, dokumentarna serija TV Sarajevo - 15.00 V. Rančid-T. Haverič: Sled, drama TV Sarajevo - 15.50 Poročila - 15.55 Rokomet Metaloplastika : Steaua, prenos - v odmoru... - 17.20 bportna poročila - 17.30 Kačji strup, češkoslovaški film -18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka - 19.23 TV in radio nocoj - 19.25 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 H. Huma -U. Kovače vid - A. Jevdjevič: Kože, nadaljevanka TV Sarajevo - 21.15 Športni pregled - 21.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.20 Test - 15.35 Mihajlo St rogov, francosko-i talijanski film - 17.20 Nedeljsko popoldne - 18.55 Risanka -19.30 TV dnevnik - 20.00 Življenje na zemlji, dokumentarna serija - 20.55 Poročila -21.05 Lov za zakladom: Pro-vansa. kviz francoske TV TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 14.00 Čas podvigov, dokumentarna reportaža 14.40 Narodna glasba ' 15.05 Leta samote - 15.35 Mihajlo Strogov, francosko-italijanski film - 17.20 Nedeljsko popoldne - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik -20.(50 Kože, TV nadaljevanka - 21.15 Športni pregled -21.45 TV dnevnik PONEDELJEK, 13. 12. 8.35 TV v šoli: T V koledai, Ne pozabi, Ceščina, Odmor, B. Čopič: Ježeva hišica, Poročila, Dubrovnik - 10.35 TV v šoli: Ali mi verjamete. Risanka, Kitajska, Naredi sam: ključavnica, Risanka,' Ne vprašajte mem , Zadnje minute (do 12.05) - 16.56 Poročila - 17.00 Povezave, poljudnoznanstvena serija - 17.50 Tretje obdobje: Mislimo na I staranje, izobraževalna serija - 18.25 Obzornik - 18.45 Ža mlade, mladinska oddaja -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 G. Lepre: Everesto, norveška drama -21.00 Kulturne diagonale -21.40 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno, otroška serija TV Skopje - 18.00 Narodne pravljice - 18.15 Ljudie govorijo, izobraževalna oddaja - 18.45 Sedem stopnic do glasbe: Dopoldanski in popoldanski otroci - 19.00 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Krivulja ustvarjalnega procesa: Biolog in morje - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Pojem pesnike, ponovitev zabavno glasbene oddaje TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno - 18.00 Narodne pravljice - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Gospič - 18.45 Za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 TV drama -20.50 Paralele, zunanjepolitična oddaja - 21.20 TV dnevnik TOREK, 14. 12.' 9.20 Propagandna oddaja -9.25 Courmayeur: Slalom za moške, prenos 1. teka - 11.20 Propagandna oddaja - 11.25 Courmayeur: Slalom za moške, prenos 2. teka - 15.15 Šolska TV: Rokomet in odbojka, Človek in Jadran -1. del, Planšarstvo - 16.30 Poročila - 16.35 Mišje prigode, poljska otroška serija - 16.45 Mali svet, otroška oddaja TV Zagreb - 17.15 Propagandna oddaja - 17.20 Slalom za moške, posnetek iz Courmayeurja - 18.25 Ljubljanski obzornik - 18.40 Cfis, ki živi: »V imenu fašizma« -19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik -19i55 Vreme - 20.00 Saraje- vo: Slovesna otvoritev športne dvorane Z etra, prenos -20.35 A. Doblin: Berlin -Alexanderplatz, nadaljevanje in konec - 22.25 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 18.10 Test i 18.25 Ljubljana: Košarka za pokal pokalnih zmagovalcev - Olimpiia : As vel. prenos - 20.00 Folk parada - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Dokumentarna oddaja oddaja TV Beograd - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Pusta dežela, ameriški film -21.; 10 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov -21.35 Miniature: Gradovi ob Krki - 21.55 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Test - 17.45 Košarka za pokal prvakov - Gibona : Ford Cantu - v odmoru .. . -19.30 TV dnevnik - 20.00 Nogomet Jugoslavija : Wales, posnetek (do 21.40) BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE instalacijski material kovinotehna TV Zagreb I. program: 8.35 TV v šoli: TV koledar, Obiščimo tovarno ribjih konzerv, Reka Mrežnica, Odmor, Dnevnik 10, Poročila, Književnost v NOB - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, O boju za svobodo, Prva ljubezen Branka Čopiča, Risanka, Muzikolog, Zadnje minute (do 12.05) -16.30 Videostrani - 16.40 Poročila - .16.45 Slalom za moške, posnetek iz Courma-yeurja - 17.45 Pisani svet, otroška oddaja TV Ljubljana - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Ročk biografija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Slovesna otvoritev športne dvorane Zetra, prenos - 20.35 Berlin -Alexanderplatz, zahodno-nemška nadaljevanka - 21.30 Podelitev nagrad AVNOJ -22.15 TV dnevnik SREDA, 15. 12. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Tlidi jaz pomagam doma, Gana, Odmor, Pravljica, Poročila, Etnografska zbirka v Prugovcu - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Ladijski kapitan, Slike iz življenja, Risanka, Zdrav duh v zdravem telesu, Zadnje minute (do 12.05) - 12.55 Tito-grad: Nogomet Jugoslavija : Wales, prenos - v odmoru Glasbena medigra - 17.20 Poročila - 17.25 Ciciban, dober dan: Podstrešje - 17.40 Samo Katka, poljska otroška serija - 18.10 Okrogli svet - 18.25 Koroški obzornik - 18.40 Niške-zborovske slovesnosti, TV Zagreb I. program: 16.30 Videostrani - 16.40 Poročila - 16.45 T V koledar -16.55 Kronika občine Varaždin - 17.15 Radost Evrope -17.45 Košarka Cibona : Ford Cantu, prenos - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabayna oddaja - 20.50 H. Berlioz: Fantastična simfonija - 21.40 TV dnevnik ČETRTEK, 16. 12. 9.20 Propagandna oddaja -9.25 Piancavallo: Slalom za ženske, prenos 1. teka - 11.50 Propagandna oddaja - 11.55 Piancavallo:rSlalom za ženske, prenos 2. teka - 15.15 Šolska TV: Rokomet in od- bojka, Človek in Jadran -1.del, Planšarstvo - 16.30 Poročila - 16.35 Pedenjžep: Mira, Matija m ljudska glasbila - 16.50 Propagandna oddaja -16.55 Slalom za ženske, posnetek iz Piancavalla - 17.55 Mozaik kratkega filma: Treniranje atletike pri mladih, angleški film - 18.25 Obalno-kraški obzornik - 18.40 Po sledeh napredka - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Glasbeni četrtek - 21.10 Portreti: Marija Ort-haber-Godina - 21.30 V znamenu Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnev: nik - 17.45 Za mano, dečki, otroška oddaja - 18.15 Znanost: Kaj je virus? - 18.45 Muppet shovv - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Obarvana svetloba TV Zagreb I. programi 8.35 TV v šoli: TV koledar. Kljub mladih tehnikov, Energija iz odpadkov, Odmor, Matematika, Poročila, Biologija - 10.35 TV v šoli: Razstava slik. Risanka, Problemi starejših na Tajskem, Smučarska telovadba, Risanka, Krivica, Zadnje minute - 16.50 Videostrani - 17.00 Poročila - 17.05 Slalom za ženske, posnetek iz Piancavalla - 17.45 Za mano, dečki -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Muppet" shovv - 19.30 T V dnevnik - 20.00 Politični ma- BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE Lh posoda kovinotehna i gazin - 21.05 Nasmehnite se, prosim - kviz - 22.05 TV dnevnik PETEK, 17. 12. 8.55 TV v šoli: TV koledar, Angleščina, Odmor, Pravljica, Poročila, M Krleža:Pisma iz Koprivnice - 10.35 TV v šoli: Vrba, Risanka, Orientacija, Znanstvena fantastika, Risanka, Fizika, Zadnje minute - 17.20 Poročila - 17.25 Dvojčka, otroška nadaljevanka TV Beograd - 17.55 Od vsakega jutra raste dan: francoska nanizanka - 21.05 Zrcalo tedna - 21.25 Nočr.i kino: Maska rdeče smrti, angleški film - 22.50 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dne%-nik - 17.45 Plavica, otročka oddaja - 18.15 Beseda mladih - 18.45 Zabavno glasbena -oddaja: Vaš'šlager sezone "SZ - 19.30 TV dnevnik -Vidiki, dokumentarna oddaja - 20.45 Zagrebška panora-ma - 21.00 Izbrani trenutek -21.10 Nočni kino: Nosorog, ameriški film BLAGOVNICA FUZINAR JESENICE akustika kovinotehna Litostroj-Ljubljana-Šiška 18.25 Obzornik' - 18.40 Spoznavanje naše naravne dediščine: Učna pot po Rakovem Škocjanu - 18.55 Za zdravo življenje, izobraževalna serija - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zma - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 C. De-sailly:. Nove tigrove brigade, TV Zagreb L program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Plavica - 18 15 TV koledar - 18.25 Kronika! občine Reka - 18.45 Nair.es:. odmora - mladinska odda -a TV Beograd - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Serijski film - 21 15 Gost urednik: Fabijan Sova-govič-22.45 TV dnevnik BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE gospodinjski aparati . ' -_kovinotehna GIPGRAUIS TOZD LIO Škofja Loka Objavlja prosta dela in naloge 1. ORGANIZIRANJE VZDRŽEVALNIH DEL Pogoj: - dokončana strojna ali elektro fakulteta s 3-letnimi delovnimi izkušnjami ali — dokončana L stopnja strojne ali elektro fakultete s 5-letnimi delovnimi izkušnjami, — poskusno delo traja 2 meseca. 2. ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVILA Pogoj: — dokončana poklicna šola lesne stroke s 6-mesečnirni delovnimi izkušnjami. — poskusno delo traja l mesec. Objavljena prosta dela in naloge pod zaporedno št. 1 se združujejo za določen čas za dobo 2 let oziroma dokler bo trajal mandat delavca, ki je ta dela opravljal, pod zaporedno št. 2. pa se delo združuje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili do 20. 12. 1982 na naslov Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 56. NOVO V KINU Ameriška akcijska detektivka Zlati salamander je narejena po znanem romanu Morrisa Westa. Kraj dogajanja je današnja Italija, ki jo pretresajo mračne sile podzemlja in visokih političnih ter poslovnih krogov. Filrfl se začenja z umorom generala, ki je bil tesno . povezan z desničarji neke latinskoameriške države, ki naj bi mu pomagali vzpostaviti v Italiji fašistični red. Polkovnik tajne službe dobi nalogo, da razišče umor. Raziskava ga pripelje do še neke druge skrivnostne osebnosti, bogatega italijanskega industrijca, ki pod šifro salamander skuša tudi sam izpeljati zaroto. Igrajo: Franco Nero, Anthony Quinn, Claudia Cardinale. Film Telesna strast govori o pravniku Nedu Rac inu, ki se po naključju spozna z nedostopno Matty Walker in jo pregovori, da ga popelje domov, kjer živi z bogatim možem.* Vname se strastna ljubezen, ki pa mora ostati skrita. Nekega dne se domenita, da mora Walker umreti. In res; Ned izvede umor brezhibno, truplo odpelje na eno številnih bogataševih posesti, ki bo kasneje z njim vred zletelo v zrak. Sledovi so za vedno izbrisani, vsaj tako se Nedu zdi... V kino dvorane prihajata dva domača filma, narejena po znanih televizijskih serijah. Prvi je Znajdi se, tovariš ali Maček pod čelado, drugi pa Cervantes iz malega mesta. Kot pred njim Miki Miška, je slavil svojo 40-letnico tudi Zajček Dolifouhec Film je darilo za Zajčkov rojstni dan. Zdaj j» že upokojen in sedi v svoji hiši ter se spominja številnih pustološčin in prevejamh potegavščin. Matinejskega filma bulo veseli mladi in tud, mladi po srcu. . ' KINO KRANJ CENTER 10. decembra a mer. barv. glasb, film TO JE EL VIS PRESLEYob 16.. 18. in 20. uri 11. decembra amer. bari . glasb film TO JE ELVtS PRESLEY ob 16.. IS. in 20. uri, premiera amer. barv. filma TELESNA STRAST ob 22. uri 12. decembra premieru amer. barv. risu-nega filmcr ZAJČEK OOLGOUH1 - NA MAH DVE MUHI ob 10. uri. franc. barv. film GADJE MATUR!RAJO ob 15. uri amer. barv. glasb, film TO JE ELVIS PRESLEY ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma ZlATI SALAMANDER ob21. uri 1.1. in 14. decembru amer. buri', film TELESNA STRAST ob 16.. IS. in 20. uri 15 decembra franc. barv. film GAME M A TI'RIRAJO ob 16.. IS. in 20. uri 16. decembra premiera jug. barv. komedije ZNAJDI SE TOVARIŠ ob 16. uri. amer. barv. film MEGLA ob IS. in 20. uri KRANJ STOR2IC 10. decembra premieru /ugani ban'. filma CERVANTES IZ MALEGA MESTECA ob 16., 18. in 20. uri 11. decembra amer. barv. film SNEGULJ CICA IN 7 PALČKOV ob 16. uri. ital. barv. drama ZBOGOM GIGl ob 18. uri. slov. barv. film PUSTOTA ob 20. u ri 12. decembra hong. barv. film ZADNJI "KARATE UDAREC ob 14. in 18. uri, ital. barv. ljub. drama ZBOGOM GIGI ob 16. uri, premiera amer. nem. barv. drame LOOPING ob 20. uri 13. in 14. decembra amer. nem. barv. draftui LOOPING ob 16 ,18. in 20. uri 15. decembra angl. barv. film NEVAREN PREHOD ob 16., 18. in 20. un 16. decembra amer. barv. akcij, film BRODOLOMCI IZ BOEINGA 747 ob 16., 18. in 20. uri THŽlC 11. decembra hong barv. film ZADNJI KARATE UDAREC ob 16. un. ital barv pust. film KO BRIN DAN ob IS. m 20 uri, piemiera amer barv. filma ZLATI SAI.A MANDER ob 22. uri 12. decembra amer. barv. risani film SNEGULJČICA IN 7 PA I.C KOV ob 15. uri, itaL bari' pust. film KOBRIN DAN ob 17. un, nem. barv. erot. film MELODIJA ZA LJUBEZEN ob 19. uri, premiera amer bari vojn. film a SMRA D VOJNE ob 21 . uri 13. decembra amer. barv. film TO JE ELVIS PRE$LEY ob 17. uri. premiera amer barv drame NESKONČNA LJUBEZEN ob 19. uri 14. decembra amer. fnirv. film TO JF EL VIS PR ESL EY ob 17. in 19. uri 15. decembra amer. ban-, ,tkeu film BRODOLOMCI IZ BOEINGA 747 ob 17 in 19. uri 16 decembra franc. ban. film GADJE MA TURI RAJ O „b 17. uri, omet bare fthn NESKONČNA LJUBEZEN 19 „ri KAMNIK DOM 11. decembra amer. barv. film ZAJČEK DOLGOUHL NA MAH DVE MUHI <* 16 un. jop. barv. film MASKIRANI VOZNIK ob 16 in 20. uri. premični amer. ban-. filma MORILEC IZ SLUŠA LKE ob 22 un 12. decembra amer. barv. film ZOB IA ZOB ob 15. uri, jop. ban . film MASKIRANI VOZNIK ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma TELESNA STRAST ob 21 uri 13. decembru fninc. ban' film GADJt, MATURIRAJOob 18. in20.uri 14 decembra, amer. barv. vojni film SMRAD VOJNE ob 18. in 20. uri 15. decembra amer. ban-, srhljivka MULA ob 18. in 20. uri runCMM 16. decembra ital. barv. drama ZBOGOM GIGl ob 18. in 20. uri DUPLICA 11. decembru fninc. barv. komedija GADJE MATURIRAJO ob 20. uri 12 decembra premiera ban', kometlije ZNAJDI SE TOVARIŠ ob 15. uri. amer. barv film MORILEC IZ SLUŠALKE ob 17. in 19. uri ati 15. decembru amer. barv. film ZLA 11 SA IA MA NDER ob 20. uri 16. decembra amer. ban\ film TELESNA STRAST ob 20. uri KOMENDA 10. decembra amer. barv. film A TIANTIC CITY ob 19. uri ' 11. decembra amer barv. film UKOUV-LOMCI IZ BOEINGA 747ob 19. uri RADOVLJICA 10. decembra amer. ban-, film ALI JE PROSTOR ZA LJUBEZEN ob20. un 11 decembra jugosL ban-, film ZLOJ. IN V SOLI ob 18. uri, ui Ktr. barv. film MLSCAN KAŽBAHob 20. uri . 12. decembra avstr. barv. /dm MESCAi\ KAŽBAH ob 18. un. amer. barv. film ALI J L PROSTOR ZA LJUBEZEN ob 20. uri 13. in 15 decembra amer barv. film VRNITEV V2IVLJENJE ob 20. uri , 14 decembra jugosL ban>. film ZLO( IN V Soli <>b 20 un 16. decembra ital. barv. film ŠTIRJE A M ob 20. u ri BLED 10. decembra amer. ban\ film VSI SMO BIL! HI PIJ 1 ob 20. un 11. decembra nem. barv film VODJA A PAČE V ob 18. un. ital. barv. krim. fdm TAJNA AKCIJA ob 20.uri 12. decembra itaL ban. film TAJNA AKCIJA ob 18. uri. amer ban-, film ROZA ob 20. uru 13 decembra uvstr. ban-, film MEŠČAN KAŽBA H ob 20. uri 14. decembra amer ban-, film ALI JE PROSTOR ZA LJUBEZEN ob20. uri 15. decembra jugosL ban film ZLOČIN V SOLI ob 20. uri Iti decembra amer. bari film VRNITE* V ŽIVLJENJE ob 20. uri BOHINJ BOH. BISTRICA 10. decembra amer. ban-, film ROZA ob Y un - * " ... ; 11. decembra amer. ban . fHm tx> , BI LIH I PIJ I ob 20. uri 12. decembra nem. ban-, film VnnJ4 APAČEV ob 18. uri. amer. ban ^C DEKLIŠKI INTERNAT ob 20. uri ' 16. decembra jugosl ban-, film Z LOČ t \ V ŠOU ob 20. uri ŠKOFJA LOKA SORA 10. decembra hongk. ban komadne D EBEL UHO VE PUSTOLOVŠČIN' E ob iS. in 20. uri 11. in 12. decembra amer. melodrama Šampion ob 18. in 20.uri 14. in 15. decembra jugosL kometim MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG ■> 18. in 20. uri 16. decembra amer. film VELIKA IGRA ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 10. decembra amer. melodrama 5.4 U ON ob 18. in 20. uri 11. decembra hongk. barv. film VARNOST ZA J A MČENA ob 20. u n 12. decembra hongk komedija DE Bi LUHOVE PUSTOLOVŠČINE ob 18 » .V un 15. decembra amer. drama VRTNICA oč 20. uri POLJANE 10. decembra hongk. parodija VARNOST ZA J A MČENA ob 20. u ri 12. decembra amer. drama VRTNICA ok 17. uri 14. decembra amer. triler VELIKA IGRA ob 20. uri JESENICE RADIO 10. decembra domači barv. film BANOVič STRAH IN J A - SOKOL ob 17. in 19. un 11 in 12. decembra amer. ban-, film J.\I IN NILSKI KONJ ob 17. in 19. uri 13. m 14. decembra amer. ban ftlm KR VA V A PLAŽA ob 17. in 19. uri 15. decembra amer. barv. spektaAei OR^ KAN ob 17. in 19. u n JESENICE PLAV2 10 decembra angL barv. film PO SLEDI ZLOČINA ob 18. in 20.uri 11 in 12. decembra amer. banr. grotlu** KR V A V A PLAŽA ob 18. in 20. un 13 in 14. decembra amer. ban pusi. j JAZI N NILSKI KONJ ob 18. in 20. un 16. decembra amer. barv. spektahe» O K K A N ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA // decembra itaL barv. film TEMPERA MENTNA ROZIob20.un 15. decembra amer. ban/ film AK»A A PLAŽA ob 20. uri f . I DOVJE . 1 MENTNA ROZlob 19M 1 PETEK, 10. DECEMBRA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 17. StRAN GLAS Pri Alpetouru so držali besedo: Nov avtobusni vozni red Nov avtobusni vozni red začne veljati 13. decembra letos — Uvedli več novih linij zaradi spremembe delovnega časa — Odslej avtobus tudi z železniške postaje Pri Alpetouru so držali besedo če-Medvode se ukinja (z odho-in skupaj z delovnimi organizacijama v kranjski občini poskušali najti kar najbolj ugodne refitve za avtobusne primestne prevoze, z ozirom na nov delovni kg številnih delovnih organizacij. Upoštevali so — kolikor se je le dalo — vse pripombe naše nedavne akcije, v kateri je šestdeset občanov z vse Gorenjske spraševalo o prevozih in prispevalo pripombe. Zavedajo se, da prav vseh problemov ne morejo rešiti, vendar P« so upoštevali večino težav, ki jih imajo potniki v prenatrpanih avtobusih. Vozni red začne veljati 13. decembra, razultate pa bomo videli po štirinajstih dneh. Prav tako so uredili tudi težave * mesečnimi vozovnicami in nafli skupne rešitve za nekatere linije z Integral om. Pri Alpetouru, temeljni organizaciji potniški promet, so na kratko obrazložili nekatere spremembe, tudi tiste, za katere je bflo v naši akciji največ pripomb. Na relaciji Golnik-Kranj so avedli novo linijo z odhodom z Golnika ob 6.15. Na relaciji Bašelj -Bobovek - Kranj je nova linija z ,Jdhodom ob 15.25 iz Kranja za Bafelj in ob 16. uri iz Bašlja za Kranj. Na relaciji Spodnja Bela -Zgornja Bela - Preddvor - Kranj f- nova linija z odhodom ob 5.55 z Z^rnje Bele. Dodatni avtobus je ob S.20 z Zgornje Bele za Preddvorih ranj. Na relaciji Cerklje - Kranj je prvi avtobus iz Cerkelj ob 5. uri, slednji vsako uro deset minut čez Polno uro do 18.10. zadnji ob 21.10iz Cerkelj za Kranj. Iz Kranja za Cer-%bo peljal vsako uro 25 minut čez polno uro. V konicah vozi več avto: busov. Avtobus iz Adergasa ob 5. uri zjutraj odpade in bodo potniki •T'orali na postajališče za Trato. Ob ' uri zjutraj pelje avtobus naravno* v Tiskanino-Sava in Iskra 11, « avtobus pa v Tiskanino- Iskra 1 « Planika. Ostali peljejo preko »^tobusne postaje v industrijski '*nter. Avtobus z odhodom ob 5,iO 1 Cerkelj so ukinili. > Avtobus Zgornji Brnik-Spod-»J> Brnik ob 5. uri iz Zg, Brn*a Vf«i za Planiko, avtobus iz Most Nje v Iskro II- Oba avtobus^ pe -preko avtobusne postaje Kranj, gtniki se presedejo že na sp- S busi na relaciji Srednja va«j-vnčur — Kranj ««tanejo nespre ■rojeni- na relaciji Vodice -tednik-Kranj so .nespreme- ■*ni s tem, da-ob 14. un in 22 ur' ^jejo iz Inteksa preko avtobusne *2je, Tiskanine Save, Iskre ll m ^vega mostu v Vodice. V ^rnen Kranj - Voglje - Smlednik -Medvode - Ljubljana sta avtobusa ^tavlipna na 6.20 oziroma 15.ZU1/ povralek je nespremenjen. '•uAuk na relaciji Kranj -Mavči- se dom iz Kranja ob 4.40 in 5.20) in se uvede nov z odhodom iz Kranja ob 4.50, povratkom iz Medvod ob 5.20. Na tej liniji pelje istočasno še avtobus iz Smlednika, preko Inteksa na avtobusno postajo, avtobus pelje iz Praš po istem voznem redu preko Tiskanine na avtobusno. Nova linija je ob 16.25 Kranj —Mavčiče— Smlednik. Avtobusi na relaciji Kranj — — Škofja Loka —Kranj vozijo po starem voznem redu, s tem, da jih je ob konicah več. Avtobus Podblica — Kranj vozi po starem z odhodom iz Podblice ob 4.50 uri. Dodatno vozilo je ob 6.25 iz Zgornje Besnice za avtobusno, ob 15.20 vozi avtobus do Podblice. Avtobusi Duplje — Strahinj — Kranj vozijo po starem: avtobus ob 5.30 iz Dupelj pelje v Tiskanino in Planiko, ob 5.30 iz Nakla v Tiskanino, Savo in Iskro II. Nova linija je 15.20 Kranj — Strahinj — Duplje. Prestavljen je čas odhoda iz 19.45 na 20.15 iz avtobusne Kranj za Strahinj — Duplje. Za lokalni avtobus komunalna cona —Straži šče se uvede novo postajališče pri Tiskanini za delavce Tiskanine in obiskovalce Gorenjskega sejma. Avtobus bo vozil iz komunalne cone na Planino otok, Globus, avtobusno, Tiskanino, Stražišče, Iskra II. —komunalna cona. Drugi avtobus bo peljal s Planine otok po cesti Staneta Žagarja in preko novega mostu do Iskre II, nato nadaljuje preko Zgornjih Bitenj— Stražišča —Tiskanine, avtobusne postaje v komunalno cono. Ukinjajo linijo 5.20 Prebačevo — Hrastje—avtobusna. Nova linija je Trboje —Prebačevo —Hrastje preko novega rnostu v Iskro II—Savo — železniško postajo —avtobusno. Na tem avtobusu se vozijo le potniki z mesečnimi vozovnicami. Lokalna linija z odhodom iz Predoselj ob 5.10 se podaljša do Iskre II in nazaj na Stražišče. Ob 22.05 pelje lokalni avtobus iz Iskre 11-Labore —Železniška postaja —avtobusna —K oklica, Predoslje— Britof — Primskovo do avtobusne postaje. Drugi avtobus pelje ob 22.05 iz Iskre II —Zgornje Bitnje — Stražišče — Tiskanina -avtobusna postaja —Planina otok do komunalne cone. Uvede se* tiidi lokalni avtobus z avtobusne postaje—hotel Creina —železniška postaja. Vsi pogodbeni avtobusi s Planine za Iskro II in Savo bodo vozila s Planine otok, pobirali potnike na avtobusni postaji blagovni center, pri šoli Stane Žagar in na postajališču pri blokih. Zadnji avtobus odpelje ob 5.40 in ob 13.40 s postajališča pri otoku. Ob povratku se bo>do vsi avtobusi vračali preko Planine — Primskovega — Vodovodnega stolpa na avtobusno postajo. Na teh avtobusih bodo od 1. januarja 1983 obvezno uporabljali mesečne vozovnice Alpetoura, s tem, da bodo prenehale veljati vozovnice delovne organizacije Iskra Kranj. D. S. SfonCA-RADOVLJICA '^fcodL UG,6.10, 6.30, 7.15, 8f , 9.25 10.30,12^5, ^ 15.15,16.25,17.25,18.10,19.25, 8LED-RADOVLJICA «5, «00 6.25.6.45, 7.00, 7.20 ■'■ f>,222Q, 23.15 KJDHOM-ZASIP-BLED ' W 6.10, 7.00, 13.15 ^ED-RIBNO-BODEŠČE- ^ritno-bled '^odi- ;i5. 6.10. 7.15, 12.35, 13.20, 14 JO. 15-35. li4,2230 ^DOVLJICA-KRNICA &L5 ^DOVLJICA-BLED ^•"fcdi. v /i - Ar cm fi 15 6 45, 7.00, 7.15, 7.50, •i.«£: "»&! 9 30, >0.00, 10.45, 11.00. 11.45, 12.00, 12.40, 13.00, 13.30, 13,35, 14.00, 14.15, 14.20, 14.45, 15.15, 15.50, 16.10, 16.50, 17.00, 17.30, 18.00, 18.45, 19.35, 20.00, 20.40, 21-00,21.40,22.15 radovljica-b egunje odhodi: 5.40, 5.45," 6.15 , 6.40, 7.00, 7.40, 8.05 , 9.0.», 10.05, 11.05, 12.05, 12.55, 13.40, 14.15,.15.00, 15.45, 17.10, 18.20, 19.20, 20.20, 21.40, 22.05 begunje-radovljica odhodi: 5.20, 5.35, 5.50, 6.05, 6.30, 7.15, 8.15 , 9.15, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.05, 15.05, 15.35, 16.20, 17.30, 18.30, 19.30, 20.20, 21.30, 22.05 radovljica-b egunje-moste-jesenice odhodi: 6.15,14.15, 15.00, 15.45,20.20,22.05 j esenic e—mo ste —b eg un j e — radovljica odhodi: 5.15, 13.05,15.05, 17.05,21.t)5 radovljica-b egun jemo ste odhodi: 6.15, 12.55, 14.15, 15.00, 15.45 , 20.20, 22.05 moste-begunje-radovljica odhodi: 5.15, 5.30, 6.15, 13.20.15.17, 17.17, 21.20 bled-zasip-podhom odhodi. 6.00,6,35, 12.50, 14.20, 15.45, 21.20 BLED-kropa odhodi: 5.15, 13.15 KROPA-BLED odhodi: 6.20, 14.10 RADOVLJICA—P OSA VE C—KRANJ odhodi: 5.00, 5.30, 6.15, 7.40, 8.40, 9.40, 10.40, 11.40, 14.35,15.40, 16.40,17.40,19.10 * KRANJ-POSAVEC-RADOVLJICA odhodi: 5.05, 6.25, 7.25, 8.25, 8.25, 9.25, 10.25, 11.25, 14.25, 15.25, 16.25, 17.25, 18.25, 19.45, 21.40, 22.25 RADO VLJIC A-K ROPA odhodi: 5.20, 6.10, 8.15, 10.15, 11.30, 12.10, 13.20; 14.20,16.15,18.15,20.10, 21.20, 22.10 * KROPA -RADOVLJICA odhodi: 6.10, 7.18, 9.00, 10.50, 12.25, 14.10, 15.15, 17.30,19.15,21.15,22.10 RADO VLJIC A-KROPA-PODNART odhodi: 6.10,11.30,12.10,14.20,20.10, 22.10 PODNART-KROPA-RADOVLJICA odhodi: 5.00, 7.00,12.10,13.00,15.00, 21.00 RADOVLJICA—POSAVEC— PODNART odhodi: 5.40,13.30 PODNART-POSAVEC-n RADOVLJICA odhodi: 6.10, 14.05,22.05 boh. bela-bled odhodi: 5.10, 7.05, 13.10, 21.10 bled-boh. bela odhodi: 6.30, 12s65, 14.35, 22.30 j , brezje -otok -b eg.-lesce -radovljica odhodi: 5.20, 6.20, 13.20, 21.20 lesce—radovljica—brezje odhodi: 6.10, 13.00, 14,10 radovljica-b egunje-tržič odhodi: 7.40, 11.15, 15.00, 19.10 tržič -beg un je -radovljica odhodi: 8.30, 12.05,15.55, 19.55 žiri—škofja loka odhodi: 4.40, 5.45, 6.10, 6.50, 9.10, 11.10, 12.10, 14.10, 15.10, 16.10, 1810, 19.10, 5.50 -šolski škofja loka-žiri odhodi: 7.05, 8.15, *10.15, 1145, 12.15, 13.05, 14.20, 15.15, 16.15, 17.15,19.15, 20.15 cerkno—škofja loka odhodi: 5.35, 10.40 škofja loka-cerkno odhodi: 8.45,16.15 . javorje—škofja loka odhodi: 4.50, 6.20, 13.00, 17.45, 20.50 škofja loka—javorje odhodi: • 6.15, 14.20, 19.15, 22.15 s o vod e n j—ško f j a loka odhodi: 7.15, 14.10 škofja loka-sovodenj odhodi: 6.15,12.45,14.20,20.15 suhi dol—škofja loka odhodi: * 4.42, 12.10, 12.42, 17.00,20.45 škofja loka-suhi dol odhodi: 9.15, 14.20, 19.15 , 22.15 sorica—škofja loka odhodi: 4.55, 6.00 Zali log, 7.20 do Češnjice, 9.55 in 10.55 Zali log, 12.40, 17.40, 19.00, 21.15 škofja loka-sorica odhodi: 5.10, 6.15, 9.15, 10.15, 11.15, 14.20, 16.15, 19.15,20.15,22.15 železniki—škofja loka odhodi: 5.00, 6.30, 7.10,-8.05, 10.05, 11.55, 14.05, 15.05,16.05,18.05 škofja loka—železniki odhodi: 7.10, 8.15, 12.15, 12.40, 13.15, 15.15, 17.15, 18.15 ljubljana-škofja loka odhodi: 5.15, 5.50, 6.20, 6.50, 7.20, 7.50, 8.20, 8.50, 9.20, 9.50, 10.20, 10.50, 11.20, 11.50, 12.20, 12.50, 13.20, 13.50, 14.20, 14.50, 15.20, 15.50, 16.20, 16.50, 17.20, 17.50, 18.20, 18.50, 19.20, 19.50,20.20, 20.50, 21.20, 22.10 ŠKOFJA LOKA-LJUBLJANA odhodi: 5.05, 5.10, 5.40, 6.10, 6.40, 7.10, 7.40, 8.10, 8.40, 9.10, 9.40, 10.10, 11.10, 11.40, 12.10, 12.40, 13.10, 13.40, 14.10, 14.40, 15.10, 15.40, 16.10, 16.40, 17.10, 17.40, 18.10, 18.40, 19.10, 20.10,21.10,22.10 TRATA-KRANJ odhodi: ' 5.45 ŠKOFJA LOKA—JEPRCA— KRANJ odhodi: 5.05 TRŽIČ-KRANJ odhodi: 5.10,6.55, 13.15, 15.10, 21.15 KRANJ-TRŽIC odhodi: 5.55, 6.25, 10.25, 14.g5, 16.25, 22.25 GOLNIK-KRANJ odhodi: 5.00, 5.25, 6.15, 6.40, 7.00, 9.00, 12.30, 13.00, 13.40, 14.40, 15.00, 16.00, 17.00, 18.40, 19.35, 20.40,21.00 kranj-golnik odhodi: 6.00, 6.30, 9.10v 10.00, 10.25, 14.05-Iskra Labore, 14.25, 14.35, 15.30, ,16.30, 18.00, 19.10,20.00, 22.25 trstenik-kranj odhodi: 5.05,-6^00, 6.40, 13.05 kranj-trstenik odhodi: 6.20, 12.35, 12.55, 14.35,22.25 bašelj-bobovek-kranj odhodi: 5.00, 13.00, 15.00, 16.00,21.00 kranj—bobovek—bašelj odhodi: 12.00,12.25, 14.25,15.25, 22.25 bašelj-preddvor-kranj odhodi: 6.15, 6.55, 7.55, 12.55,16.55, 18.55 karanj—preddvor—bašelj odhodi: 5.40, 6.25, 7.25, 12,25, 14.25, 16.25, 18.25, 20.25 zg. bela-preddvor-kranj odhodi: 4.55 iz Preddvora, 5.55, 7.55, 10.55, 12.20, 12.45, 13.55, 15.00 iz Preddvora.' 15.55, 17.55, 18.55, 19.55 kranj-preddvor-zg. bela odhodi: 7.25, 8.25, 10.25, 13.25, 14.25 do Preddvora, 15.25, 17.25, 18.25,22.25 do Preddvora jezersko-k ran j odhodi: 4.30, 6.20, 7.50, 12.30,14.50, 16.50, 20.35 kranj-jezersko odhodi: 5.35, 6.25, 10.55, 12.45, 14.25, 16.25, 19.25, 22.25 cerklje-kranj odhodi: 5.00, 6.10, 7.10, 8.10, 9.10, 10.10, 11.10, 12.10, 13.10. 14.10, 15.10, 16.10, 17.10, 18.10, 21.10 kranj—cerklje odhodi: 6.15, 625, 8.25, 9.25, 11.25, 12.25, 13 25, 14.25, 15.15, 16.25, 17.25, 18.25, 22.25 za log-cerklje-k ran j odhodi: 4.45, 6.00, 7.00, 12.55,20,55 kranj-zalog odhodi: 6.25, 10.25, 14.25, 19.25,22.25 srednja vas-kranj odhodi: 4.55, 5.40, 7.25, 13.15,21.10, kranj-srednja vas odhodj: , 5.25, &30, 12.25, 14.25, 20.45, 22.25 * letališCe-šenCur-kranj odhodi: 6.10, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18X)0, 19.00, 20.00,21.00, 22.00 KRANJ-ŠENCUR-LETALIŠCE odhodi: 5.55, 6.40, 7.40, 8.40, 9.40, 10.40, 11.40, 12.40, 13.40, 14.40, 15.40,'L6.40, 17.40, 18.40, 19.40, 20.40, 21.40 MOSTE-KRANJ odhodi: 4.50, 6.50, 13.00, 16^00, 21.15 KRANJ-MOSTE odhodi: 6.25, 12.15, 14.25, 16.25,20.25, 22.25 LAHOVCE-KRANJ odhodi: 6.00 KRANJ-LAHOVCE odhodi: 5.40 ZG. BRNIK—KRANJ odhodi: 5.00,14.12 VODICE-KRANJ odhodi: 4.50, 6.10, 7.15, 11.10, 13.00, 15.30, 21.00 KRANJ-VODICE odhodi: 6.20, 10.15, 12.15, 14.20, 16.15, 19.30 , 22.15 VOGLIE-KRANJ odhodi: 4.50, 5.20 Voklo, 6.25, 14.50, 21.15 KRANJ-VOGLJE odhodi: 14.15,20.40, 22.15 SMLEDNIK -MA VClCE -KRANJ odhodi: 5.10 KRANJ-MAVČIČE -SMLEDNIK odhodi: 6.20, 16.25 kranj-smlednik-medvode odhodi: 4.55, 6.20, 15.20 medvode-smlednik-kranj odhodi: 12.55,14.50,18.55 kranj—mavčiče—medvode odhodi: 4.50, 6.20, 10.20, 12.20, 14.20, 15.20, 16.20, 17.20,19.20, 20.20,22.20 medvode-ma v čl če -kranj odhodi: 5.20, 6.30, 10.50, 13.20, 14.50, 15.50, 17.50, 19.50,21.10,22.45 škofja loka-kranj odhodi: 5.10, 5.40, 6.10, 6.40, 7.10, 7.40, 8.10, 9.10, 10.10, 11,10, 11.40, 12.10, 12.40, 13^40, 13.40, 14.15, 14.40, 15.10, 15.40, 16.10, 17.10, 17.40, 18.10, 18.40, 19.10, 19.40, 20.10, 21.10, 22.10 kranj—škofja loka odhodi: 5.15, 5.40, 6.15, 6.40, 7.15, 7.40, 8.40, 9.40, 10.40, 11.15, 11.40, 12.15, 12.40, 13.15, 13.40. 14.15, 14.40, 15.15, 15.40, 16.15, 16.40, 17.40. 18.15, .18.40, 19.15, 19.40, 20.40, 21.40, 22.15, 22.40 PODBLICA—KRA nj odhodi: 4.50, 6.15, 6.55, 11.00, 11.45, 13.00, 15.25, 17.00,19.00, 21.00 kranj—podblica odhodi: 6.15, 10.20, 11.10, 12.20, 14.20, 15.20, 16.20. 18.20,20.20, 22.20 duplje-kranj odhodi: 5.30, 6-05, 6.35, 7.05, 7.35, 8.05, 9.05, 10.05, 11.05, 12.05, 12:35, 13.15, 13.35, 14.35, 15.05, 16.05,17.05, 18.05,19.05, 20.35. 21.25 kranj-duplje odhodi: 5.40, 6.15, 6.45, 7.15, 7.45, 8.45, 9.45, 10.45, 11.45. 12.15, 12.45, 13.15, 14.15, 14.45, 15.20, 15.45, 16.45, 17.45, 18.45, 20.15, 20.45, 22.25 kranj ap-kranj 2p odliodi: 4.40,5.25,6.35,12.35,14.45 kranj žp-kranj a p odhodi: 5.00,6.00, 7.00, 12.55,15.05 O LAS 18>'STRAN TEKSTILINDUS proizvaja bogat asortiman tiskanih, pestro tkanih In enobarvnih tkanin iz bombaža in staničnih vlaken ter različnih mešanic bombaža s sintetiko ali sta-ničnimi vlakni. Na voljo so vam v Informativno prodajnem centru TEKSTILINDUS v hotelu Creina v Kranju. TEKSTILINDUS KRANJ k fth alp'es industrija pohištva Železniki POHIŠTVO ALPLES JE IZDELANO PO ŽELJAH IN POTREBAH POTROŠNIKOV SISTEM Triglav-moderni Programe pohištva TRIGLAV, LJUBLJANA in DRAVA za opremo vseh bivalnih prostorov razen kuhinj si lahko ogledate v našem maloprodajnem salonu v Železnikih. — možnost nakupa na kredit — možnost predelav standardnih elementov — nasveti arhitekta — brezplačna dostava in montaža pohištva na vašem domu Pred nakupom pohištva obiščite prodajalno Alples v Železnikih. Odprta je vsak dan od 8.—19. ure in ob sobotah od 8.—14. ure. DOBAVA TAKOJ! • Kupite otroku pohištvo, ki ga po izredno znižani ceni od 20—25 % nudi Lesnina v Kranju in na Jesenicah • Že za 13.896 din lahko opremite sobo svojemu otroku, ki jo bo prav gotovo vesel • Tore) če želite otroško sobo, pridite v Lesnino, saj nakup v Lesnini ne prinaša sreče in veselja samo otroku, ampak tudi zadovoljstvo in prihranek v družini — kupljeno blago vam do 30 km brezplačno pripeljejo na dom — trgovina je odprta od 7 —19. ure, sobota do 13. ure Vabi vas Lesnina Kranj in salon pohištva na Jesenicah — telefon: Kranj 24-554 — telefon: Jesenice 81-179 Obiščite nas tudi na novoletnem sejmu v Kranju od 10. do 20. decembra 1982. R O KOVNI K-PRIROČNIK 83 ZA VSAKOGAR! NOVA VSEBINA V NOVEM OVITKU! Tudi letos smo izdali rokovnik-priročnik za vse družbenopolitične delavce. predvsem sindikalne aktiviste, člane samoupravnih in poslovodnih organov in druge. Tekstualni del obsega aktualne prispevke o aktivnosti sindikata v delovni organizaciji, s shemo delitve prihodka, dohodka in čistega dohodka Koledarski de! pa vsebuje črtast blok z rezervnim vložkom (2x96 strani), beležni blok, telefonski adresar in kemični svinčnik. Vse je vloženo v ovitku vinsko (temne) rdeče barve, z dodatnim vložkom pa v kartonski embalaži. Rokovnik je po mnenju republiškega komiteja za kulturo in znar oproščen plačila dajatev na promet proizvodov. Cena 231 din. Naročila sprejemata DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Celovška 43 m Knjigarna Delavske enotnosti, Tavčarjeva 5, Ljubljana. Vsa pojasnila lahko dobite tudi po telefonu 320-403. »C NAROČILNICA — Pri DE, Ljubljana, Celovška 43, nepreklicno naročamo izvodov rokovnlka-prlročnlka 1983. Naročeno nam pošljite na naslov: ......................................................................................••.................. Ime in priimek podpisnika:........................................................................... Datum: (žig) (podpis naročnika) Delavska enotnost Poskusite srečo na srečkah ekspresne loterije, ki jo prireja loterija slovenije. V vsaki seriji je 100 dobitkov po 20.000 din in 283.000 drugih dobitkov v skupni vrednosti 18.000.000 din. PETEK, 10. DECEMBRA 1982 OBVESTILA OGLASI OBJAVE 19. STRAN O LrAS 3 HRANILNO KREDITNA SLUŽBA »SLOGA« KRANJ o.sub.o. Kranj, Jezerska c. 41 RAZPISUJE KREDITE ZA RAZVOJ ZASEBNEGA KMETIJSTVA V LETU 1983 Kredite bomo odobravali v naslednje namene: - gradnja ali preureditev hlevov s pripadajočo opremo' - nakup kmetijske mehanizacije - melioracija kmetijskih zemljišč — samo za melioracijske skupnosti kmetov - prašičjereja — le za preureditev hleva - nakup plemenske živine Kreditni pogoji bodo glede na namene kreditiranja različni. Določil jih bo izvršilni odbor na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana razvoja kmetijstva, ter sklepov Konzorcija za zagotovitev sredstev za proizvodnjo in preskrbo s hrano za potrebe SRS in sklepov LB, TBG Kranj. Kreditni pogoji so naslednji: - da bo odobreni kredit izkoriščen za namene, ki so predvideni v kreditni pogodbi - da bo potrebni kreditni material nabavljen na podlagi naročilnice HKS - da bo TZO »Slogi« oddajal vse pridelke, ki ga zavezujejo s člansko pogodbo - da je preusmeritev oziroma pospeševanje kmečkega gospodarstva v skladu z načrtom razvoja kmetijstva - da ima v primeru gradnje ali preusmeritve zahtevano gradbeno dokumentacijo - da je kreditno sposoben. 1983 sprejemala pospeševalna služba pri GKZ, TZO HKS, »Sloga« Kranj Prošnje za kredite bo do 20. 1 »Sloga« Kranj, Gasilska ulica 5. Osnovna dola HELENA PUHAR Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE Pogoji: - srednja ali višja šola ekonomske smeri, pet let delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev spre-'jemamo 15 dni po objavi L GOZDNO GOSPODARSTVO BLED TOZD Gozdarstvo Jesenice razpisuje javno, licitacijo za prodajo stanovanjskega objekta na Jesenicah, Razgledna pot 2. Predmet prodaje je stanovanjski objekt, pomožni objekt in funkcionalno zemljišče v izmeri 478 kv. metrov. Izklicna cena je 610.000 din. Pravico sodelovanja na licitaciji imajo uporabniki družbenih sredstev in državljani SFRJ, ki pred začetkom licitacije vplačajo kavcijo v znesku 30.500 din. K upca bremenijo vsi stroški, ki nastanejo v zvezi s prenosom nepremičnine v svojo last oziroma v upravljanje. Javna licitacija z zbiranjem ustnih ponudb bo v Četrtek, 23. 12.1982, ob 8. uri na sedežu TOZD Gozdarstvo Jesenice, Tomšičeva 68. Podrobnejše informacije o objektu in licitaciji lahko dobite na sedežu TOZD Gozdarstva Jesenice, dne 16.12.1982 od 8. do 12. ure. r~ ODKUPUJEMO SVINJSKE TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH! KOTO Koteks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug nar kmetovalcem mmo srečno m usnim novo leto ms. hitro in enostavno do zanesljive zaščite vašega avta! Garaža MOMO je masivna armiranobetonska garaža iz enega kosa. Dolga je 5,87 m, široka 2,74, visoka 2,40 m, težka pa 10 ton. V celoti je izdelana v tovarni. Gotovo garažo pripeljemo naročniku s posebnim tovornjakom. Na mestu, kjer naj bi stala, jp tovornjak spusti na temelje, ki jih prej pripravi naročnik. Postavljanje traja največ pol ure. Nato naročnik le še izdela tlak in lovilec maščob v garaži. vsestranska uporabnost Garažo MONO lahko uporabljamo za: — toplotno izolirane ali ne-izolirane varnostne garaže (posamezne, dvojne, trojne ali vrstne), — drvarnice, — manjša skladišča in — za druge pomožne zgradbe. WSTRESNIK industrija gradbenega materiala p.o. dobruškavas 68275 Škocjan, telefon /068/85-230, /068/85-231 i MERKUR kranj VAM NUDI ugoden nakup vagonskih in kamionskih pošiljk L CEMENTA pc 450 — anhovo v vrečah po ceni 3.765,18 din za tono naročila sprejemajo prodajalne: • gradbinka — kranj • dom — naklo I kašman in plevna -škofja loka • železnina — gorenja vas « železnina — radovljica • železnina — bled • kovina — lesce • universal - jesenice PODROBNEJŠA POJASNILA DOBITE V PRODAJALNAH! DEŽURNI VETERINARJI od 10.-17. 12. 1982 za občini Kranj in Tržič RUS JOŽE, dipl. vet., Cerklje 147, tel.: 42-175 RUDEŽ ANTON, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6a, tel.: 23-055 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-310 OBLAK MARKO, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice URH JANEZ, dipl. vet., tel.: 23-716 ali 25-779 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. Živinorejce na območju Gorenjske obveščamo, da zaradi varčevanja z bencinom sprejemamo naročila za veterinarske storitve vsak dan od 6.—8.30 zjutraj na tel.: 22-781 ali 25-779. Kasneje pa samo naročila za nujne storitve (kot so: porod, porodna mrzlica, napenjanje, kolika, izpad maternice, krvavitve, mastitis). Delovne organizacije, ustanove in občani! Izkoristite možnost nakupa počitniške prikolice ADR!A - Informacije lahko dobite tudi po telefonu: (064) 75650 ali 74860 GLAS 20. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 10. DECEMBRA 1982 — širok izbor gradbenega materiala, izolacijskih materialov, — stavbnega pohištva, — dekorativnih oblog, — ladijskega poda in parketov Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju od 10. do 20. decembra 1982. Na novoletnem J sejmu v Kranju vam nudi veliko izbiro ščetarskih izdelkov za potrebe industrije, obrti, kmetijstva, gospodinjstva in ustanove. Še posebno priporoča omela za čiščenje dimnikov, peči in štedilnikov. Delovna organizacija GOLICA TOZD ZARJA pozdravlja •obiskovalce novoletnega sejma v Kranju in vas vabi na svoj razstavni prostor v hali A Nudimo vam: — pohištvo — belo tehniko — akustične aparate — gospodinjske strojčke — stavbno pohištvo s popustom — peči za centralno kurjavo — gradbeni material Izkoristite sejemski popust in strokovno montažo. ZARJA in YU SKI POOL vam v posebnem paviljonu nudita: — majice z liki smučarskih reprezentantov — značke — koledarje — knjige o smučanju — antenin almanah HURA NAŠI Vsem kupcem in poslovnim prijateljem želi ZARJA tudi uspešno novo leto 1983. Vsem poslovnim sodelavcem želim srečno in uspešno novo leto 1983. Ščetarski mojster Maks Žnidar . TOMAŽINČlC JOŽE in IVAN predelovanje zdravilnih zelišč Graditelji: tudi letos na tradicionalnem novoletnem sejmu v Kranju. Obiščite naš paviljon! Pričakujemo vas z našimi izdelki in nasveti. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj, b. o. Stražišče, Pševska 18 Na enem mestu vam nudimo po konkurenčnih cenah in hi tro dobavo celoten izbor gradbenega materiala: — vse vrste opečnih in betonskih izdelkov — vse vrste betonov in gramoza — izolativne materiale — apno in cement — opečni montažni strop »NORMA« — vogalnike, opečne tuljave, dimnike Po telefonskem dogovoru vam pošljemo predračun tudi po pošti. • _ Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarna Kran,, S.ra- žišče. Pševska18, tel.: 21-140 ali '^^priporočamo! Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju od 10. do 20. decembra 1982. V novoletnem paviljonu blagovnice FUZINAR na Gorenjskem sejmu vam med ostalim blagom široke potrošnje posebej priporočamo nakup likalnega stroja EI NIŠ. Izkoristite novoletni popusi. PETEK, 10. DECEMBRA 1982 OBVESTILA 21. STRAN O ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in babice v v FRANČIŠKE HRIBERSEK se zahvaljujemo dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje, sosedom Babičevim, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, ter gospodu župniku za opravljen obred VSI NJENI Kokrica, Škofja Loka, Gorenja vas, 4. decembra 1982 ZAHVALA Ob izgubi našo drage sestre, svakinje in tete JOŽEFE ZAVRŠAN roj. PLUT se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izraze sožalja ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala tudi osebju UKC — Nevrološki oddelek ter dr. Koseliju za prizadevno zdravljenje. Zahvala tudi f.. župniku za pogrebni obred ter pevcem DU Kranj za žalostinke. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, Žužemberk, 8. decembra 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete ANTONIJE PRESTOR • roj. ARNEŽ • krpno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, botrom in drugim za pomoč v težkih trenut-Bv, i/raze sožalia podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi sode-m, 1ZITU kstilindusa in živil za podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Prisrčna hvala lavcem tudi goSpodu kaplanu za lep govor in pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! j ŽALUJOČI- sinova Lojze in Lovro, hčerka Tončka z družinami, brat Jože ter drugo sorodstvo Srednja vas, Predoslje, 2. decembra 1982 se kih ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tete in tašče JOŽEFE BRULC roj. KOBE se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom. Posebej se zahvaljujemo dr. Miranu Žgaj-narju za dolgoletno zdravljenje in g. župniku za opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT PRISRČNA HVALA! Hčerka Anica z družino ter družine Štular, Meglic, Brulc, Udovč in drugo sorodstvo Jezersko, Dolž pri Stopičah, Sp. Jezersko, 26. novembra 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, žene, stare mame ter sestre MARIJE LOMBAR roj. VALJAVEC — Svečove mame z Babnega vrta m za darovano cvetje in izrečena sožalja, ter vsem, ki so jo spremili na zad-se iskreno zahvaljujemo vse ^ vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom. Zahvaljujemo nji poti. Posebno se tanvaljuj pomoč ter zdravstvenemu osebju Bolnišnice Golnik. Iskrena se dr Tomažu Hriberniku za opravljene pogrebni obred ter moškemu pevskemu zboru s Trstenika hvala g- župnjk" ioStinke Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Tekstilindusa ter-Iskre Kranj. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! i • r/^fhn Francka z družino, sin Joža z družino, sestre in brat ter drugo sorodstvo ž, hčerki zoik/d 'Škofja l.oka. I.TH. Odeji. K/ in osnovni soli Cvetki (mi.u llvala tudi organizaciji /H \OV V11 mase-Sv. Duh. prapoi'si akoina pevcem. govornikoma in g. župniku za oprav l jen pogrebni obred Vsem m vsakomur si- enkrat iskrena hv ala. ŽALlJOCl VSI NJEGOVI Sv. Duh. Škofja l.oka MALI OGLASI telefon 27-960 1PRODAM I Vodam več PRASlCEV, težkih (»d -K) do 150 kg. Posavec Ki, Podnart 7994 I Vodam trd TERVOL (5 cm) ter dve kletni OKNI 140x90. Zg. Brnik 5 12380 IVodam 12 kv. 111 macesnovih OBLOG. TVšan, Hraše 14, Smlednik 12381 IVodam suhe smrekove in hrastove .DESKE in PLOHE. Marjan Cof, Praše 15, Mavčiče 12382 Prodam otroško POSTELJICO. Pavel Zupanec, Savska c, 10, Kranj 1238) Prpdam gloliok otroški žametni VOZIČEK, GRAMOFON tosca 20, KAVČ in planinske ČEVLJE št. :)8. Carman, Kebetova 18, Kranj 12384 Prodam 1(X) kg težke PRASiCE. Ilovka 4, Kranj 12385 NIKON EM z opremo, prodam. Ogled popoldan. Gaber, Preddvor 68/A 12380 Ob nenadni in boleči izgubi našega drugoga možu. utku. brutu, zetu, svaku in stricu • TONETA KLUNA ■ iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom i/. Čirč in novega naselja za nesebično denarno pomoč, cvetje in tolažbo v najtežjih trenutkih. Hvulu vsem prijute-M11 in znancem za izrečeno sožalje in vsem tistim, ki so ga v tako velikem števi-pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se Alojzu Blazniku za poslovilni govor ) grobu tei pevcem ISKRK. Hvala tudi vsem sodelavcem Iskre — TKA in AT«C. )sebno zahvulo smo dolžni dr. Rozmunti [n g. župniku zu govor in pogrebni >ied ter cerkvenim pevcem iz Čirč. Lepo se zahval ju jemo'KS Cirče za pod ar j e-(vet je Hvuiu tudi 4. c ir. 7. c razredu OŠ Stune Žagar zu utečeno sožalje. podarjeno cvetje ter spremstvo nu zadnji poti. VSKM SKUPAJ I\ VSAKEMU POSKBEJ, ISKRENA HVALA! ŽALlJOCl: žena Marica. sin Branko in hčerku Barbka ter drugo sorodstvo Z A H V A L A Ob boleči izgubi ljubega možu, očetu, očima, starega očeta, bratu in stricu v v MIRKA ALJANCICA šoferja SAP — Integral Tržič v pokoju ■se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom in zrTancem zu izruženo sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebnu zahvalu velja Integralu — enoti Tržič in Ljubljana, Združenju šoferjev m avtomehanikov Tržič in Slovenije, Živilu — Centrul Kranj, sosedom in krajanom Kočevnice. vsem govornikom, pruporščakom, pevcem, župnikornu zu pogrebni obred in dr. Martinčiču za zdruvljepje. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Bistrica, Hruška, Kovor, Buenos Aires, Graz, Kranj Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage mame in stare mame JULIJANE RESMAN Jeromove mamo iz Begunj s(> 1 ki oni dn ul ju jemo v sem sorodnikom, znanc em, v usc anom. ki so jo spremili na zadn ji poti, ji (ki oval i ,et|e tei denar za dobrodelne namene in nam izrazili sožalja. Posebno se zahvaljujemo po. 11 v 1 ■' ilnim sosedom zu pomoč, ch . Jožetu Jensterlu zu dolgoletno zdrav ljenje. Gasilskemu dru st u. upokojencem. S/DL. pevcem z.a zalostinke ter g. župniku /a lop pogrebni obred. VSI N.II NI! Begunje, "28. novembra 1982 Z A H V A L A ()li boleči i/e.ubi n.e.e nenadomestljive mame. babice, prababiče. tašče, sestre 111 tete MARIJE SAJOVIC Jerdanove mame iz Orehovelj is k reno zalival < orno dobrim sosedom, sorodnikom, znani em in v sem. ki ste nam izrekli soža (yiri, 1 m cvetje 111 i" tako stev dno spremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala gospo , I V«•doseli /a lep p< 'lebni obred, govorniku za poslov ilne-bescde, pevcem za zalo . I' ! t'i\ 0111.1 Kokre (ilobu . Iskra eoinmeree in organizaciji /V VI za podaj jeno/ vet je .„„„m pi tpor 1 1 ki : 11 in gnibiirju Jelai |U /a častno spremstvo. ŽALUJOČI \ SI NJIM Orehov I je. Predosl je. \ isoko. 10. dec embra-1982 IVodam hrastove PLOHE. Vinko Kotar. Podi eča 101. Mavčiče 121)87 IVodam ZAGO veniciffnko, za razrez hlodovine in avto CITROEN - spaček. Jože Koselj. Doslovče 21. Žirovnica 12388 Prodam PRAŠIČA, težka 150 in 250 kg ter TELICO za zakol Pipanova 40, Šenčur 12389 IVodam čmobel TELEVIZOR RR NLš ter PRALNI STROJ naonis, tudi za dele (ugodno). Marija Kajdiž, Poljšiška c. 5, Bled 12390 Poceni prodam PEC za centralno in FIAT 13(X), po delih ter BMVV 1600, generalno obnovljen, na gradbeni kredit. Za ki a j še k, Gobovce 9. Podnart 12391 IVodam TELETA. Jama 4, Kranj 12392 IVodam zelo dobi«, obrana JABOLKA 111 FIŽOLI ter poceni prodam POROČNO OBLEKO. Ribno 27, Bled 12393 Prodam ŠIVALNI STROJ bagat. KIJUCE gedore in FIAT 850. Lončariček Slavko, Ret nje 11, Kl iže 12394 Prodani PRASiCE za zakol. Voglje 50 12395 Poceni prodam staro SPALNICO in PRALNI STROJ gorenje. C. na Belo 2/A, Kokrica 12396 IVodam 380-letrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO. Goričnik, Studenčice 15/A, Lesce 12397 Prodam POHIŠTVO dnevne sobe s sedežno garnituro. Informacije po telefonu 27-611 - Kranj 12398 GRADBENO BARAKO iz opažnih elementov, prodam. Telefon 22-263 12399 Ugodno prodam novejšo SPALNICO z jogijem in raztegljiv KAVČ in sobno OMARICO ter plinski kuhalnik 11a tri gorilce, vse v najboljšem stanju. Ogled možen vsak dan. Franc Jaklin, Mrakova 2, Kranj, tel. 24-663 12400 Prodam 7 tedno» staro TELIČKO. JSrednia vas ;>;>, Šenčur 12401 Poceni prodam ZRAČNO PIŠTOLO. Telefon 27-224 t , 124012 IVodam polovico mlade GOVEDI, TELETA za pleme, borove PLOHE in DESKE ter suha mešana DRVA. Voglje 88, Šenčur !240) IVodam TELICO za zakol. PUN TE, mehka DRVA in BUTA RE. Sr. Bitnje 22, Zabnica ^ 12401 IVodam več PRASiCE V, primernih za rejo, težkih od 20*do 80 kg. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 12405 MOTORNO ŽAGO husqarna, mala rablieno, prodam. Bašelj 7. tel. 45-371 J 12406- PRASlCA za zakol, kiinljenega z domačo hrano, prodam. Hraše 39, Smlednik 12407 Prodam komplet otroško POSTELJO. Omejc, IVebačevo 7, Kranj « 12408 NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, temne in svetle barve, prodam. Zg. Bitnje 130pri puškami 12409 Prodam PŠENICO. Naslov v oglasnem oddelku. a ^ . 12410 Prodani PRASlCA za zakol. Nasovče 10, Komenda 12411 Prodani RADIATORJE jugotherm, 900/400, 900/600, 6T>0/8(X). Roman Leban, TYojarjeva 43, Kranj 12412 Prodam semenski KROMPIR saskia. Hrast je 46, Kranj 12413 IVodam KRAVO |x> izbiri. Mavčiče 53 12414 Ugodno prodam MIZICO in dva STOLA (lupinici). Telefon 28-249 12415 IVodam TERMOAK UMULACIJSKO PEC 3 kW, ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) sobno 1*'Č. mizo za v dnevno sobo, SMUCl (190 cm) ter »pa ličarje« št. 42 in 38. Cena po dogovoru. Tel. 23-067 12416 Prodam malo rabljen otroški VOZIČEK peg. z zimskim in letninr vložkom. Informacije po tel. 22-620 12417 IVodam dobro ohranjeno kombinirano KNJIŽNO OMARO s klubsko MIZICO Infonnacije po tel. 27-793 od 14. do 17. ure 12418 Prodam dva PRASlCA za zakol.,Franc Bizjak, Predoslje 133 . 12419 Ugodno prodam ŠTEDILNIK gibo (4 plin, 2 elektrika). Telefon 21-773 ' 12420 IVodam MOTORNO ZAGO v garanciji, 40 mečev (alpina). Naslov v oglasnem oddelku l2421 IVodam ZIMSKI PMSC št. »0. Popo-vič, Ul. XXXI. divizije 50. Kranj. Ogled popoldan „ 124,22 Prodam J(Xil POSIELJO 200X 160 Kličite po tel. 26-553 12423 Ugodno prodam ŽELEZO, premera 10 - 250 kg in premera 6 - 250 kg, bakreno PLOČEVINO 0,55. Informaciji po telefonu 22-957 12424 EX( ENTRICNO STISKALNICO. 35 ton, prodam za 18 SM. Informacije po telefonu 26-147 . 124£> Prodani tennoakumulacijsko 1 Et 4,5kW IteAeva 2, Kranj, tel. 25-589 1242b Prodam električni ŠTEDILNIK. Dijana Roft, Mlaka 2, Radovljica 1242/ Prodam MIVKO. Telefon 21-871 12428 Prodam SIPOREKS (5 cm), 10 kub. m. C. žele/.arjev 21, Jesenice ./Jl4*"* Poceni prodam t m jnožarečo PEC ktlp-persbuseh m sklopko s potisno plošč*) za tovorni avto mercedes 150 KM, ongmal novo. Informacije po tel. 78-018 124,X) Prodam- PRALNI STROJ gorenje 620 bioS. Naslov v oglasnem oddelku 12431 Prodam KAVČ in dva FOTKLJA Eržen, Podi u bil ik 85, Škofja Loka, telefon 61-446 /s Prodam nov ženski krznen PLAŠČ št. 44 Hrast je 206 (Jenko) 124.» Prodam KOBILO. (»ripuščenov težko. Jurij Kavčič, Jarčja dolina 20, Ziri 12434 EI.EKTROMOTOR »Rade Končan., star eno leto, 33 kVV, 970 .diratov/minuto, l drsnimi obroči in oljnim zaganja čem, prodam. Primeren je /a žage ali večje gone, lahko tudi za pivtlelavo v generator. Telefon 065-88.065 Prodam 100 kv ^n lirastovega lamelnega PARKETA. Zg. Bitnje 134 (BozmaiO Zaradi selitve prodam kuhinjsko MIZO. štiri STOLE, PRALNI STROJ kom-Ipnirab ŠTEDILNIK (plin, elektrika) in HIJKDILNIK Cenjene |H)iiudbe pošljite pod: Bled , 124 :' Prodam namizni vitalni stroj »ML-TALAC, ČAKOVEC. Inlormacije 77-778 Prodam 250 kg težkega PRASlCA ali zamenjam za debelo KRAVO. Dvorje 44. Cerklje Prodam semenski KROMPIR vesi DESKE 25 mm. Zg. Brnik 73. Cerl 12513! Prodani dobro 200-kilogramsko TEHTNICO. Pšenična polica 8 12514 Prodam dva mesnata PRASlCA. teika od 140 do 160 kg in težko KRAVO simer.-talko, s teletom ali brez. Zalog 17. Cerki ? 12515 Prodani samsko SOBO temno-rjav* barve. Informacije po tel. 23-877 od 16 di> 19. ure 12516 Prodam 100 kg težkega TELETA. Z ša 47/A Begunje na Gorenjskem 12">I~ Ugodno prodani 120-litrski, skoraj no* HLADILNIK. Telefon 26-319 "l25k6 Prodam za polovično ceno dvodnevni PENZION v hotelu Creina v Kraniu. a dve osebi. Naslov v oglasnem oddelku 125» Prodam PRASlCA, težkega priblifco lOOkg.Goriče 10, Golnik 1251 Prodam več metrov suhih mestnih DRV. Babni vrt 6, Golnik Dnevno SVEŽA JAJCA dobite pri Ba-du, Križe 81 125a1 ^ Prodam termoakumulacijsko PEĆ" elind, 2,25 kW. Telefon 49-145 12523 Prodam 5 kub. m suhih macesnovifc PLOHOV 8 cm. Informacije po telefonu 57-148 v.soboto od 14. ure dalje l iS "H Prodam mladiče NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, stare 8 tednov. Kopa!ž\j 9, Škofja Loka igjgj Prodam jalovo KRAVO in eno leio staro TELICO; in podarim dobrega PSA - čuvaja in več PIŠČANČKOV čkov). Pungart 9, Škofja Loka 12536 Prodam LATE za kozolec in GA J BIČE. Janez Markelj. Sevlje 19, Selca i2čr Ugodno prodam eno leto staro frano sko POSTELJO (novejši model), veliko-c 200x 180 in nadposteljno POLICO .1 vgrajenim radijskim sprejemnikorc s uro. Krznar, Rudija Papeža 1, Planini II., Kranj Prodam PEC kuppersbusch za euin? ogrevanje, novo, 15.000 ccal. Kune, Be^J- n*e 9/A Prodani 8 mesecev brejo KRAVO Luk 10, Šenčur 139% Prodam dve OMARI, dva STOLA. MIZICO in kompletno posteljo, dobe« ohranjeno (češnja). Ogled "popekim. Partizanska 1, Kranj Prodam TELICO v devetem brejosti. .Logonder. Crngrob 6. Zal Prodani SEDEŽNO GARNITURO Telefon 064-60-837 od 15. do 16. ure ličsii Prodam dva PUJSA, težka p« 120kg, krmljena z naravno krmo. Skope*~ Loj 19, Škofja Loka Nujno prodam skoraj nov SlVALN". STROJ bagat danica, ugodno. Be^ter. Novi svet 10, Škofja Loka Prodam PLOČEVINO, debeline 5 rarr 700 kg. Klemenfič, Predmost 27. Polsan* nad Skofjo Loko Prodam STRUŽNICO za les in n*Cnv pleten KOMPRESOR, starejši letni Zaje, Forme 12, Žabnica Prodam 9 tednov stare PUJSKE. Studu, Zirovski vrh nad Zalo 4, Gorenja\»> j Ugodno prodam ŠTEDILNIK "k ppersbusch. Ogled v soboto in nedeljo ođ 8. do do 12. ure. Kranj — Zlato polje. U 1. avgusta 1, pritličje desno Prodam 180 kg težkega PR/ ^CSL Lu že 47, Šenčur Prodani prenosni RADIO-TV-K SKT-NIK rekorder. Jože Omejc, Sorliuva^L Kranj . Prcidam 150 kg težkega PRASlCA zakol. Lahovče 14, Cerklje Prodam PRASlCA za zakol. PredJs 85, Kranj PrcKlam 15 kv. m hrastovega PAI TA. Antolkovič, Britof 220 C. I Prodam PEC za etažno ogr« 12.(XX) ccal. I 11 formacije po (^t 061-315-666 - int. 57 dop*»ldan Zupan, Podbrezje 32, Duplje Prodam brejo KRAVO, ki bo t ret k etila. Grad 15, Cerklje, tel. 42-167 13 Prodam KRAVO si.aentalko. po teiV PrcKlam 3 PUJSKE, težke po ^ 12-colViki GUMI VOZ in 4 GUME coi** n en tal 145x 13. Berložnik, Za žat, : Bled UH> Prodam PRASlCA za zakol. Jan^; K* lan, Zapoge 11, V (Klice Prodam KRAVO s teličkom. K0N -ŽRE BETA, PLOHE in DESKE. A^ Zapoge 15, Vodice Prodam novo tenmo-modro MC3KV OBLEKO s telovnikom, št. 46, kroj, boljša kvaliteta in. smučarska HOVKO za večjo postavo. Telefon I Lutzovo zeleno SOBNO PEC, dve ZIMSKI GUMI 5.60X13 ter dve U* SK1 GUMI 145X13. prodam. T^ (K;4-70-211 Prodani novo enoosno traktorsko P^1 KOLICO. Biček, Mošnje 26, Radovi USJ1" Kodam PRASlCA, težkega od IS 200 kg. 01 ševe k 40, Preddvor Prodam malo rabljeno 120-litrsko ko*-"" binirano PEČ za v kopalnk-o. Sp. 1 je .51 Prodam dobro ohranjeno SEDF. V GARNITURO. Pipan, Veljka Vlahv^s l0,Ugodno prodam 2.5 kW ternuMNi. ^ ki ci i s ko PEC, še v garanciji in PEt m olje EMO 8. Ogled od 16. ure ail Mavec IVebačevo 26. Kranj Prodam nekaj KOSITRA Te! 1 I l_.vS> do|M)l(lne KUPIM Kupim otroško KOLO. .»d 5 do 'K Hraše 12/A, Lesce I" ■ 1 2 I 1 SC Vi , SS ■ : S *1EK, 10. DECEMBRA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 23. STRAN GLAS Kapn 200 kg drobnega KROMPIRJA, sito 27, Bled 12486 dobro ohranjeno dvodelno iz trdega lesa in dobro ohranjen iUDlLNIK. Telefon 064-27-743 12487 . fopin dobro ohranjeno »CENTRIFUGO« u sušenje perila. Matevž Trojar, -vzniki, Na Plavžu 71 12488 Kupim 8 in 5 cm PLOHE. Mizarstvo ^Jec, Strahinj 23, Naklo, tel. 47-123 12489 Kupan ELEKTROMOTOR, 11 kW, «1 obratov Jože Lombar, Olševek 40, Sddvor 12559 hm ZIDAKE, OPEKO, PORO-JT 8, PUNTE, BANKINE, OPAŽ, n 1 leto staro ZASTAVO "lOl ^ Vprašajte od 15. do 17. ure po 327 — Lesce i^oto J^MZ 250 lux, letnik 1981/6 ter nava II. Hudobivnik, G ros ova ^dve ZIMSKI GUMI s PIATI- ^aZ-101. Telefon 25-398 12373 ^^a850-letn,k s «Z^STAVO 750, 1«"»'«;;, *m»no, zaleteno v sprednji desn lahovica 7, ivanj ^®piet »FlCOTA«, prodam po dehh^ VUcovič, Siškovo naselje 40 1244« l*AT 850 special, kammbokran^ pro- IveW, Begunje 75 na Go-MOTOR Od Z-101 ter nekaj letnik ^triran do apnla 1983. Telefon t^n FIAT 125 special, itali^nsk, Sk 1972. Stojan tfavidovič, Veljka rfSvbmnietnik 1976 ^ugodno prodam- Tel. 064-2^531 Ajdam ZASTAVO 750 de lux stare iS «f;Tpo delih ter klavno »NIKO hohner »Verdi 5« 120 ba Vi registrov. Ilija Perković, Trg Sve. ^Slbro ohranien FIAT 12Met- * »O.Jože Omejc, Sorlijeva 21, Kranj JGL, letnik 1981, rjave barve pohranjen, ugodno prodam. Manja ^ Aderias 29, Cerklje ^ JS^n ZASTAVO 101 lux, 1978, brez ^m ln. Urh, Zasavska 28^, fe^DO «0 S, I-* i^v Golniška 56 , . jptnik podani 7 A STAVO 101 comfort, lemi* 1300, iHSf telC57 «l 124M k^l^rfvololM5 staro »v« ohranjen KENAULT ^. f«nna do 4.8. 1983. Vitoroir Blagaj V'Ž4WARTBUBG de |ux, s P°; ^zs »s^rss^ 1983. Jože Pernuft, IV1U"12467 CToRNMK OM. Inform- i>'t«l. 064-65-005 fi00 ari. osebni avto VW l6(W van ^S^ega ali po delih in o a«geCJva <^ievlc«, še v garanciji- M ^459 ^ Veljka Vlahoviča 4, Kranj vW.FICOTA« po delih. Roš ^ v&^MrsrAVO 750, letnik Mirko Hrovat, Dovje 14, Mojstrana >mNi0SKVlC. 30.0001 km. Oblak Bohinj ska Bjatnca 124g * ^ karaml.olDrano^IANU, ^ ^ • .^formacije po tel. um o/ ;edeljo. Oto uoiu, ----- JV^ 7.aT4vn 750, letnik 1973. ffioT^ 1983 S ! •"^ovljica, Gorenjska c. 33/ Prodam GOLFA JGL, starega 18 mesecev. Informacije v soboto med 15. in 17. uro po tel. 78-154 12587 Ugodno prodam 4 mesece starega GOLFA JGL. Ogled pri Gogala, Bled, Partizanska 32/C 12469 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, registrirano. Ošabnik, C. JLA 6, Tržič 12470 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Cuderman, Bašelj 5, Preddvor, tel. 45-295 12471 Prodam rezervne dele za ZASTAVO 101 Ogled vsak dan. Zglasite se v gostilni v Zg Besnici 12472 Prodam osebni avto POLONEZ 1500, prevoženih 11.000 km. Informacije po te-, .lefonu 28-792 12473 Prodam dva MENJALNIKA in druge rezervne dele za Z-1300. Jevtič, Radovljica Cankarjeva 31/A, tel. 75-979 12474 Prodam ZIMSKI GUMI jrajal 145/13 in snežne verige (grupa 3). Informacije po tel. 79-528 12475 Prodam desna vrata od 126-P. Pušta 1 89, Škofja Loka 12476 Prodam ZASTAVO 750, prva registra-ciia 1977. Križnar, Godešič 40, Škofja Loka 12477 Ugodno prodam AUDI 80, letnik 1975, registriran do 22. 11. 1983. Naslov v oglasnem oddelku 12478 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do septembra 1983. Klemen-čič C. talcev 21, Škofja Loka, telefon 064-62-294 12479 ZASTAVO 101, letnik 1978, prevoženih 48 000 km, dobro ohranjeno, prodam. Ta-cer, Hrastje 208, Kranj 12480 Prodam ohranjeno ZASTAVO 750 lux, letnik 1975, registrirano do julija 1983. Brane Šmuc, Binkelj 34, Škofja Loka 12481 Ugodno prodam NSU 1200 C, letnik 1974, registriran do julya 1983. Miran Mravlje, Zirovski vrh 63, Žiri 12482 Prodam IMV kombi, visoki, dvoosni, neregistriran. Dvorje 96, Cerklje 12483 Prodam ŠKODO 110, celo ali po delih in nove BLATNIKE, MOTOR in menjalnik v odličnem stanju. Knaflič, Staneta Žagarja 7, Kranj 12484 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Telefon 70-211 12485 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Okroglo 20, Naklo 12569 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975 -december. Smlednfika 23, Kranj 12570 Prodam FIAT 126-P, letnik 1979, dobro ohranjen, za 10 SM in KUPIM novo ZASTAVO 750 LE ali 850. Radovljica, r svobode 21, tel. 26-361 - int. 52 dopoldan 12571 * Predam nova ŽAROMETA in MENJALNIK za RENAULT 14 ter dele za r.4. Telefon 74-368 12572 Kupim prednje steklo za Z-101. Sošič Novica, Oprešnikova 12, tel. 26-409 12573 NSU 110 PRINZ, vozen, prodam za rezervne dele. Najraje skupaj, cena 12.000 din Tine Hočevar, Zapoge 6, Vodice . 12574 Kupim GOLF diesel, letnik 1982. Na-«lnv v oglasnem oddelku 12575 Prodam FORD TA UNU S 1.6, letnak X974, za 20SM. telefon 22-609 12576 Prodam JUGO 45. Štirnova 10, Prim-skovo- Kranj _ Prodam ZASTAVO 750, l«tnik 1974. Ribnikar, Zasavska 49 b, Kranj Prodam obnovljeno in na novo registrirano ZASTAVO 750, letnik 1968, cena 3 SM. Draksler, Sv. Duh 20, Škofja Loka 12577 Prodam osebni avto 125-PZ, letnik 1974, neregistriran, v voznem stanju, cena 1 SM Jeršin, Medvedova 7, Jesenice • 12578 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1979. Ogled možen v petek, 10. 12. 1982, od 15. ure dalje. Doslovče 7, Žirovnica 12579 Prodam FIAT 1300, letnik 1974 za 1,9 milijona dinarjev. Ambrožič, Kranj, Va- liavčeva9. « _ ||fl§II STANOVANJA = Ntijno~iščem SOBO v Kranju. Šifra. Veliko odsoten Zamenjam trosobno komfortno STANOVANJE v Ljubljani za enakovredno v Kranju. Ponudbe po tel. 22-170 12491 Na STANOVANJE vzamem fanta. Telefon 27-201 ' .12492 Iščem GARSONJERO v Kranju ali Radovljici (centralna). Kličite po telefonu 74-519 12493 Mlada tričlanska družina išče STANOVANJE. Telefon 27-003 12494 Oddam SOBO fantu ali dekletu. Šifra: Študenti l'24^5 GARSONJERO ali SOBO s souporabo kopalnice, išče mlad fant. Cenjene ponudbe pod: Kranj in okolica 12496 V opremljeno SOBO sprejmem moške stanovalce. Stritar, C. na Klanec^3L KKupim STANOVANJE, od 25 do 35 kv m na relaciji Radovliica-Bled. Ponudbe po tel. 064-67-251 od 17. do Rure i POSESTI ~~ Kupim GOZD. Mušič, Sp. Brnik 31, Cerklje . a . 12581 Prodam GARAŽO na Planini, najboljšemu ponudniku. Kličite po tel. 28-328 popoldan 12582 Prodam NJIVO pri Domžalah, oddaljeno od centra 2 km, v izmeri 11.800 kv. m. Naslov v oglasnem oddelku 12499 GRADBENO PARCELO do 600 kv. m, kupim na relaciji Škofja Loka-Medvode^ Ponudbe pod šifro: Gradnja ZAPOSLITVE i Iščem redno ZAPOSLITEV v Skofji Loki ali Kranju, v lesni stroki (ni pogoj). Naslov v oglasnem oddelku IZGUBLJENO! V sredo, 1. decembra zvečer se je v gozdu med Šenčurjem in Britofom izgubil nes angleški boksar, svetlo rjave barve po prsih pa bele barve. Star je 15 mesecev. Okrog vratu ima ovratnico-vengo, siisi na ime ES. Kdor ga je videl, prosim, da to sporoči na tel 41-033 ali na naslov Brane Celjer, Mlakarjeva 6, Šenčur ali ga najditelj proti nagradi vrne. Od Šempeterske ulice do zdravstvenega doma v Straž išču sem izgubila ZLATO VERIŽICO Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne na naslov: Zofija Globočnik, Šempetrska 35, Stražišče ' 12507 = PRIREDITVE vsako soboto ob 20hpies v POLJANAH skupina . TRGOVCI DISCO — vsako soboto, ob 19. uri v domu KS STRAŽIŠČE. Vabljeni! 12583 PLESNI TEČAJ v Škofji Loki -VSAK PETEK, ob 19.45, v športni dvorani »PODEN«. Poučuje J. BORISEK 12362 Ansambel SIBILA vabi na PLES, in sicer v SOBOTO ob 20. uri v HOTEL TRANSTURIST in NEDELJO ob 16.30 na-PRIMSKOVO! 12503 KUD NAKLO prireja vsako soboto ob 19. uri PLES v DOMU KOKRŠKEGA BATALJONA Naklo. Igra skupina TARANTELA. VABLJENI! 12504 4ttt»ti-0 vabi danes in jutri v restavracijo hotela Creina v Kranju, igra MODRINA, pričetek ob 20. uri. Rezervacije na telefon: 23-650. LOTERIJA OSTALO NAJDENO Najdeno žensko KOLO modre barve se dobi v Srednji vasi 40 pri Šenčurju 12505 V soboto sem pred Globusom našel šop KLJUČEV z usnjenim obeskom. Telefon 23-128 12506 Tovarna obutve ALPINA ŽIRI Delovna skupnost skupnih služb, TOZD Proizvodnja, TOZD Prodaja Dodatek k oglasu, objavljenem v Glasu št.: 92 — 7. 12. 1982: Za vse delovne naloge in opravila velja ugotovljeno in priznano z delom pridobljeno delovno zmožnost za opravljanje določenih del in nalog. Od marca do novembra 1983 iščemo VARSTVO za 10-mesečnega fantka na vašem ali našem domu. Kadunec, Lojzeta Hrovata 8, Kranj 12508 Iščem enourno VARSTVO za dvoletnega otroka, v bližini vodovodnega stolpa. Milojčič, Ul. XXXI. divizije 56, Krarij 12509 Oddam DELAVNICO v najem, za mirno obrt. Ani Gradišnik, Medvedova 1, Jesenice 12510 Preklicujem izgubljen zavarovalni blok št. 1036651-1036675. Janez Zaplotnik 12511 2. decembra 1982 ponoči so nenznanci prinesli POSODO za smeti. Dobi se v Britofu 16, Kranj 12584 OBVESTILA Nudim storitve VRTANJA in DOLBE-NJA s kompresorjem. Telefon 064-62-581 12502 avtomurka tel. 74-860 GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA KRANJ TZO SLOGA Zbor delavcev objavlja prosta dela in naloge 1. VODENJE PRODAJALNE KMETIJSKE MEHANIZACIJE NA PLANINI Kandidat naj poleg splošnih, izpolnjuje še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba agronomske ali strojne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno"delo traja 3 mesece. 2. ČIŠČENJE PROSTOROV Kandidati naj imajo dokončano osnovno šolo. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, za 5 ur dnevno. Poskusno delo traja 1 mesec. Kandicfati naj pošljejo prijave v roku 8 dni od objave na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, Jezerska 41, Kranj. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v roku 10 dni po opravljeni izbiri. PODJETJE ZA PTT PROMET Kranj Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb razpisuje imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornbst-mi za 1. VODENJE IN KOORDINIRANJE DELA V GOSPODARSKI SLUŽBI DSSS 2. VODENJE IN KOORDINIRANJE DELA V SPLOŠNI SLUŽBI DSSS 3 VODENJE IN KOORDINIRANJE DELA V TEHNIČNI SLUŽBI DSSS Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — visoka ali višja izobrazba ekonomske, komercialne ali druge družboslovne smeri, — rvajmanj 3 leta delovnih izkušenj, — moralno politična neoporečnost pod 2. — visoka ali višja izobrazba pravne ali druge družboslovne smeri, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj. — moralno politična neoporečnost pOCl 3 _ visoka ali višja izobrazba elektrotehnične smeri — šibki tok, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj, — moralno politična neoporečnost Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev najkasneje v 15 dneh od objave razpisa v zaprti ovojnici na naslov Delovna skupnost skupnih služb podjetja za PTT Promet Kranj, razpisna komisija. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh od dneva imenovanja. . Sreč ka din št. 0 40 6760 440 33370 8.040 46790 2.040 42 120 82 80 92 100 " 412 160 5452 800 18002 2.000 36402 4.000 75052 6.000 86822 6.000 193512 20.000 356462 20.000 361312 20.000 3634 400 7934 1.000 083314 20.000 - 06 80 26 60 116 160 005516 20.000 083766 20.000 195346 20.000 465976 20.000 78 100 1648 400 8738 600 65238 2.000 89808 4.000 120358 20.000 Srečka din št. 01 60 41 60 71 60 7241 660 320131 20.000 33 60 73 80 803 200 00773 2.080 38963 6.000 65753 8.000 301163 100.000 348613 20.000 449363 20.000 475323 20.000 55 80 . 75 70 305 200 144745 20.000 294045 50.000 391465 500.000 397665 20.000 491775 20.060 7 40 53267 8.040 66587 2.040 74047 2.040 2519 400 23959 8.000 27109 4.000 40669 6.000 73329 4.000 249889 1,000.000 336689 20.000 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 11. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa. Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Kle-menček - Duplje, Krvavec - Cerklje, Hrib - Preddvor, Kočna - Zg. Jezersko. Živila: Dežurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer vse prodajalne v mestu Kranju in v ožjem okolišu Kranja, razen tistih, ki bodo opravljale redni letni popis, kar bodo obvestile na mestu samem. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11.ure: Delikatesa, Maistrov irg 11, Kranj, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. JESENICE Delikatesa - posl. 7, Titova 7 in Delikatesa, Kašta 4 na Plavžu ŠKOFJA LOKA SP Mestni trg, mesnica Mestni trg BOHINJ Ljubljanske mlekarne — Oskrba BLED Špecerija samopostrežba Prešernova in Živila Center I, Ljubljanska.ul. GORJE Špecerija marketSpodnje Gorje LESCE Špecerija market Finžgarjeva RADOVLJICA Špecerija samopostrežba, Kranjska u L TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 60 din, špinača 70 din, cve-tača 60 din, korenček od 40 do 45 din, česen od 160 do 180 din, čebula 40din, fižol od 100 do 130 din, pesa od 35 do 40 din, paradižnik 65 din, slive 70 din, jabolka od 15 do 18 din, hruške od 40 do 45 din, grozdje 45 dinarjev, med 180 din, pomaranče 80din, limone 94 din, ajdova moka 85 din, koruzna moka 35 din, kaša 80 d in, surovo maslo od 280 do 300 dinarjev, smetana 120 din, skuta 100 din, sladko zelje 35 din. kislo zelje od 40 do 50 din, kisla repa 40din, orehi 530 din, jajčka od 8 do lOdin, krompir 15 din, kostanj 40 d in. JESENICE Solata 45 din, špinača 50 din, cve-tača 60 din, korenček 40 din, česen 180 din, čebula 57 din, fižol od 100 do 140 din, pesa 20 din, kumare 60 din. paradižnik 87 din, slive 89 din, jabolka 20 din. hruške 35 din, grozdje 45 din. kaki 30 din, pomaranče 100din, limone 99 din, ajdova moka 90 din, koruzna moka 30 din. kaša 72 din, surovo maslo 270 din, smetana 110 din, skuta 85 din. Sežigalna naprava v Kranju Prvo sežigalno napravo na Gorenjskem smo dobili v Kranju — Večino odpadnih snovi že poznajo — Energija uporabna za sušenje opeke Kranj - V zadnjih letih v kranjski občini naraščajo kubični metri odpadkov, vseh tistih, ki jih KOG P Kranj, temeljna organizacija Komunala, odvaža na deponijo v Tenetiše. Zanjo so dobili lokacijsko dovoljenje, ki predvideva površino 450.000 kubičnih metrov. Ta prostor naj bi uporabljali sedem let, letos pa teče že osmo leto. Prostor bo zadoščal samo še za leto dni in tako čaka kranjsko občino hud problem, kam v letu 1984 in kasneje s komunalnimi in industrijskimi odpadki. Predvidevajo sicer, da se bo količina odpadkov zmanjševala, kljub temu pa jih bo še vedno toliko, da je treba resno razmisliti o rešitvi tega problema. Kranjska občina se ni pridružila slabo in nejasno opredeljenemu združevanju sredstev za ustanovitev konzorcija v Ljubljani, ki bi študij- NESREČE NEZANESLJIVA KOLESARJEVA VOŽNJA Brnik - Na cesti med Kranjem in Mengšem, pri odcepu na Brnik h gostilni Cilka, je v sredo, 8. decembra, voznik o sel) ne ga avtomobila zadel kolesarja. 57-letni Štefan Benko se je dokaj nezanesljivo peljal na kolesu. Ko ga je dohitel voznik avtomobila z nemško registracijo, 37-letni Milan Povšnar iz Hannovra v Zahodni Nemčiji, je kolesarja zaneslo, tako da ga je pri prehitevanju avto oplazil. Kolesar je padel in se laže ranil. Še vedno okreva v Kliničnem centru. HITRO IN NEPREVIDNO Brnik - 20-letni Primož Ulaga iz Ljubljane se je v ponedeljek, 6. decembra, peljal po cesti s Spodnjega Brnika proti Vodicam. Ker je na prazni, rahlo ovinkasti cesti prehitro pognal avtomobil, ga je odneslo s ceste na travnik, kjer se je avto prevrnil na streho. Vozniku ni bilo nič, pač pa je bil ranjen njegov sopotnik, vrstnik Vasja Baje. Tudi gmotna škoda bo dala vozniku misliti, saj znaša kar 150.000 dinarjev. Kranjska sežigalna naprava poskusno obratuje v Stražišču — Foto: F. Perdan sko, vendar zelo drago reševal probleme posebnih odpadkov. V Kranju je TOZD Komunala že »spustila« v 'poskusno obratovanje sežigalno napravo v Opekarni Stražišče in zagotovila skupaj s samoupravno interesno komunalno skupnostjo milijon dinarjev za raziskavo, ki naj bi pokazala, pod kakšnimi pogoji je mogoče na sedanji razširjeni in rekonstruirani lokaciji v Tenetišah urediti deponijo komunalnih in njim podobnih odpadkov do leta 2000. Prav tako je komunalna skupnost zagotovila 400.000 dinarjev posojila za raziskave o lokaciji deponije po: sebnih odpadkov. Temeljna organizacija Komunala je vložila tudi svoj denar in strokovni kader za pripravo katastra posebnih odpadkov na področju Kranja. Podatki povedo, da Kranj potrebuje letno najmanj 5400 kubičnih metrov posebnega prostora za deponiranje posebnih odpadkov. V naslednjem letu bo v Kranju treba zagotoviti denar za projektno in investicijsko dokumentacijo ter prvo fazo rekonstrukcije, razširitve in izvedbo deponije v Tenet išah tako, da bi odpadke odlagali v plasteh. Za posebne odpadke pa pred- lagajo ureditev odlagališča v opuščenem glinokopu v Cešnjevku, ki ostaja poleg opuščenega glin okopa v Stražišču edina možna rešitev. Sežigalna naprava rešuje le del problematike — predvsem za derivate in tekoče odpadke, ki ne sodijo niti na prvo niti na drugo deponijo. Poleg tega v napravi lahko nevtralizirajo tudi tiste gorljive odpadke iz industrije, ki so bili do zdaj deponirani v Tenetišah ter tako povzročali volumensko in požarno obremenitev lokacije. V dveh letih so zabeležili nadeponiji trinajst požarov. Sežigalna naprava ima moč dveh milijonov kilokalorij na uro, izkoristijo pa lahko 30 do 40 odstotkov toplote. Večino odpadnih snovi že poznajo, tako: naftne derivate, tekstilne odpadke, odpadke čevljarske industrije, tehnološka olja, razne Zemljine, paste, žagovino, hidravlična olja in tako dalje. V Sloveniji obratujejo štiri sežigalne naprave, v Kranju pa imajo težave predvsem zato, ker se »proizvajalci« odpadkov razen kranjske Save še niso navadili na ustrezen red. Naprava bo poskusno obratovala leto dni, uporabno energijo' pa izkoriščajo za sušenje opeke. Sedej Nepotrebna »plinska mrzlica« SILOVIT TRK TOVORNJAKOV Naklo — V'prometni nesreči, ki se ^ . , i* je zgodila v ponedeljek, 6 decembra, KaZDlta SIDa lil dVlgniene pCStl v Naklu, je na kraju umrl voznik * tovornjaka celjske registracije, 39-letni Ivan Brdnik iz Rečice ob Paki. V preglednem ovinku je nenadoma zapeljal na levo stran ceste in tam trčil v drug tovornjak, ki ga je iz smeri Pod tabora pripeljal 23-letni Dragan Ikonić iz Subotice. V silovitem čelnem trčenju je izgubil življenje voznik Brdnik, njegova sopotnika, 53-letni Avgust Kovačič in 31-letni Štefan Stare pa sta bila laže ranjena. Odpeljali so ju v jeseni&o bolnišnico. Da bi pojasnili vzrok tragične nsreče, so odredili tehnični pregled Brdnikovega tovornjaka. D. 2. Pogoreli streha in krma Poljšica — Na gospodarskem poslopju Antona Bizjaka s Poljšice pri Bledu je v sredo izbruhnil ogenj. Žarišče požara je bržkone električna omarica, montirana v tem prostoru. Od tod se je požar razširil na ostrešje, ki razen gospodarskega poslopja pokriva tudi stanovanjski del hiše. Razen ostrešja je pogorelo tudi 7 ton krme. Skupna škoda znaša 300.000 dinarjev. »Kdor ne porine, do plina ne pride.« Tako so vpili čakajoči na »-■plinske bone« na enem izmecl razdelilnih mest v kranjski občini. Ob vsakem »ho-rak« so se zašibila vrata, med prerivanjem in porivanjem je pametnejši odnehal — in šipa se je sesula. Spet drugod je kri zavrela prek meja razuma, zapele so pesti m morali so posredovati celo miličniki. To sta le dva utrinka iz minule akcije razdeljevanja bonov za plin. Če je bila le-ta v večini krajevnih skupnosti premišljena in dobro organizirana, so drugod potrošniški sveti ah drugi krajevni organi odrekli ter razdeljevanje prepustili slučajnostim, vezam in poznanstvom, načelu »kdor prej pride, prej melje«, Na videz ne preveč težka naloga je bila dober preskus naše družbene { hočeš dobro ribo, moraš tudi olivno olje. Zares To zdaj vedo tudi sosedje.« ^ RIBARNICA K B A M j Rudi Klemene, upokojenec iz Kranja: »Midva z ženo imava zagotovo vsaj enkrat na teden ribe. Na ljubljanski tržnici jih jemljem, ker je tam večja izbira. Naiveč kupujem ugora, škarpino, lignje, osliče, Ješe, šnjure, male rdeče trilje in podobno. Škoda, da kranjska tržnica ni bojje založena. Za ribe sem se navdušil na Visu, kamor že 25 let hodimo na dopust. In- moram priznati, da nam sladkovodne ribe še zdaleč ne teknejo tako kot morske. Po tri, štiri kilograme jih skupaj prinesemo iz Ljubljane, takoj 9Č1-stimo in pripravimo. Da ne smrdi po stanovanju, imamo posebno pečico za ribe kar na balkonu. Danes bova z ženo pripravila brodet iz okajenega ugora in zraven riž. Najpogosteje kuhamo brodet. Prepričan sem, da za starejše, pa tudi za otroke, ni bolj zdravega in okusnega mesa, kot so ribe.« Kruno Bezinović, čevljar »Doma sem iz Dalmacije, iz Bio: grada na moru, in brez rib v naši družini ne gre. Tričetrt mesa. ki Tončka Pokora, prodaj v kranjski ribarnici: »Včs>& so bile ribe veliko cenejše, dane? pa so tudi že pridobile na ceni No, pa vseeno lahko veda* dobimo ribe zelo poceni. Papai-* so po 60, sardele po 70 dinara * kilogram. Dragi so lignji, ki'so :>■' 240 dinarjev, postrvi pa 23.5 narjev. Največ prodamo osWr sardelic, pa tudi lignjev. Veodi" kot vidim, gospodinje največ ^ vprašujejo po ribjih filetih, ? katerimi je doma seveda najn»: dela. Nobenega čiščenja, not*"' koščic. Ob četrtkih, petkih in botah prodamo največ rib poznajo se plačilni dnevi. Tiks prodamo več. Kadar ni denar? ga tudi za ribe ni. Poleti procs* več, ker jih ljudje pripravi zunaj na žaru. Vendar bi člo pričakoval, da bo mesto s ttvi-prebivalci, kot jih ima Kri večji potrošnik ribjega mesa ni. Škoda. In se ne premah naprej, čeprav zdravniki še tdš poudarjajo, kako so zdrave.« D. Dolenc ■m**4 i < bela tehnika ogrevalna tehnika Blagovnica FUŽINAR Jesenice na NOVOLETNEM SEJMU v Kranju )TERM r NOVC M PTMi l yLiZ s INII ( on D! |QT UrUo ! > J . toplotne črpalke LTH • ZABAVNA ELEKTRONIKA POTROŠNIŠKA POSOJILA ZA TRAJNOŽAREČE PEČI IN ŠTEDILNIKE DOSTAVA DO DOMA likalni stroji El NIS SREČNCT83 ] J