KURIRCKOVA POSTA — V četrtek dopoldne- so pionirji osnovne šole Goriče v Seničnem predali Kurirčkovo pošto pionirjem osnovne šole iz Križev — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 27 Ustanovitelji: obč. konference SZDL' Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar, Kranj, sobota, 6. 4. 1974 Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedenslfo. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah GLASILO.SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Delavec — nosilec družbenega razvoja V slovesno okrašeni dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani se je v sredo začel VII. kongres zveze komunistov Slovenije. Odprl ga je predsednik centralnega komiteja ZKS Franc Popit. Ko je partizanski invalidski pevski zbor zapel Internacionalo, je predsednik Popit pozdravil okrog '250 gostov iz Slovenije, Jugoslavije in iz zamejstva ter prek 600 delegatov. Povedal je, da je med šestim in sedmim kongresom umrlo 1894 članov zveze komunistov in med njimi tudi član častnega razsodišča Vladko Majhen. Udeleženci so počastili njihov spomin z enominutnim molkom. Trije delegati kongresa pa so v spomin na člane ZK, borce, padle v narodnoosvobodilnem boju ter revoluciji in umrle po vojni položili venec na grobnico narodnih herojev. Ko so izvolili predsedstvo plenarnega zasedanja, so pionirji zaželeli delegatom mnogo uspeha pri kongresnem delu. Potem so sprejeli poslovnik in dnevni red. Kongres je prvi dan delal na plenarni seji, v četrtek pa po komisijah. Včeraj se je spet sestal na plenarni seji in sprejel statut ZKS, izvolil organe ZKS in ZKJ ter sprejel resolucije. Uvodni referat 'na kongresu je imel predsćdnik CK ZKS Franc Popit, ki je orisal naloge komunistov v, razvoju samoupravnih sacialistič-odnosov. Ko je govoril o jugoslovanski politiki neuvrščenosti, je opozoril, da je današnja politična vloga Jugoslavije v svetu mnogim trn v peti. Neposredni pritiski, ki so naperjeni proti ozemeljski nedotakljivosti in varnosti Jugoslavije (in med te lahko prištejemo tudi sedanje manevre NATO pakta v severnem delu Jadranskega morja in v severni Ita-'iji), se priključujejo psihološko-pro-Pagandnim manevrom, ki naj zbujajo dvom o naši neuvrščeni zunanji politiki in socialističnih samoupravnih odnosih. Tovariš Popit je poudaril, da sredi naporov za evropsko sodelovanje italijanska vlada po sredstvih iz ^asov hladne vojne in sprejema gesla revanšističnih in fašističnih elementov v svoji deželi. Prebivalstvo Jugoslavije je v odgovor na italijansko noto dokazalo moralno trdnost in pripravljenost naših ljudi za obrambo države. Ob tem je tudi poudaril, da za nas v današnjem svetu že dolgo velja načelo: Delati kot da bo sto let mir in biti pripravljen, kot da bo jutri vojna. NA ČELU RAZVOJA NAJ BO DELAVEC Nato je predsednik CK ZKS Franc Popit povzel misli o vlogi zveze komunistov Jugoslavije v minulem obdobju. Rekel je, da za preteklo obdobje na splošnem velja, da so delovni ljudje pod vodstvom ZKJ in tovariša Tita dosegli pomembne uspehe za materialni in splošni družbeni razvoj naše dežele in socialistične revolucije. »V tem obdobju je zveza komunistov izbojevala vrsto zmag, tudi v svojih vrstah proti stališčem in silam, ki so zavirale uveljavljanje delavskega razreda kot glavne sile socialističnega samoupravnega napredka vse družbe. ZK je bila za to dovolj močna, ker je bila sposobna analizirati objektivne razmere, iz katerih so rasla različna stališča, in odkrivati vzroke zanje.« Potem je poudaril, da si tudi po 21. seji predsedstva ZKJ in 29. seji CK ZKS ne smemo zapirati oči pred resnico, da objektivna protislovja v družbeni bazi in razlike v zavesti ljudi še vedno vplivajo kot različne možnosti razvoja in da politično poražene sile ne bodo tako zlahka zapustile bojišča. Zato bodo v naslednjih letih bistveno usmerjali našo dejavnost sklepi VII. kongresa ZKS in bodo z dokumenti, ki jih bo sprejel X. kongres ZKJ, pomenili celovito sliko naših idejnopolitičnih problemov in nalog. V nadaljevanju je dejal, da moramo v sedanjem trenutku ugotoviti, kje smo v boju za razvoj socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na podlagi ustavnih rešitev. Čeprav so sodbe, kako smo opravili delo doslej, različne, je eno gotovo: opravljeno je bilo pomembno delo in ustvarjeni so zarodki, ki se bodo šele v prihodnje v celoti razvili in na katerih je treba graditi dalje. »Doseči moramo, da bo delavec resnično postal družbeni nosilec sprememb v združenem delu in na drugih področjih. Premagati bo treba kampanjsko uresničevanje ustavnih sprememb in zamenjati tako imenovano podjetniško organizacijo, prav tako pa združiti živo in opredmeteno delo v TOZD v družbeno neločljivo celoto. Potem je govoril o družbenoekonomskem konstituiranju delavcev. Opozoril je, da oblikovanje novih temeljev ekonomskega sistema terja od socialističnih samoupravnih sil, da začno graditi sistem na položaju delavca, na proizvodu, na dohodku, 'na družbenoekonomski opredelitvi. Spomnil je tudi na zadnjo tretjino uresničevanja srednjeročnega načrta, pri katerem moramo upoštevati, da je Slovenija energetsko deficitna, pri čemer pa seveda ne smemo zanemariti modernizacije za razvoj najpomembnejših proizvodnih zrno- denarno zasedanje na VII. kongresu ZKS je vodilo 20-člansko delovno predsedstvo — Foto: F. Perdan PREDSEDNIK C K ZKS FRANC POPIT: Doseči moramo, da bo delavec resnično postal družbeni nosilec sprememb v združenem delu in na drugih področjih gljivosti. Bolj kot doslej moramo razviti in vključiti znanost; tako pri snovanju smeri razvoja, kot pri razvoju tehnike, tehnologije in sodobne organizacije dela. Na koncu je predsednik CK ZKS Franc Popit rekel, da je nova ustava tista trdna podlaga, na kateri bomo v prihodnje gradili in oblikovali socialistične samoupravne odnose in socialistično samoupravno demokracijo. V kongresnih dokumentih pa so poudarjene moralne vrednote, ki izhajajo iz revolucije in jih morajo člani ZK potrjevati z delom in z zgledom. Na popoldanskem plenarnem zasedanju prvega dne kongresa je v razpravi sodelovalo več udeležencev kongresa. Tako je med drugimi sekretar sekretariata CK ZKS Franc Šetinc govoril o nekaterih tokovih socializmu tujih ideologij, predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marine pa o nekaterih razvojnih vprašanjih Slovenije. A. Zalar Pomoč lačnim v Afriki Jugoslovanski Rdeči križ se je na poziv mednarodnih humanitarnih organizacij vključil v mednarodno akcijo pomoči žrtvam hude lakote v Afriki. Kot je znano, je dežele srednje Afrike zadnja leta prizadela huda suša in zaradi tega se je pridelek hrane v teh deželah zmanjšal na minimum. 2e lani so mednarodne humanitarne organizacije, tudi naš Rdeči križ, skušale pomagati prebivalcem teh afriških dežel s hrano, vendar se je izkazalo, da je bilo pomoči še premalo, posebno še, ker niti deževje lanskoletnega pridelka ni izboljšalo. Izgube - živine in poljskih pridelkov so katastrofalne, samo v Nigru so na primer lani pridelali le četrtino običajne letine. Zato tudi letošnje leto za te dežele še ne bo pomenilo konec lakote. Mnogim mrtvim od lakote se bodo pridružili še novi, če ne bo zaradi solidarnosti vsega sveta začela v te dežele številneje prihajati pomoč. Pred kratkim je tudi republiški odbor RK Slovenije pozval prebivalce, naj po svojih močeh skušajo z denarnimi prispevki ali z živežem preprečiti umiranje afriškega prebivalstva v ogroženih deželah. Ko je izvršni odbor občinske organizacije RK Kranj razpravljal o tej akciji, se je sklenil pridružiti mednarodni solidarnosti s prispevkom 5000 din. Za pomoč pa se bodo obrnili tudi na delovne organizacije v občini. Ne bo odveč še pripomba, da je v tej akciji pomembnejši delež v denarju kot pa v živilih, ker je pri tem treba upoštevati precej drag prevoz v te oddaljene dežele. Vsi, ki bi želeli pomagati afriškemu ljudstvu, da preživi kritično obdobje, lahko nakažejo denarne prispevke na tekoči račun 50103-678-51579 — RO RK Slovenije (za pomoč Afriki). Naročnik: 1. mednarodni spomladanski kmetijski sejem od 12. do 21.4.1974 VII. kongresu ZK Slovenije je prisostvovalo 613 delegatov. Status delegata je poleg 477 izvoljenih predstavnikov imelo še 57 članov stalnega dela konference ZK Slovenije, 47 članov centralnega komiteja, 20 članov častnega razsodišča, 6 članov revizijske komisije ZK Slovenije ter 6 Članov predsedstva ZK Jugoslavije iz naše republike. 425 izvoljenih delegatov je na kongresu sodelovalo prvič, med njimi pa je bilo tudi 100 udeležencev NOB. Med delegati je bilo 239 neposrednih proizvajalcev, 126 žensk in 107 mladih. Po poklicih pa je razporeditev naslednja: 204 delavci, 2 kmeta, 17 inženirjev, 6 agronomov, 8 zdravnikov, 1 zdravstveni delavec, 10 ekonomistov, 11 pravnikov, 16 profesorjev, 35 učiteljev, 43 tehnikov, 3 novi-.narji, 1 kulturni delavec, 24 političnih delavcev, 10 direktorjev, 12 vodilnih delavcev v gospodarstvu in 20 v negospodarstvu, 30 uslužbencev, 1 socialni delavec, 15 upokojencev in gospodinj, 8 iz ostalih poklicev, 2 pa iz oboroženih sil SFRJ. Mlajših od 27 let je bilo 107 delegatov, starejših od 50 let pa 44 delegatov. Po narodnosti je bilo med delegati poleg Slovencev še 17 Hrvatov, 13 Srbov, 1 Makedonec, 2 Črnogorca, 1 Madžar in 1 Italijan. Najmlajša delegata na VII. kongresu ZK Slovenije sta bila 18- letni dijak tretjega letnika poklicne kovinarske šole TAM v Mariboru Dušan Martič in dijakinja srednje vzgojiteljske šole v Mariboru 19-letna Vojka Muršec, oba sta bila v ZK sprejeta pred dvema letoma, najstarejši delegat pa Anton Ukmar iz Kopra. V ZK Slovenije je včlanjenih 68.295 članov (podatek velja za konec februarja)! Samo v, lanskem letu jih je bilo sprejetih 5719. Žensk je 19.035! Po narodnosti pa je poleg 88 odstotkov Slovencev v članstvu še večje število Srbov, Hrvatov, Makedoncev, Črnogorcev, muslimanov, Bolgarov, Albancev, Madžarov, Italijanov, Čehov, Slovakov, Romunov, Turkov in neopredeljenih Jugoslovanov. Delo VII. kongresa ZK Slovenije je spremljalo 200 novinarjev iz 47 uredništev dnevnikov, radijskih in televizijskih postaj, tednikov ter pokrajinskih listov iz Slovenije in vseh republik ter avtonomnih pokrajin. Poročevalci Glasa smo v press centru za sosede imeli kolege z novomeškega Dolenjskega lista ter mariborskega dnevnika Večer. Plenarno zasedanje kongresa je bilo prvi in zadnji dan v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča. V četrtek pa je komisija za družbenoekonomski razvoj in politični sistem zasedala v kongresni dvorani in v dvorani Pionirskega doma, komisija za izobraževanje, kulturo in znanost v mali dvorani skupščine SRS, komisija za mednarodne politične in ekonomske odnose v dvorani C K ZKS-ter komisija za organiziranost, ražvoj in statut ZKS v veliki dvorani skupščine SRS. Novinarji so dogajanja na vseh prizoriščih lahko nemoteno spremljali na monitorjih v press centru na Gospodarskem razstavišču. Predstavniki tiska, radia in televizije so tudi sicer imeli vse ugodnosti za uspešno delo: na voljo je bilo zadostno število telefonov, teleprinterjev in pisalnih strojev, stenograme pa smo prejemali že nekaj minut po končani razpravi. Poleg domačih novinarjev spremlja kongres slovenskih komunistov tudi sedem predstavnikov tiska in RTV iz tujine. Naj jih naštejemo: Novo-je vremja (Moskva), Deutsch-landfurik (Bonn); Kartner Ta-geszeitung (Celovec), Agre-press (Bukarešta), Deutsche Welle (Koln), Agencija DPA (Bonn) ter Die Presse (Dunaj). J. Govekar Pepca Kardelj, Miha Marinko in Edvard Kardelj med plenarnim zasedanjem Samoupravljanje ni politična deklaracija »Bogate izkušnje in rezultati žele-zarjev v razvoju samoupravnih odnosov in na tej podlagi utrjevanje materialne osnove neposrednih proizvajalcev .nedvomno prispevajo k temu, da se tudi na tem kongresu zavzeto in odgovorno dogovorimo za brezkompromisni boj za uresničevanje začrtane usmeritve, |ci je potrjena v ustavah SRS in SFRJ,« je v sredo,Jto je govoril o uresničevanju samoupravljanja v praksi s poudarkom na jeseniški železarni, dejal na kongresni plenarni seji Ludvik Kej žar, delegat z Jesenic. »Prepričani smo,« je nadaljeval, »da samoupravljanje po svoji vsebini že zdavnaj ni več politična deklaracija ali pristojnost samo političnih organizacij in struktur. Delavsko samoupravljanje predstavlja nepogrešljivo dejavnost delovnega človeka v združenem delu. Predstavlja vedno bolj temeljni produkcijski odnos vseh proizvajalcev.« V nadaljevanju je menil, da so jeseniški železarji v razvoju samoupravljanja dosegli velike uspehe. Vpliv delovnega človeka pri neposrednem odločanju je doživljal v tem razvoju kvalitetne spremembe in nenehno uveljavljanje. In tudi v prihodnje so železarji predvsem na osnovi izkušenj iz preteklosti pripravljeni vložiti vse napore, da bo vsebina ustav dobila dejansko potrditev v praksi. »Ob celotnem razvoju samoupravnih odnosov,« je dejal, »ne moremo mimo dejstva, da je vodilno vlogo v razvoju samoupravljanja nosila zveza komunistov. S svojo usmerjevalno vlogo in akcijsko učinkovitostjo ter z idejnopolitično aktivnostjo, s stalnim prilagajanjem svoje organiziranosti je bila med železarji zveza komunistov vedno prisotna. Skupno s sindikatom in mladinsko organizacijo je vplivala na osveščanje delovnih ljudi. Preseženo je mnenje, da je samoupravljanje dejanje in naloga samo političnih organizacij. V ta proces so danes vključeni dejansko vsi zaposleni. V bodoče si bomo železarji prizadevali za še uspešnejši razvoj samoupravljanja in za še večjo vlogo delavskega razred^ pri odločanju.« Nato je Ludvik Kej žar spregovoril o nekaterih negativnih tendencah, težavah, nerazumevanju ali celo krizah v zvezi komunistov. Dejal je, da so delavci v železarni take pojave obsodili. Prepričan pa je, da se z uvedbo delegatskega sistema krepi iri širi prepričanje, da samo dobro organizirani in povezani z ostalimi delovnimi ljudmi v Sloveniji in Jugoslaviji lahko dosežemo še večje uspehe in istočasno onemogočamo vsakršne negativne pojave. J. Govekar Dr. Anton Vratuda: Meje so dejstvo V Italiji pravijo, je v kongresni razpravi dejal podpredsednik ZIS dr. Anton Vra-tuša, zakaj je potrebno vse to razburjanje pri nas. Sam pa menim, da so naši ljudje reagirali, kot bi vsak pošten državljan v deželi, ki želi. biti svobodna, ki hoče imeti dobre in poštene sosede. Težnje ireden-tističnih in neofašističnih krogov so nam znane: ob podpori NATO pakta pridobiti »samo« cono B in nič več, kajti večji posegi bi lahko izzvali mednarodni spopad. Tako pišejo časopisi tam. Če se to poveže še z manevri, z dejstvom, da se je prvič zdaj pojavila šesta flota v Jadranskem morju, ki naj bi bilo skupno s Sredozemljem morje miru, vidimo, da je stvar mnogo resnejša kot je videti na prvi pogled in je zato povsem upravičeno, da so naši narodi pokazali s prstom prav tja, kamor je treba pokazati. Naši delovni ljudje bi po mojem mnenju lahko upravičeno zamerili našim političnim in državnim faktorjem, če ne bi odločno vztrajali na stališčih zveznega izvršnega sveta, da so meje dejstvo in da se o tem mi nimamo kaj pogovarjati. -jg Angelca Vidic- Vlasta (Elan Begunje) — gost na kongresu iz Radovljice / Gorenjski delegati na kongresu Na četrtkovi dopoldanski razpravi v komisiji za organiziranost, razvoj in statut ZKS je sodelovala tudi delegatka iz Kranja Veronika Kastelic, zaposlen v podjetju Tekstilindus. Povedala je, da so lani v kranjski občini sprejeli v članstvo zveze komunistov 283 občanov, od katerih je kar dvev tretjini neposrednih proizvajalcev, več kot polovica mlajših od 27 let ter dobra tretjina žensk. Zavzela se je za to, da bi v prihodnje sprejemali nove člane tudi iz nepartijskih okolij, zlasti iz tistih, kjer še prevladuje malomeščanska miselnost in drugi negativni pojavi, ki zavirajo samoupravni razvoj v teh okoljih. V komisiji za vprašanja izobraževanja, kulture in znanosti se je oglasil Janez Sušnik iz Kranja. Menil je, da bi bilo v prihodnje potrebno investirati precej več sredstev v modernizacijo zmogljivosti za J JI Rudi Bizovičar (ČP Gorenjski tisk) — delegat iz Kranja srednješolsko izobraževanje in predvsem v povečanje teh zmogljivosti — gradnjo novih objektov. Opozoril je, da je prav zaradi naštetih pomanj-klivosti kvaliteta izobraževanja na srednjih šolah na dokaj nizki stopnji. Marica Robič iz Kranja je govorila o problemih na področju vzgoje in izobraževanja. Poudarila je, da je bilo v preteklosti na tem področju storjenega veliko premalo. Prav zato se je danes treba ubadati z zoprnim vprašanjem pomanjkanja učiteljskih kadrov in begom le-teh drugam. V nadaljevanju je spregovorila še o idejnosti pouka ter marksističnem ~ izobraževanju, o vprašanjih, katerim je bilo v vseh povojnih letih posvečeno veliko premalo pozornosti, saj še danes mladi kadri prihajajo v učiteljski poklic politično neopredeljeni in indiferentni do vseh dogajanj. V komisiji za mednarodna politična in ekonomska vprašanja je delegatka iz Kranja Milica Ozbič razpravljala o planiranju v gospodarstvu in o usmerjanju v mednarodni blagovni menjavi. Menila je, da smo v prehudi zaverovanosti v razviti zahod preveč zanemarjali povezovanje z državami v razvoju in državami — članicami SE V. Dolgoletna enostranska orientacija nas je navadila na trgovanje v klasičnem smislu in na komercializacijo, za povečanje blagovne menjave z vzhodno Evropo pa potrebujemo več — predvsem plansko usmeritev in organizacijo. Nekajmesečna prizadevanja v tej smeri so pokazale vse pomanjkljivosti, ki smo si jih privoščili v preteklem obdobju. O slabostih v ekonomskih odnosih s tujino in o družbeni zaščiti je spregovoril delegat iz Radovljice Alojz Pogačnik. Zavzel se je za večji red na področju zunanjetrgovinskih odnosov ter za zaščito domače industrije, proizvajalca in potrošnika, saj je znano, da so prav ti velikokrat žrtve raznih ovinkar-skih kupčij. — Potem, ko je naštel nekaj pomanjkljivosti in slabosti na tem področju, je radovljiški delegat' govoril o resoluciji zvezne skupščine o družbeni samozaščiti. Kljub vsem zahtevam in priporočilom, je dejal, Resolucije VII. kongresa VII. kongres ZK Slovenije je sprejel temeljno resolucijo z naslovom Boj za uveljavljanje samoupravnih družbeno-ekonomskih in političnih odnosov ter vloga in naloge ZK in pet akcijskih resolucij: Razvoj proizvajalnih sil in uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, Organiziranje delavcev in delovnih ljudi v TOZD, krajevnih in samoupravnih skupnostih, Razvoj kmetijstva in podeželja, Vzgoja, izobraževanje in raziskovalno delo, Kultura socialistične samoupravne družbe. Poleg teh je sprejel tudi resoluciji o odnosih z Italijo in o narodnostnih manjšinah v Avstriji in Italiji. jg razne tehnokratske in birokratske sile proces učinkovitejše družbene kontrole in družbene zaščite zavirajo. Prav zato je aktiven odnos vseh komunistov do družbene samozaščite izrednega pomena. Delegatka z Jesenic Marija Vi-čar je govorila o izvajanju sklepov 3. konference ZK Slovenije na področju stanovanjskega gospodarstva. Ugotovila je, da je izredna aktivnost v preteklem letu pripomogla k znatno povečanemu tempu gradnje, predvsem družbene, da pa še vedno obstajajo nekatere slabosti. Zlasti še pereče vprašanje družbene kontrole ceh v stanovanjski gradnji, saj družbeni dogovor o oblikovanju cen še ni sprejet, prepočasno pa je tudi uvajanje usmerjene stanovanjske gradnje. Menila je, da smo doslej vse preveč ščitili standard tistih, za katere to ni bilo življenjsko nujno, saj je znano, da so nova moderna stanovanja iz družbenega fonda pridobivali predvsem delavci z višjimi osebnimi dohodki. J. Govekar Inž. Marko Bule v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič Domače surovine bodo vedno bolj čislane V petek je v spremstvu sekretarja medobčinskega sveta ZK za Gorenj-( sko Martina Koširja obiskal Tržič' član predsedstva SFRJ in ZKJ inž. Marko Bule. Med drugim je visoki gost obiskal Bombažno predilnico in tkalnico, kjer se je pogovarjal s političnim aktivom in kolegijskim poslovodnim organom. Predstavniki tovarne, v kateri je zaposlenih 1300 ljudi, so Marka Bul-ca seznanili s položajem in težavami kolektiva in tekstilne panoge nasploh. Povedali so mu, da tekstilna dejavnost ni akumulativna in da se je lani v skladih BPT nabralo le 4,5 milijona dinarjev. Levji delež za tako nizke sklade ima velika podražitev reprodukcijskega materiala, predvsem bombaža, ki se je podražil za več kot 100 odstotkov, razen tega pa država kupuje bombaž najraje takrat, ko je na svetovnem trgu zanj največje povpraševanje in je tudi cena najvišja. Cene tekstilnih izdelkov (BPT izdela okrog 40 odstotkov posteljnega perila v SFRJ in je zaradi velike specializacije težka preusmeritev) pa so že nekaj let nespremenjene in bi bila nujna liberalizacija cen. S tako trditvijo je soglašal tudi inž. Marko Bule. Predstavniki BPT so nadalje dejali, da bi jih ukinitev nočnega dela (prevladujejo i predvsem žene) stala okrog 8 mili-jard starih dinarjev in da je za tovarniške sklade velika obremenitev sorazmerno visok prispevek za nerazvite. Tekstilci so Marka Bulca opozorili, da izvoz fin al i/, i ranih proizvodov skoraj rentabilen ni več in da je slovenska tekstilna industrija preveč razdrobljena in neenotna, kar onemogoča združevanje. Pobudnik le-tega je največkrat trgovina, ki ima zaradi tega tudi največje koristi. Marko Bule je v razpravi poudaril, da razvojni programi (le-teh po njegovi sodbi v Tržiču ni na pretek) in kalkulacije ne smejo temeljiti na cenenih surovinah in donosnem izvozu finalnih proizvodov. Države, iz katerih uvažamo surovine in reprodukcijski material, so se zavedle vrednosti le-tega in precej surovin same predelajo. Razen tega temelji proizvodnja reprodukcijskega materiala na nafti, kateri je cena skokovito narasla. Slej ko prej, je dejal Marko Bule, se bo treba usmeriti na domače surovine (tudi na bombaž) in razvijati lastno bazično industrijo. S tem bomo izgrajevali tudi svoj sistem cen, ki ne bo več tako odvisen od svetovnih monetarnih in gospodarskih giban j. Cene proizvodom naj bi sprostili le tam, kjer so reprodukcijski material in surovine iz uvoza. Vendar moramo biti pri poviševanju previdni. Povprečni porast cen ne sme preseči 20 odstotkov, kot je zapisano v »antiinflacijskem programu«. To pa pomeni, da bodo nekatere panoge še nekaj let bolj akumulativne, druge pa manj in da se bodo posamezne delovne organi/racije še nekaj let borile s težavami in se le »preživljale«. Pobudo za združevanje naj da organizirano gospodarstvo, ne pa država ali celo trgovina, ki je še vedno »odtujen center moči in odločanja«, je poudaril Marko Huk-Tudi tekstilna industrija se bo morala dogovarjati in na osnovi samoupravnih sporazumov vplivati na oblikovanje cen. Vendar le združen« delo lahko združuje sredstva. Takšno delo bo imelo odločujočo vlog«' pred bankami. Lažje bo zahtevalo, naj se vsaj del vrednosti, ki se ustvari v trgovini s prometom proizvodov (tudi tekstilnih), vrne industriji. Zal na Goren jskem večjega povezovanja pri tekstilni industriji še nismo zabeležili. Pred leti smo se odločili. dejal Martin Košir, da je tekstilna industrija potrebna. Vendar ji J1' v treba dati druge osnove in organizacijske oblike. Marko Bule se je dotakniL tudj problema nočnega dela žena. Meni' je, da ni tako vprašljivo, koliko na* bo veljala ukinitev nočnega dela-Bolj pomembno je, koliko časa hod" želele žene ponoči še delati. J. Košn jek Merilo naj bo delo Ustavno načelo, da so delo in rezultati dela edina merila družbenega in materialnega položaja človeka v družbi, je izhodišče zakona, ki ga je sprejel izvršni svet sabora Hrvatske. Zakon govori o ugotavljanju izvora premoženja in odvzemanju nezakonito pridobljene lastnine. Po določilih tega zakona bo ugotavljanje premoženja postalo stalna praksa in veljavnost zakona bo segala za deset let nazaj. \ Sodelovalo 3 milijone pionirjev Na letošnjih 31. jugoslovanskih pionirskih igrah bo sodelovalo okrog 3 milijone pionirjev. Priprave za igre gredo h koncu. Komisija za pospeševanje dela pionirske organizacije je za tekmovanje že pripravila štiri osnovne teme. Ob koncu iger bodo proglasili najboljše šolske kolektive in posameznike. Kandidati za vodstvo SFRJ Vsi koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja pri republiških in pokrajinskih konferencah SZDL so se po temeljitem posvetovanju z izvršilnimi organi družbenopolitičnih organizacij sporazumeli o predlogu za kandidate za predsedstvo SFRJ. Če bodo izvoljeni, bodo novo vodstvo SFRJ sestavljali: Cvijetin Mi-jatovič iz BIH, Vidoje Žarko-vič iz Črne gore, dr. Vladimir Bakarić iz Hrvatske, Edvard Kardelj iz Slovenije, Lazar Koliševski iz Makedonije, Petar Stambolić iz Srbije, Fadil Hoxha iz Kosova in Stevanj Doronjski iz Vojvodine. Seja sveta za narodno obrambo V torek je bila po sklepu predsednika Josipa Broza-Tita seja sveta predsedstva SFRJ za narodno obrambo. Sejo je vodil podpredsednik Mitja Ribičič. Obravnavali so aktualna vprašanja varnosti in obrambe SFRJ. Svet je podprl vse ~~ sprejete ukrepe in akcije ustreznih organov za zaščito interesov in nedotakljivosti meja naše države. Razpravljal je tudi o predloženih dokumentih in načrtih °brambe SFRJ, obravnaval je Predlog doktrinarnih načel civilne zaščite ter položaj in delo svetov za narodno obrambo v občini, avtonomni Pokrajini, republiki in federaciji. Delegacija ZMS v SZ Petčlanska delegacija republiške konference ZMS, ki Jo je vodil sekretar RK ZMS Zdene Mali, se je v sredo vrnila s šestdnevnega obiska v SZ. Obiskala je komsomol v republiki Gruziji. Mladinci so Se pogovarjali o metodah dela, o programih dela in pripravah ZMS na kongres. Dogovorili so se za stalno sodelovanje, predvsem za izmenjajo delegacij, mladih delavcev ln druge mladine in za izmenjavo mladinskega tiska. Sodelovanje naj bi se razvijalo ni?d mladimi posameznih n^est v obeh republikah. Delegacija komsomola iz Gruzije obiskala Ljubljano jeseni. Neizkoriščen denar Lani je bilo za stanovanjsko Radnjo namenjenih v Slovenji kar 2.070,000.000 dinarjev, ^d tega je ostalo neporablje- kar 870 milijonov dinar- V družbenem sektorju je lf.° zgrajenih 4685 stanovanj p približno 1000 manj kot 19721 v zasebnem sektorju Položaj ni nič boljši. Vseh * dograjenih stanovanj je -daj v Sloveniji 29.400 ali dva £ pol milijona kvadratnih petrov. Letos računajo, da se 0 n.a skladih za gradnjo sta-'°yany zbralo v Sloveniji tri lhjarde dinarjev, dogradili 'a naj bi komaj 12.000 staranj! Delo naj bo usklajeno Pred nekaj dnevi se je sestalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Skofji Loki. Med drugim je razpravljalo o možnostih za letovanje delavcev škofjeloških organizacij združenega dela. Ugotovili so, da je bilo na tem področju v zadnjih nekaj letih precej narejenega, vendar s stanjem še ne morejo biti popolnoma zadovoljni. Zlasti velike delovne organizacije so ob morju in v planinah kupile oziroma zgradile ali vzele v zakup precej počitniških hišic in domov. S tem in z regresi so večini svojih delavcev omogočile letovanje. Drugače pa je v manjših delovnih organizacijah. Le-te svojih domov nimajo in so delavci pogosto prikrajšani za dopust, zlasti, če nimajo visokih dohodkov. Zato so člani občinskega sindikalnega sveta menili, da bi bilo potrebno delo uskladiti. Vse delovne organizacije naj bi pripravile seznam potreb in tudi načrte, koliko denarja so pripravljene vložiti v gradnjo objektov za letovanje. Akcijo bi lahko poenotili in, če bi bilo potrebno, tudi združili denar. Tako bi omogočili letovanje tudi delavcem iz manjših delovnih organizacij. Na seji je bilo slišati tudi mnenje, da bi se delovne organizacije odločale za deljen kolektivni dopust. Del naj bi ga izkoristile v času zimskih šolskih počitnic, drugi del pa poleti kot do sedaj. Letos se je za deljen dopust že odločila Lesna industrija Jelovica. -lb Od ponedeljka dalje v Tržiču mestni promet V ponedeljek so začeli v Tržiču voziti avtobusi lokalnega mestnega prometa, čeprav so nekateri menili, da gre za prvoaprilsko potegavščino! Prvotno določene relacije so na željo občanov podaljšali. Tako je mestni promet med Zvirčami in Ravnami ter Zvirčami in Slapom. Prvi Sapovi avtobusi začenjajo voziti ob pol šestih zjutraj. Za vozovnico na najdaljši relaciji je treba odšteti 1,80 dinarja. Sicer pa velja enotna cena — poldrugi dinar. Občani so z novostjo zadovoljni. -jk Kranj Radovljica Kranj, 5. aprila — Opoldne so se sestali predsedniki delavskih svetov kranjskih delovnih organizacij in se pogovorili o nalogah po volitvah. Razpravljali so o prvem sestanku delegacij in konferenc delegacij. Obravnavali pa so tudi predlog sporazuma za ustanovitev konferenc delegacij. Prve seje delegacij oziroma konference delegacij v kranjski občini bodo med 8. in 12. aprilom. Današnji sestanek je sklical občinski sindikalni svet. Občinska konferenca socialistične zveze je za ponedeljek popoldne sklicala na sestanek vse predsednike krajevnih skupnosti in predsednike krajevnih organizacij socialistične zveze v občini. Razpravljali bodo o konstituiranju delegacij krajevnih skupnosti in pripravah na prvo sejo nove občinske skupščine. A. Z. Podobno kot v drugih gorenjskih občinah se tudi v radovljiški po ______________ končanih neposrednih volitvah pripravljajo na konstituiranje delegacij oziroma konferenc delegacij. Nova občinska skupščina se bo sestala 29. aprila, do takrat pa bo še ena seja občinske skupščine v sedanjem sestavu. Na zadnji seji občinske skupščine v tem mandatnem obdobju bodo med drugim sprejeli tudi statut občine. V sredo popoldne so se na slavnostnem zborovanju zbrali delavci upravnega organa radovljiške občinske skupščine. Z zborovanja so poslali pozdravno pismo delegatom VII. kongresa zveze komunistov Slovenije. Ogorčeno pa so obsodili tudi teritorialne zahteve italijanske vlade. A. Z. V večini škofjeloških delovnih organizacij že delujejo aktivi mladih delavcev. Da bi se bolje povezali med seboj in uskladili delo ter enotno nastopali tudi v občinskem merilu, bodo ustanovili konferenco mladih delavcev. Ustanovna seja je sklicana za ponedeljek, 8. aprila, ob 17. uri v sejni dvorani občinske skupščine v Škofji Loki. Na seji bodo med drugim sprejeli poslovnik konference in program dela do kongresov ZMS in ZMJ. Predsednica občinske konference ZMS Škofja Loka Olga Bandelj sklicuje sejo predsedstva OK. Za dnevni red predlaga poročilo o izidu volitev in razpravo o pripravah na mesec mladosti. Poleg članov predsedstva so na sejo vabljeni tudi predsedniki komisij, ki delujejo pri občinski konferenci. Seja bo v sredo, 10. aprila, v prostorih mladinske organizacije. -lb Ta teden so se v tržiški občini sestale na slavnostnih zasedanjih ____________________nekatere osnovne organizacije in stalni aktivi ZKS. Tako je bil v četrtek sestanek osnovne organizacije postaje mejne milice Ljubelj in carine ter sestanek osnovne organizacije v Peku, kjer so sprejeli v ZK 17 mladincev in mladink. Včeraj pa se je sestala osnovna organizacija v Bombažni predilnici in tkalnici. Komunisti so na sestankih ocenjevali predkongresno aktivnost ter sprejeli pozdravne brzojavke 7. kongresu ZKS. Sinoči je bila seja izvršnega odbora občinske konference SZDL. Na njej so razpravljali o preteklih volitvah ter obravnavali priprave na prva zasedanja delegacij, ki smo jih izvolili v četrtek oziroma v nedeljo. -jk Škofja Loka m v • v Trzic Protesti po vsej Jugoslaviji se nadaljujejo, jugoslovanska diplomacija je medtem segla tudi po nekaterih drugih sredstvih, italijanska stran pa še vedno ni preklicala svojega stališča — tak je trenuten položaj, nastal po zadnjem italijanskem izzivanju glede jugoslovanskih meja. Jugoslavija je medtem sprožila to vprašanje na zasedanju komiteja v okviru evropske konference o varnosti in sodelovanju v Ženevi, kjer so bila izvajanja našega predstavnika deležna velike pozornosti in simpatij. V delu evropske konference o varnosti in sodelovanju je namreč ta čas ravno tekla razprava tudi o tem sklopu vprašanj, pa je bila zato jugoslovanska razprava čisto konkreten in določen prispevek na to temo. Italijanski predstavnik je skušal posredno braniti stališča svoje vlade z izjavo, da »ni pripravljen« in da Ženeva »ni primeren kraj« za dialoge te vrste — kar pa vsekakor niso argumenti, ki bi jih bilo vredno upoštevati. V resnici je Ženeva zelo primeren kraj za razprave te vrste, kajti eden bistvenih elementov najnovejšega stopnjevanja ozemeljskih zahtev Italije je nedvomno tisti, ki presega zgolj dvostranske odnose sosednjih držav in zadeva širše evropske odnose. Poenostavljeno rečeno gre za naslednje: kaj bi se zgodilo, če bi začeli podobne (upravičene ali /o ljubljanska banka Morda niste vedeli Dnevno lahko dvignete s hranilno * knjižico Ljubljanske banke — podružnici Kranj 3000 din pri vseh poštah v Sloveniji in vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji Enote banke poslujejo za stranke: vsak dan od 6.30 do 12. ure, ob sredah od 6.30 do 16.30 ob sobotah zaprto Poslovna enota hranilnica v Kranju (pred »Globusom«) vsak dan od 7. do 18. ure ob sobotah od 7. do 11. ure Denar dvigajte z osebno izkaznico Sledi konstituiranje delegacij neupravičene, v tem trenutku to ni pomembno) zahteve postavljati tudi drugi v Evropi? Kaj bi bilo, če bi terjali popravke fin-sko-sovjetske, britansko-irske, avstrijsko-italijanske, zahodno-vzhodnonemške itd., itd. meje? Kaj bi to pomenilo za normalne odnose med evropskimi državami? Odgovor ni težko najti: to bi pomenilo silovit in nepričakovan korak nazaj v prizadevanjih, da bi na stari celini dosegli boljše i.n Protesti se nadaljujejo tesnejše sodelovanje. In pri tem sploh ni pomembno, Če bi taki zahtevki imeli kakšno osnovo, ali pa (kakor v primeru Italije) nobene — dovolj bi bilo že samo začeti razpravo o tem. Dejstvo je namreč, da so se meddržavni odnosi v Evropi po drugi svetovni izoblikovali na osnovi neke realnosti, ki je ni mogoče spreminjati in za katero veljajo sprejeta načela o nedotakljivosti meja in ozemeljski celovitosti. Kakršnakoli sprememba doseženega stanja je mogoča samo ob obojestranskem pristanku zainteresiranih, nikakor pa ne enostransko. Italija je grobo namignila, da hoče prav to in zato so protesti Jugoslovanov tudi bili tako od- Na nedeljskih in prejšnji teden na četrtkovih volitvah smo v Sloveniji izvolili delegacije za vse tri zbore občinskih skupščin. S Dražji pogrebi in kanalščina Kranjska občinska skupščina je na zadnji seji sklenila, da se v občini povečajo tarife za uporabo javne kanalizacije in tarife za pogrebne storitve. Podražitev javne kanalizacije bo tokrat zadela le gospodarske organizacije, ki so doslej plačevale za kubični meter porabljene vode 75 par, zdaj pa bodo 1,50 dinarja oziroma enako kot široka potrošnja. S tem bodo v občini dobili 600.000 dinarjev več, denar pa bo porabljen za gradnjo glavnih zbiralnikov in čistilnih naprav za mesto. Do podražitve pogrebov pa je prišlo, ker so v Komunalnem servisu s cenami iz leta 1969 imeli izgubo. Sedanje, nove cene so poprečno za 100 odstotkov višje od starih. Tako bo zdaj stal pokop prek 1500 novih dinarjev, k tej ceni pa bo treba odšteti še denar za krsto. ločni in trdni. Jugoslavija je ves čas hotela doseči sporazum o mejah, pa se je Rim tega vztrajno branil, s čimer je ravnal proti vsem sprejetim načelom mednarodnega sodelovanja. SADAT KONČAL OBISK: Še en obisk državnika prijateljske Današnji dan je v Franciji proglašen za dan nacionalnega žalovanja za umrlim predsednikom republike Georgesom Pompidou-jem. Predsednik je umrl v torek, 2. aprila, ob 21. uri. Čeprav so se že dolge mesece širile govorice, da je predsednik Francije Pompidou resno bolan, je novica o njegovi nenadni smrti pretresla francosko javnost — tembolj, ker je predsednik do zadnjega vztrajal na svojem mestu. Georgesa Pompidouja so pokopali v četrtek v Orvillersu pri Parizu, v kraju njegovega stalnega bivališča. Pogreba so se udeležili le najožji sorodniki. Danes pa bodo uradne žalne svečanosti v notredamski katedrali. S Pompidoujevo smrtjo se je v Franciji pričelo obdobje priprav na volitve. Ustava namreč določa, da morajo biti volitve novega predsednika republike najprej 20 dni in najkasneje 35 dni po tem, ko se izprazni mesto predsednika. Volilna kampainja se bo pričela že prihodnji teden, volitve pa bodo med 22. aprilom in 7. majem. tem pa seveda celotni volilni postopek še ni končan. 29. aprila se bodo po vsej Gorenjski sestale na prvih sejah na novo izvoljene skupščine. Do takrat pa je treba opraviti še več stvari. Izvoljene delegacije se morajo sestati in konstituirati. Izvoliti morajo predsednika delegacije in prvega delegata, ki se bo udeležil zasedanja skupščine 29. aprila. Tam, kjer mandat v skupščini predstavlja konferenca delegacij oziroma kjer več delegacij izvoli enega delegata za prvo sejo skupščine, pa bodo na prvih sejah na podlagi sporazuma potrdili nosilca skupine. Hkrati bodo izvolili predsedstvo konference delegacij, ki mora imeti v takšnih primerih najmanj tri člane. Na teh sejah bodo delegati obravnavali in sprejemali tudi predloge za kandidate za zvezni zbor skupščine SFRJ in za zbor republik in pokrajin z Gorenjske. Razpravljali pa bodo tudi o evidentiranih kandidatih za vodilne funkcije v občinskih skupščinah. A. 2. države se je končal — egiptovski predsednik Sadat je po sicer kratkem, toda vsekakor koristnem obisku odpotoval iz Jugoslavije. To je bilo samo 48-urno bivanje, toda pogovori med predsednikom Titom in Sadatom so bili izredno izčrpni. Dotaknili so se, med drugim, - Bližnjega vzhoda, dvostranskih odnosov in izrednega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, na katerem bodo razpravljali o energetski krizi in problemih surovin. Državnika sta razen tega razpravljala tudi o vrsti drugih pomembnih vprašanj iz mednarodnih odnosov. To je bilo njuno prvo srečanje po oktobrski vojni, pa čeprav sta bila sicer v pismenih stikih ves čas. Predsednik Sadat je izrabil priložnost, da se je zahvalil za vso podporo, ki jo je Jugoslavija nudila pravičnemu boju Arabcev za povrnitev zasedenih ozemelj. Ta podpora se nadaljuje. Ob koncu ojbiska so izdali tudi običajno skupno sporočilo, v katerem je med drugim rečeno, da je predsednik Tito z zadovoljstvom sprejel povabilo svojega gosta, naj obišče Egipt. Datum obiska bodo določili po diplomatski poti kasneje. W M, CJ^ o JlL# Jm |KS> 3 »Zeleni načrt« in kmetijsko šolstvo Smo mar na ljudi pozabili? Ali ne bi kazalo del denarja in prizadevanj pri uresničevanju programa dolgoročnega razvoja kmetijstva v Sloveniji do leta 1980 uporabiti tudi za kmetijsko šolstvo in kmetijsko izobraževanje ob delu — Pičla družbena pomoč pri usmerjanju mladih v kmetijske šole — Nova izobraževalna skupnost za kmetijstvo in živilstvo ter pismo osnovnim šolam — Kaj bo s šolo v Poljčah? rnmmmtmš&mmšS! V Sloveniji nameravamo za uresničevanje programa dolgoročnega razvoja kmetijstva do leta 1980, ki temelji na proizvodnji hrane in surovin za živilsko industrijo in je dobil popularno ime »zeleni načrt«, potrošiti 500 milijard starih dinarjev (!), kar je precej več od naložb v preteklosti. S tem denarjem bomo razvijali predvsem 10 kmetijskih, kmetijsko-predelovalnih in živilskih panog. Ali ne bi kazalo vsaj del tega denarja nameniti razvoju in opremljenosti 11. panoge — kmetijskega osnovnega in strokovnega šolstva. Od njega in ljudi, ki bodo obiskovali in končali šolanje na teh ustanovah, so v veliki meri odvisni napredovanje in proizvodni rezultati drugih desetih panog, v katere bomo intenzivno vlagali. Upoštevajoč sedanji položaj in zanimanje za kmetijsko šolstvo, izobrazbo zaposlenih v družbenem kmetijstvu in ljudi na zasebnih kmetijah ter tehnično opremljenost slovenskih kmetijskih šol in šol za kmetovalce, se nam ne obeta nič spodbudnega. Le 10 odstotkov molzačev na naših kmetijskih posestvih ima na primer ustrezno strokovno izobrazbo in 2 odstotka kmečkih gospodarjev končano kmetijsko šolo. Razen tega so kljub boljšemu vpisu v letošnjem šolskem letu kmetijske šole slabo zasedene. Obiskuje jih 1367 učencev, dijakov in študentov. V šolah za kmetovalce je 300 učencev, v kmetijsko-gospodinjskih šolah pa se izobražuje 125 deklet. Čeprav natančnejše analize, koliko strokovno usposobljenih ljudi bi potrebovali za uspešno uresničevanje »zelenega načrta«, ni, kmetijski strokovnjaki in predstavniki kmetijskih izobraževalnih ustanov sodijo, da bi moralo kmetijske šole letno končati vsaj, 2000 ljudi. Na posebnem posvetovanju, ki je bilo pretekli teden v Ljubljani, so ugotovili, da se uresni-* čevanje »zelenega programa« v kmetijskem izobraževanju želo zelo malo pozna! Da so še posebno pretekle razmere v kmetijstvu vpivale na zmanjšan vpis v kmetijske šole in da se zdi nekaterim tudi trenutni položaj panoge negotov, ni treba posebej poudarjati. Na posvetovanju v Ljubljani je bil povedan primer, ko je učitelj na neki osnovni šoli v kranjski občini učencem dejal, da delo v kmetijstvu ni niti poklic! Znani so primeri, ko so kmečki starši odsvetovali otrokom vpis v kmetijske šole in da so bili malodušni do teh poklicev celo posamezni učitelji na kmetijskih šolah! Razen tega so v publikaciji Zavoda za zaposlovanje kmetijski poklici označeni kot neperspektivni kljub opozorilu Skupnosti kmetijskih šol Slovenije, ki je bila ustanovljena pred desetimi leti. Po sodbi posvetovanja v Ljubljani so pri usmerjanju mladine v kmetijske šole v določeni meri zatajili tudi kmetijski pospeševalci, ki imajo sicer največ stikov s kmečko mladino in z njihovimi starši in sorazmerno največjo moč in možnost usmerjanja. Kmetijske organizacije združenega dela, ki leto za letom mrzlično iščejo absolvente kmetijskih šol, posameznike sicer štipendirajo (le-to je v SRS precej neenotno), vendar večje vloge pri kmetijskem poklicnem usmerjanju ne odigrajo. Tako ostajajo kmetijske šole v glavnem same. Predstavniki Skupnosti kmetijskih šol Slovenije in učitelji posameznih šol obiskujejo osnovne šole* in mlade seznanjajo s kmetijskimi poklici. Skupnost izda vsako leto poseben informativni in propagandni bilten in ga posreduje osemletkam v SRS. Letos se je v akcijo vključila še Zadružna zveza Slovenije s posebnim dopisom in priporočilom republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. Tudi poskusi, da bi v nekatere slovenske osnovne šole uvedli kmetijski pouk, niso uspeli! Pogosto se dogaja, da se v kmetijske šole usmerja mladina, ki A ¥ €Bfc Sobota, 6. aprila 1974 ni sprejeta v uk za druge poklice, ali so jo ostale srednje in strokovne šole odklonile. Hud prekršek je, če kmetijska šola sprejme učenca, ki ni dokončal osnovne šole, čeprav je voljan delati v kmetijstvu. Fantje te vrste (pojav je pogostejši na Štajerskem ali v Prekmurju) se radi vsaj začasno poslove od domovine in postanejo cenena delovna sila pri raznih obrtnikih in delodajalcih v Avstriji...! Ta mesec bo v naši republiki najverjetneje zaživela izobraževalna skupnost za kmetijstvo in živilsko industrijo. So obeti, da se bo z njo tudi usmerjanje v kmetijske šole izboljšalo. Predvsem pa skupnost lahko izboljša materialni položaj kmetijskega izobraževanja, ki sicer za redno, osnovno dejavnost denar ima, nima pa sredstev za opremo delovišč, nakup kmetijskih strojev in povečanje šolskih prostorov, ki takšni kot sedaj, večjega vpisa ne bi prenesli. Večina naših šol je v opuščenih poslopjih ali gradovih, praktično delo pa opravljajo dijaki in učenci na skromnih posestvih ali kmetijah bližnjih učencev. Umesten je predlog, da bi naše tovarne kmetijskih strojev opremljale kmetijske šole s svojimi stroji in pripomočki, ker bi bila ta poteza tudi reklama za proizvajalce. K reševanju prostorske stiske na kmetijskih šolah in pri razpredanju mreže teh šol bi pomagali tudi dislocirani oddelki matičnih šol, vendar šolanje na le-teh ne bi smelo biti nekvalitetno in improvizirano. Načeto je bilo vprašanje opuščene kmetijske šole v Poljčah, za katero se je zavzel medzadružni svet za Gorenjsko. Stavba, v kateri je sedaj osnovna šola, naj bi bila v primeru uspelega referenduma za gradnjo šol v radovljiški občini jeseni leta 1975 prazna. V primeru večjega zanimanja za kmetijsko šolstvo na Gorenjskem (ponovna oživitev šole bi zanimanje povečala) bi na osnovi ustreznih dogovorov kazalo stavbo obnoviti in jo opremiti. J. Košnjek Gneča, gneča in še enkrat gneča! Takšni prizori bodo letos na brniškem letališču.nekaj čisto vsakdanjega. Brnik se seli v leto 1985 Julija in avgusta bo aerodrom Ljubljana sprejel in odpravil okrog 3100 letal, potnikov pa pričakuje približno 320.000 — Direktor Franc Sever: »To je generalka za prihodnost.« Brnik se seli v leto 1985! Da, prav ste prebrali — v leto 1985. Je mar to izvedljivo? Je. Julija in avgusta bo aerodrom Ljubljana doživljal naval, kakršnega v normalnih okoliščinah pričakujejo šele sredi prihodnjega desetletja. Zaradi rekonstrukcije zagrebškega letališča namreč prevzema nase levji delež obveznosti hrvaškega orjaka, čez katerega peljejo redne mednarodne linije desetih tujih letalskih družb: Lufthanse, Swisaira, KLM, SAS, Sabene, Aeroflota, ČSA, Air Frančea, Interfluka in BEA. Prištejte zraven še kup čarterskih poletov ter promet na domačih progah — in že si lahko ustvarite vsaj grobo predstavo gneče v zračnem prostoru Gorenjske. Če vam številke kaj pomagajo, velja zabeležiti, da so v upravi predvideli 80 do 120 operacij dnevno, kar pomeni vzlet in / Odločala bo nova skupščina Ker veže izdajanje zagotovil krajevnim skupnostim že vnaprej precej občinskega denarja, bodo v Tržiču o tej obliki pomoči krajevnim skupnostim še razpravljali in izdelali dolgoročnejši program negospodarskih investicij in večjih del po krajevnih skupnostih — O prošnjah krajevnih skupnosti Podljubelj, Sebenje, Ravne in Lom pogovor s predstavniki gospodarstva Krajevne skupnosti v tržiški občini so se v preteklosti vse pogosteje lotevale komunalnih del, predvsem asfaltiranja cest, in v te namene razpisovale krajevne samoprispevke in organizirale druge oblike denarne pomoči občanov. Da bi tudi občinska skupščina po svojih močeh podprla prizadevanja občanov za napredek svojih skupnosti, se je lani odločila, da bo iz sredstev proračuna in iz sklada negospodarskih investicij prispevala za komunalna dela toliko, kolikor znaša samoprispevek občanov. Razen tega dž skupščina vsako leto posameznim krajevnim skupnostim tudi namenska sredstva predvsem za večja komunalna dela. Skupnosti največkrat prosijo za izdajo zagotovil, na osnovi katerih najemajo pri Cestnem podjetju Kranj ali drugih graditeljih posojila. Skupščina se je nekajkrat tudi obvezala, da bo iz proračunskih sredstev in sredstev za negospodarske investicije kredite vračala. Po končanih zborih volivcev se je letos znašlo pred skupščino kar precej prošenj za izdajo zagotovil pri najemanju kreditov in želja, da bi skupščina v prihodnjih letih najeta posojila vračala. Tako prosi krajevna skupnost Podljubelj za 190.000 dinarjeV, krajevna skupnost Sebenje za asfaltiranje cest v Ziganji vasi 280.000 dinarjev, krajevna skupnost Tržič—Ravne za 300.000 dinarjev in krajevna skupnost Lom za zagotovilo, da bo dala tržiška občina razen letošnjih 500.000 dinarjev za gradnjo nove ceste tudi v prihodnjih treh letih po 500.000 dinarjev. To pomeni, da bi bilo precej občinskega denarja vezanega že vnaprej, kar onemogoča načrtnost pri programiranju negospodarskih investicij ter del po krajevnih skupnostih. Odborniki tržiške skupščine na zadnjem zasedanju prošnjam omenjenih krajevnih skupnosti niso ugodili, temveč so upoštevali mnenje sveta za družbeni plan in finance ter komisije za proračun, ki sodita, da razpolaganje z denarjem, ki ga še ni, ni umestno in načrtno. Svet in komisija sta skupščini predlagala, naj o prošnjah odloča nova skupščina, ki mora izdelati tudi program podobnih del v občini. Odborniki so priporočili, da je treba dati prošnji Lom-ljanov prednost in jim ugoditi, ker bodo lahko le na ta način začeto delo na prvem odseku ceste, ki bo veljalo okrog dveh milijonov dinarjev, končali. Pred tem je treba nujno sklicati predstavnike gospodarstva, ki denar za te namene daje, predstavnike krajevnih skupnosti—prosilk in predstavnike občinske skupščine. J. Košnjek pristanek 40 do 60 jeklenih ptičev v 24 urah. KUP NOVOSTI Bliskovit razvoj tehnike, zlasti letalske, je spravil v zagato mnoge aerodrome po svetu. Prepustnost in obremenilna zmožnost obstoječih pist postajata premajhni, letališki objekti niso kos poplavi potnikov, utesnjenost zavira naglo poslovanje posameznih služb, ki navzlic organizacijskim izboljšavam ne utegnejo več izgladiti »ozkih grl«. Tudi našim avio-lukam ni prizaneseno. Ena izmed njih je zagrebška. Zagrebčanom ni kazalo drugega, kot da so se lotili obsežnih prenovitvenih del, ki bodo požrla 200 milijonov novih din in katerih najvažnejša faza naj bi stekla v začetku julija letos. Podaljšati nameravajo glavno stezo (3250 metrov), dvigniti njeno maksimalno nosilnost od 40 na 80 ton osnega pritiska, namestiti sodobnejše navigacijske in radarske Aparature ter razširiti sprejemno stavbo, saj je predvideno, da bo skoznjo šlo 3,5—5 milijona oseb letno(!). A ker brez začasnega zaprtja letališča projekt ne bi bil izvedljiv, so morali najti nadomestilo zanj. Breme je prevzel Brnik, ki tako prerašča v osrednje civilno letalsko vozlišče v Jugoslaviji. Pa so Ljubljančani sposobni zadovoljivo opraviti odgovorno nalogo? Gornje vprašanje je med nedavno novinarsko konferenco skušala razjasniti skupina zastopnikov aerodroma Ljubljana, aerodroma Zagreb, podjetja JAT, carine in varnostnih organov. Kakor smo zvedeli, so člani nadzorne komisije temeljito pretehtali okoliščine in odobrili prej opisano zamisel, vendar le pod spremljevalnimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni najpozneje 30. maja. »S tem smo računali in primerno preventivno ukrepali,« je povedal direktor brniškega letališča Franc Sever. »V kratkem bomo izročili namenu lani dograjeno ranžirno (rulno) stezo. Steza omogoča krožni promet ter občutno dviga kapaciteto glavne piste. Nadalje smo povečali .parkirno' ploščad, ki namesto nekdanjih sedem sprejme hkrati 14 aparatov standardne velikosti (DC—9), oziroma ustrezno manj jumbo-jetov. Obenem zaključujemo izpeljavo priključne steze; slednja obeta narediti črto pod časovne izgube, nastale spričo zastarelega načina vožnje avio-nov od parkirišča do startne pozicije, saj med omenjenim manevrom doslej ni moglo pristati nobeno drugo letalo. In — ne nazadnje — je v programu montaža verige luči-blestivk, namenjenih vizuelnemu orientiranju pilotov v megli, ter postavitev žarometov, pritrjenih vrh dvajset metrov visokih stebrov.« VARNOST IN ŠE ENKRAT VARNOST 'Menda ni treba posebej poudarjati, da čakajo brniške uslužbence zahtevne preizkušnje, ki so — kot je dejal Sever — generalka za bodoč- nost. Nanje se pripravljajo izredno skrbno. Nič ni prepuščeno naključju, dasi bo v trenutkih najhujšega navala, ob konicah, improviziranje najbrž nujno. Toda za zdaj teče vse kakor po maslu: Petrol pravkar podvojuje volumen .depojev goriva (kerozin); v maju mislijo predelati notranjost centralne hale ter v oddelku »mednarodni promet« urediti, poleg obstoječih dveh, tri dodatne izhode in en vhod; v foyerju (avli) bodo namestili 250 sedišč; nabavili so par avtobusov-neoplanov, prilagojenih prevozu potnikov iz čakalnic k letalom, itd., itd. Ker navzlic nanizanim ukrepom pričakujejo prenasičenje — 320.000 ljudi ■v pičlih devetih tednih pač ni mačji kašelj — in ker je v poletni sezoni ponavadi precej preglavic z »nepla-niranimi« tranzitnimi gosti, bo uprava aerodroma Ljubljana vnovič aktivirala oba šotora, ki sta ji leto dni nazaj že pomagala prebroditi stisko. Enega naj bi celo spremenili v carinsko izvozno skladišče. In ko smo ravno pri carini, je umestno pripomniti, da jo bodo okrepili — podobno kot ostale člene zapletenega mehanizma nebesnega letališča — »brezposelni« kolegi iz Zagreba. Pomoč v obliki kadrov obljublja tudi Jugoslovanski aerotransport. Kaj pa sekundarni problemi* kot so, denimo, transfer potni' kov, neizogibni finančni pri' manjkljaji JAT, morebitni zasto' ji pri izpolnjevanju rekonstruk' cijskih posegov v zagrebško leta' lišče, zaščita pred diverzijami i** zračnim gusarstvom ipd.? Defi' cita zaradi transportnih zvez ' Zagrebom JAT ne more prepre' čiti, pravijo poučeni. Resda je ukinil kak ducat lokalnih pole' tov, ampak to ne zadošča-Vendar mu bosta kritična mese' ca v isti sapi navrgla obilice dragocenih podatkov o stanju v slovenskem gospodarstvu in 0 dejanskih potrebah Slovenije« torej podatkov, od katerih )e odvisen obseg bodočega odpira' nja ali zapiranja mednarodni«1 prog čez Brnik; ne smemf namreč pozabiti, da se Ljubljani« Kranju in sploh Gorenjski odp*' ra možnost rednih zračnih p vezav s 15 tujimi mesti! Poglavje zase so zamude pri deli* na gradbišču v Zagrebu. Ne bo jih' pribijajo poučeni možje. Baje p?' godba določa 1 milijardo starih dinarjev kazni za vsakih 24 ur pre* koračenega 63-dnevnega roka. In v navedenem roku je zajetih 11 »re* zervnih« dni, ki so zanesljivo jarfl' stvo, da bodo izvajalci tudi v na j bolj nemogočih vremenskih razmeraP pravočasno opravili zaupan jim p?' sel. Upoštevajoč stoletno poprečja pa je vreme julija in avgusta rekord' no suho, sončno in toplo. O poostrenih varnostnih potezajj ne bi trošili besed. Varnostni kortii^ in postaja milice na letališču sta od" lično izurjena in imata v svojeg »arzenalu« najmodernejše elektro^ ske pripomočke ter opremo, P™*' gojeno odkrivanju sumljivih pred' metov v prtljagi in obleki pregled?' nih oseb. Notranja samozaščita J izjemno razvita, saj so vanjo priteJT njeni vsi zaposleni. Zavedajo se, d nosijo velikansko odgovornost in d* bodo kmalu polagali odločilni izpV znanja, sposobnosti in budnog Nihče ne godrnja nad popolno uM nitvijo dopustov. Kadar je na koc* ugled Brnika, stisnejo zobe \ potrpijo. Izraza »počitek« in niška« so zbrisali iz internih slova1" jev. Ko jih človek opazuje, mal°,1/ fizično zazna odločnost, ki jo izžarg' vajo. In od tod do prepričanja, da P preselitev v leto 1985 potekaj gladko, brez zapletov, je zelo ze» kratek korak. I. Guzelj Veletrgovina Špecerija Bled razglaša nalednja prosta delovna mesta: komisionarja za skladišče na Bledu Pogoj: K V prodajalec delavca za skladišče na Bledu Pogoj: NK delavec blagajničarke za mesnico Pogoj: končana osemletka natakaric Pogoj: končana gostinska šola gostinskih delavk brez kvalifikacije embalažnega knjigovodje Pogoj: končana ESŠ ali nižja strokovna izobrazba z najmanj 5 let prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu. voznika viličarja ? za skladišče Pogoj: tečaj za voznike viličarje Ponudbe pošljite na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled, Kajuhova št. 3 najkasneje do 15. aprila. VOUjul Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj objavlja za potrebe samoupravne delovne skupnosti Skupnih služb, TOZD Engro in TOZD Detajl prosta delovna mesta in prosta učna mesta: I. 3 blagovnih knjigovodij z dveletno administrativno šolo in 1 leto delovnih izkušenj na izobrazbo priučenega odpremnika za delo v ekspeditu fakturista z dveletno administrativno šolo in 1 leto delovnih izkušenj na izobrazbo Delo se združuje za nedoločen čas. II. 25 učnih mest za poklic prodajalca 1 učno mesto za poklic urarja Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja Kranj, Poštna 1: — za delovna mesta 15 dni po objavi in — za učna mesta do 31. maja 1974. Komunalno gradbeno podjetje Grad . Bled — TOZD Komunala Rečiška 2, Bled obvešča stranke, da so uradne ure vsak torek od 10. do 16. ure in vsak petek od 8. do 12. ure. Kmetovalci! Pri nas lahko dobite vseh vrst krmil, sončnične tropine in sojino moko. Na zalogi imamo še nekaj ranega krompirja kakor tudi novo vrsto krompirja MAJA. KMETIJSKA (J)Pft n/l" ZADRUGA Zdravstveni dom Kranj sprejme takoj: — EKONOMSKEGA ALI ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA za enoto Škofja Loka ekonomska ali upravno administrativna šola — FAKTURISTA za enoto Kranj ekonomska srednja šola — NEVROLOGA sai>a urara Razpisna komisija za imenovanje direktorja TOZD — Tovarne avtopnevmatike v skladu z določili samoupravnih aktov razpisuje prosto delovno mesto individualnega poslovodnega organa direktorja TOZD Tovarne avtopnevmatike Pogoji: t — visoka strokovna izobrazba tehnološke, strojne, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 5 let prakse na strokovnih, od tega najmanj 3 leta na vodilnih delovnih mestih v gospodarskih organizacijah, — aktivno znanje nemškega jezika, — organizacijske in vodstvene sposobnosti za vodenje temeljne organizacije združenega dela, kar lahko zagotavljajo rezultati njegovega dosedanjega dela, — da se je kandidat do sedaj aktivno vključeval v razvoj in utrjevanje samoupravne socialistične družbene ureditve. Kandidati morajo prijavi priložiti dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev, opis svojih dosedanjih delovnih izkušenj in potrdilo o nekaznovanju. Ponudbe morajo predložiti v 15 dneh po objavi na naslov: Razpisna komisija za razpis direktorja TOZD Tovarne avtopnevmatike pri Industriji gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj, Škofjeloška 6. Potrebujemo večje, suhe skladiščne prostore v Kranju ali bližnji okolici, do 5000 kv. metrov. Ponudbe pošljite na Iskra Commerce, Ljubljana, Kotnikova 6. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Na podlagi 11. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in sklepa kolegialnega poslovodnega organa z dne 2. aprila 1974 objavljamo prosti delovni mesti: 1. 2 hišnikov za stanovanjsko naselje Planina « Pogoji: K V delavec — elektroinstalater, vodovodni instalater ali ključavničar Poseben pogoj: poskusno delo, ki traja 30 dni Na prosti delovni mesti sprejmemo delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave za zaposlitev pošljite v 15 dneh na naslov: Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V. n CP Gorenjski tisk Kranj TOZD tiskarna razpisuje 9 štipendij za učence Poklicne grafične šole v Ljubljani za šolsko leto 1974/75. Štipendije bodo dodeljene za naslednje poklice: ročni stavec reprodukcijski fotograf retušer jedkar montažer — kopist tiskar za tisk s ploskve (offset tiskar) tiskar za tisk z izbokline (knjigotiskar) knjigovez kartonažer Štipendije so odvisne od letnikov šolanja in discipline v šoli, in sicer: I. letnik 150,00 II. letnik 200,00 III. letnik 300,00 Za dodelitev štipendije morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: 1. najmanj z dobrim uspehom končana osemletka 2. starost do 17 let Interesenti naj oddajo prošnje do 20. maja 1974 v tajništvu podjetja, Kranj, Ul. Moše Pijadeja 1. LJUBLJANA TURISTIČNA _______ AGENCIJA, VšATOR TRDINOVA 3 AKCIJA NEDELJSKEGA DNEVNIKA 2 dni SALZBURG — odhod 13. aprila 2 dni Slovenska Koroška — odhod 20. aprila 2 dni KOPENHAGEN — letalo — odhod 1. maja IZLETI V APRILU 2 dni KNEŽEVINA MONACO — letalo — odhod 22. aprila 2 dni PARIZ — letalo — odhod 24. aprila PRVOMAJSKI IZLETI 8 dni GRČIJA — letalo — odhod 25. aprila 6 dni RIM—NEAPELJ— CAPRI — avtobus — odhod 27. aprila 4 dni PRAGA—MUNCHEN — avtobus — odhod 1. maj t 4 dni KNEŽEVINA MONACO — avtobus, odhod 1. maja 2 dni DUNAJ — avtobus — bdhod l. maja STROKOVNA POTOVANJA 3 dni BRUXELLES — DIDACTA — letalo — odhod 10. junija 3 dni DUNAJ — vrtnarska razstđva — avtobus — odhod 20. junija Vsako soboto — od 20. aprila dalje — 1 dan BENETKE Vsako drugo soboto — od 27. aprila dalje — 1 DAN GROSSGLOCK-NER Po Vaši želji vam rezerviramo počitnice za 1. maj in predsezono v kateremkoli hotelu. Na voljo so programi potovanj na FINSKO in v SOVJETSKO ZVEZO. Informacije in prijave V NAŠI PRENOVLJENI POSLOVALNICI NA TITOVI 36/a, tel.: 310-933 Tobačna tovarna Ljubljana poslovna enota Kranj objavlja prosto delovno mesto prodajalke v prodajalni na Cesti Staneta Žagarja na Primskovem. Pogoji: kvalificirana ali priučena prodajalka. Nastop dela 3. maja 1974. Kandidati naj posredujejo pismene vloge ali pa se osebno oglasijo na naslov — Tobačna tovarna Ljubljana, poslovna enota Kranj, Oldhamska 12. Rejci perutnine Kmetijska zadruga Naklo prodna enodnevne piščance vsak torek od 6. do 12. ure dopoldan v valilnici Naklo. Večja naročila predhodno javite pismeno ali na telefon 47-024. KZ Naklo — valilnica Služba pravne pomoči Kranj razpisuje delovno mesto pravnega referenta Pogoj: diplomirani pravnik. Prizor z razstave likovnih stvaritev udeležencev šeste Groharjeve slikarske kolonije v galeriji loškega gradu. Podoba ženske na levi je delo domačina Hafnerja, krajini na desni pa sta prispevek Tržičana Legata. — Foto:-F. Perdan Sprehod po galeriji na loškem gradu Sledi čopičev izpred dveh let Razstava, o kateri bo govora v pričujočem prispevku, bi pravzaprav morala biti že lani, ob jubileju škofjeloške komune, vendar jo zaradi prezasedenosti muzejske galerije nikakor niso uspeli pripraviti v napovedanem roku. No, kljub temu nismo dosti zamudili, saj gre za ciklus del, nastalih poleti 1972, med VI. Groharjevo slikarsko kolonijo, torej za ciklus, o katerem strokovnjaki pravijo, da je navzlic razmeroma skromnemu številu avtorjev najbolj ubrana, tematsko homogena zbirka krajinskih podob kar so jih doslej ustvarili udeleženci tradicionalnih likovnih srečanj v mestu pod Lubni-kom. Deset umetnikov je štirinajst dni zapored križarilo po okolici Poljan, ki so jim prireditelji, prav kot prej večkrat zapo-. red Skofji Loki, zaupali vlogo gostitelja. In ne zaman. Nastal je opus, čigar enotni vsebinski ustroj motijo edinole stvaritve treh tujcev; Poljakinje, Italijanke in Gruzinca. Čeprav izraz »motijo« ne skriva v sebi nikakršne kritike kvalitetne ravni njihovih platen in akvarelov, se slednji vseeno močno razlikujejo od platen in akvarelov sloven- Razprodana »Sneguljčica« Minuli petek, soboto in nedeljo smo bili v Loškem gledališču priča trem predstavam igre Sneguljčica. Kakšno zanimanje je vladalo zanje, nam najbolje pove podatek, da je v dvorani vsakič zmanjkalo sedežev. Ko sem režiserja in pobudnika tega priljubljenega otroškega dela, veteranko škofjeloškega odra Poldko Štiglic pobaral, kaj meni o uprizoritvi, me je skromno zavrnila, rekoč: »Kar otroke vprašajte. Saj vendar nastopajo oni, ne jaz. Jaz jim samo svetujem.« Toda ljubkih zajčkov, medvedkov in palčkov nisem več našel. Vsi so se namreč že odpravili domov. Vseeno pa bi rad zapisal, da smo prisostvovali zares ljubki kreaciji, namenjeni našim najmlajšim. Zlastf dobro so se odrezali Anica Štrekelj v vlogi kraljice, Edi Sever in Janez Sušnik kot pogumni »barabi« Frice in Frače, Marjan Trdina kot lovec, Marko Crtalič kot poveljnik straže ter seveda Stanka Božič kot Šneguljčica, za katero je trepetalo na stotine src mladih obiskovalcev. In kaj naj še dodamo? Morda pripombo nekega malčka, ki je ob izhodu spraševal svojo mamico, zakaj ne gresta večkrat gledat tako lepih igric. Ne vem, kaj mu je odgovorila, vendar sem prisiljen ugotoviti, da si dramatizirane mladinske povesti vse preredko utrejo pot na oder lokalnih »teatrov«. Zato protagonisti Sne-guljčice, od režiserke, igralcev in scenografa do anonimnih pomočnikov onkraj kulis, zaslužijo še posebno priznanje in pohvalo, saj so v celoti dosegli zastavljeni cilj. Poleg dveh ponovitev v Škofji Loki naj bi v prihodnjih tednih odšli gostovat tudi v Gorerijo vas in v Zeleznikt' ter morda tudi k Sv. Duhu. R. Prosen skih mojstrov barv, kajti jasno je, da umetnik iz drugačnega okolja dojema naš svet drugače kot domačin. Ako damo prednost »inozemcem«, potem bi kazalo najprej predstaviti Gruzinca Otarja A. Sulavija iz Tbilisija, tudi v Zahodni Evropi precej znanega ilustratorja, portretista in »očeta« kopice fresk na javnih zgradbah v Sovjetski zvezi. Očitno so ga najbolj prevzele ošiljene, krog in krog gradu naphane strehe starega loškega jedra, ki nasploh zmeraj znova navdušijo obiskovalca prestolnice srednjeveškega fevda frei-sinških škofov. Elizabeta Binčzak-Handerek, Poljakinja, rojena v Krakovvu, pa ni mogla kljubovati sugestivni moči gorskih vrhov, kakršni v ravnih stepskih predelih srednje Evrope le redkokdaj zmotijo horizontalno panoramo celinskih narodov. In potem je tu še tretji zamejec, Italijanka Lenci Sarto-relli iz Povoletta pri Vidmu. Sarto-rellijeve makrosfera ne zanima. Naravo raje preučuje v detajle, prek pisanih grmičev, cvetličnih gajev in rožnih šopkov, saj so ji najvažnejše barve. Med slovenskimi zastopniki je najhujši »odklon« od magične zagledanosti v neštetokrat čaščeno in opevano poljansko pokrajino storil samo Ločan Pavle Florjančič, bržkone prenasičen z razkošno lepoto sveta vzdolž Sore. Namesto proti kozolcem in jasam, proti hol-mom in cerkvicam, obrača oko proti nastajajočim novim naseljem, proti kvadratastim nebotičnikom in stavbam enostavnih, toda sugestivno mogočnih silhuet, ki nekako preroško napovedujejo slog življenja, pojmovanja in čustvovanja ljudi prihajajočega »jutri«. Ostali udeleženci — Alojz Berlec, Milan Butina, Janez Hafner, Kamilo Legat, Tone Tomazin in Jaka Torkar—ne skušajo uiti prostorskim okvirom, znotraj katerih so si organizatorji zamislili, da naj bi potekala kolonija, potekalo kreativno iskanje. Ravno zategadelj je opazovalcu krepko olajšano vzporejanje in primerjanje izpričanih slikarskih tehnik: isti ali vsaj podobni motivi, obdelani na šest različnih načinov, so priložnost, ki gledalca sili, da se opredeli bodisi za Berlecovo spoštljivo nakazovanje mogočnosti matere prirode, za Bu-tinov bolj svetal, radosten pristop k neomadeževanemu okolju ali za mladega Hafnerja umirjeno prelivanje zamolklo zelenih odtenkov, bodisi za Legatov poudarjeno kričeč, kontrasten in stilizirano zaobljen odsev poljanske vsakdanjosti, v marsičem podoben značilnim izdelkom Francija Novinca. Pristašem realizma bodo nedvomno blizu privlačni likovni zapisi Jeseničana Jake Torkarja, kajti zabrisani, blagi toni drugega Jeseničana Tomazina ne beležijo toliko zunanjih oblik, temveč posegajo bolj v vsebino predmetov. Razstava je posvečena spominu na pokojnega slikarja Ljuba Ravnikarja, do nedavnega stalnega člana kolonije. I. G. »Požar« v galeriji na loškem gradu Škofja Loka — V ponedeljek, 8. aprila, ob 19.30 se bo kot gost domačega Odra—galerije škofjeloškim ljubiteljem Talijine umetnosti predstavilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Na sporedu je monodrama Igorja Torkarja »Požar«, ki jo je zrežiral Jure Kislinger. Večer so nastopajoči in organizatorji posvetili spominu na pokojnega slovenskega igralca Staneta Severja. Jubilejni koncert moškega pevskega zbora Davorin Jenko Cerklje Cerklje — Ze 5 let deluje pri kulturno-umetniškem društvu v Cerkljah na Gorenjskem kot samostojna sekcija moški pevski zbor. Čeprav je to zelo kratko obdobje, je pa bilo zato toliko bolj pestro, saj je zbor sodeloval na številnih prireditvah v Cerkljah in bližnji ter daljni okolici, .v Kranju, na Jesenicah, v Šentvidu pri Stični, pripravil je radijsko snemanje in sodeloval na tekmovanju pevskih zborov v Mariboru. Kot višek 5-letnega dela pa je zbor pripravil samostojni koncert. Na jubilejnem koncertu, ki bo v nedeljo, 7. aprila 1974, ob 16. uri v avli osnovne šole v Cerkljah, bo zbor izvajal renesančne, slovenske umetne in narodne pesmi. JM Otvoritev razstave in literarni večer Tržič — Sinoči so v Kurnikovi hiši odprli razstavo motivov Tržiča in okolice slikarja Ladislava Benescha (1845—1922), ki jo je pripravil Tržiški muzej. V Kurnikovi hiši je bil včeraj tudi literarni večer domačega pesnika Viljema Šajniča (1951), ki je svojo poezijo že objavljal v Tržiškem tekstilcu in v Mladini. Tržičanom se je že predstavil leta 1970 na samostojnem literarnem večeru v mladinskem klubu in ob slikarskih razstavah domačinov Nika Ahačiča in Vena Dolenca. -jk pri) ^clgospodfflSv iiateljice g^v Intenziven pouk s sodobnimi učili Prešernova šola aviovizuelni center Gorenjske — visok učni uspeh — dobro razvita izvenšolska dejavnost Pred nekaj leti je Zavod za šolstvo SRS izbral šolo Dr. Franceta Prešerna v Kranju za aviovizuelni center gorenjskih šol. Šola oziroma učenci in učitelji so dobili vsa sodobna učila z namenom, da jib uporabijo pri pouku in izkušnje prenašajo tudi na učitelje drugih šol. Zato je šola hkrati s sodobnimi učili dobila tudi nalogo, da za učitelje z vse Gorenjske pripravlja hospitacijske ure, na katerih jih seznani i i J uporabo sodobnih učil in z novimi metodami pouka. 1 »Šola je že ob otvoritvi dobila različne sodobne učne pripomočke: dia-projektorje, grafoskope, kinoprojektorje in druge manjše aparate kot so gramofoni in magnetofoni,« pripoveduje ravnatelj šole Rado Pavlin. »Pred približno štirimi leti pa smo prvo učilnico opremili z responderji. To je naprava, ki omogoča učitelju, da hkrati preverja znanje vseh učencev v razredu. Z njegovo pomočjo lahko snov tudi utrjuje in lahko točno ugotovi, česa kdo ne razume oziroma katera poglavja iz predelane snovi so učencem še tuja in jih slabo obvladajo. Vsak učenec ima na mizi majhen aparat s tremi gumbi, ki so označeni s tremi črkami. JJči-telj preverja znanje tako, da hkrati z vprašanjem pove tudi tri možne odgovore, ki so prav tako označeni s tremi črkami. Učenec mora le pritisniti na pravi gumb. Ta pripomoček pride predvsem v poštev v višjih razredih pri kabinetnem pouku. Letos je naša šola dobila tudi fonolaboratorij za pouk tujih jezikov. Naprava je sestavljena iz posebnih zvočnih omaric — ob njih so sedeži za učence — ki so opremljene s slušalkami in mikrofonom. Prav slednji dve omogočata neposredno povezavo učitelja in učenca in tako omogočata tudi neposredno sodelovanje. Napravi zagotavljata veliko intenzivnost pouka, ker lahko učitelj kontrolira vsakega učenca posebej in ga tako prisili k sodelovanju. Učenci morajo biti tudi bolj disciplinirani in bolj pazljivi, če hočejo slediti dogajanjem med učno uro. To pa nedvomno vodi k boljšemu znanju. Ob tem bi poudaril, da imajo večino sodobnih učnih pripomočkov — razen fonolaboratorija — tudi druge šole. Pred nekaj leti je bijo drugače.« »Kakšen učni uspeh ste dosegli?« »S pomočjo sodobnih učnih pripomočkov se, kot sem že omenil, kvaliteta pouka nedvomno izboljša in s tem tudi uspeh. Lani smo imeli že 98,2 odstotka uspešnih učencev, kar nas uvršča med najboljše v Sloveniji. Seveda pa sama učila ne naredijo vsega. Glavno vlogo ima še vedno učitelj. Od njega in od njegove priprave na predavanje je odvisno, če bodo učenci snov tudi osvojili.« »Na kvaliteto pouka vpliva tudi število učencev v razredu. Kot vemo, je bila vaša šola zgrajena za približno 800 učencev. Obiskuje pa jo precej več otrok.« »Na šoli imamo letos 39 oddelkov, ki jih obiskuje 1179 šolarjev. Šola ima tudi 4 podružnice: na Kokrici je 8 oddelkov s 195 šolarji, v Naklem je 7 oddelkov s 152 šolarji, v Podbrezju imamo 3 oddelke z 49 šolarji in v Dupljah 2 oddelka s 54 šolarji. Če seštejemo, je na šoli 1628 otrok. Poleg tega ima šola tudi vrtec v šoli na Kokrici, v kratkem pa bo odprt tudi pri šoli v Dupljah. Čeprav je bila letos odprta podružnica na Kokrici, je šola še vedno prezasedena. Imamo namreč tudi 8 oddelkov podaljšanega bivanja za otroke nižjih razredov. Vanje je vključenih 190 šolarjev. Z novim šolskim letom bo sicer nekaj šolarjev odšlo v šolo pri Vodovodnem stolpu, vendar to ne bo pomenilo bistvene razbremenitve. Pričakujemo pa, da bo v prihodnjih nekaj letih začel upadati vpis prvošolcev. Naselje Zlato polje se »stara«, precej prvo-šolčkov pa bo zajela tudi šola pri Vodovodnem stolpu.« »Ali tudi na vaši šoli primanj* kuje učiteljev?« »Učitelji se danes laže odločajo za službo na deželi, ker tam dobe stanovanje, v mestu pa ne ali zelo težko. Zlasti občutijo stanovanjsko stisko učiteljice razrednega pouka-Zato nam teh tudi največ primanjkuje, medtem ko je predmetna stopnja sorazmerno dobro zasedena. Za prihodnje šolsko leto smo že razpisali 16 prostih delovnih mest za učitelje razrednega pouka. Ce bomo z razpisom uspeli? Težko!« »Na šoli so zelo razvite izven-šolske dejavnosti. Lahko kaj» več poveste o njih?« »Najbolj aktivno je šolsko športno društvo. Ustanovljeno je bilo že v preteklem šolskem letu, letos pa je dejavnost razširilo tudi na podružnične šole. Ima približno 500 aktivnih članov in je razdeljeno na sekcije: košarkarsko, atletsko, rokometno, gimnastično, plavalno, planinsko in sekcijo turistične zveze. Poleg rednih treningov in razširjanju množičnosti športa med mladino, je društvo prava šola samoupravljanja. Društvo namreč vodijo učenci sami s pomočjo mentorja-Sami pripravljajo tekmovanja in jih tudi sodijo. Zato so pri društvu Že pripravili več tečajevza športne sod-nike-pionirje. Društvo izdaja tudi redni mesečni bilten. Letos so si zadali še posebno nalogo, da bodo uredili igrišče ob šoli in okolico. Na šoli deluje tudi oddelek tabornikov, imamo tri pevske zbore, razne krožke. Naj jih nekaj naštejem-Učenci se lahko vključijo v delo foto krožka, krožek ročnega dela, literarni krožek, matematični, likovni krožek in druge. Vsako zimo pripravimo tudi smučarski tečaj v Kranjski gori.« L. Bogataj S pomočjo fonolaboratorija se učenci Prešernove šole intenzivno uče jezikov. — Foto: F. Perdan a o Konfekcija Mladi rod Kranj odbor za kadre razglaša prosti delovni mesti: 1. FAKTURISTA 2. TRGOVSKEGA POMOČNIKA Pogoji: 1. ekonomski ali upravno administrativni tehnik 2. končana trgovska šola Pismene prijave z dokazili o strokovnosti sprejema splošni sektor, Kranj, Pot na kolodvor 2. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta r- Naročniki žrebajo naročnike za nagradno potovanje KRAN3 Objavljamo imena drugih dvajset izžrebanih Glasovih naočnikov spomladanskega žrebanja: Mohar Marija, Voklo 29, Šenčur, je izžrebala naslednje naročnike: ^^jnrihar Frančiška, Kajuhova ^ica, Radovljica j»olob Franc, Tunjice 34, Kamnik ^arkelj Ljudmila, Titova 76, Jesenice ^imžar Jože, Velesovo 34, Cerklje plevel Matevž, Zalog 72, Cerklje J^elj Anton, Kidričeva 14, Šk. £*anjec Franc, Pristava 10, Tržič pln*a Janez, Smokuč 47, Žirovnica J^evc Minka, Studeno 14, Železniki e*on Marjan, Rupa 27, Kranj Gorjanc Janqg, Ljubljanska 36, Kranj, je izžrebal naslednje naročnike: i k A1°iz» ^rastje 122, Kranj j, ^ovšek Tone, Zg. Besnica 3 § Marija, Vaiburga 46 A, Sy ^ j etlin Bernard, Mladinska 9, ^nice ^helič Francka, Golnik 25 jj gelj Mira, Britof 209, Kranj Erika, Tomšičeva 8 a, Jese- H?ur6C Karel» Beleharjeva 22, Ant°n» Voglje 3, Šenčur J* T . ik pavel, Sv. Duh 71, Škof- Ular Cilka, Loka 41, Tržič . V 7AMA CERKNICA OBRH PIVKA (1. zapis) javilinaslednjih številkah bomo ob-l° v e°uta'e izžrebance. Potovanje Vm l0' 20- aPrila> Vsem izžre" °bvestj]a ^omo poslali še posebna Do Vrhnike se bodo naši popotniki seznanjali med seboj — nekateri se bodo pa najbrž šele zdobra prebujali — saj bo ura res še zgodnja. Pozorni pa bomo postali ob kaži-potnih tablah tik pred Vrhniko, ki nam bodo pokazale odcep z »navadne« na imenitno in hitro avto cesto. Vstop nanjo je vozilom dovoljen le proti plačilu — videti pa je vse skupaj kot nekaka stroga meja z zapornicami in uslužbenci v kabinah in seve z vsemi formalnostmi-Za one, ki še niso potovali po taki cesti, bo ta »obred« gotovo nov in zanimiv. Se pa voznikom avtomobilov in avtobusov res splača odšteti cestarino. Saj se izognejo strmim serpentinam, kolonam in klancem. Avto cesta pa je ves čas enakomerno napeta, skoro ravna in večpasovna, tako da hitri lahko brez nevarnosti prehitevajo počasneže. Je pa ta del ceste — od Vrhnike do Postojne — le delec bodoče prometne žile, ki bo povezovala severno slo-, vensko mejo pri Šentilju z mejo pri Gorici. V delu sta zdaj odseka od Hoč proti Levcu in od Postojne proti Razdrtem. UN£C No, nekako po drugi tretjini avto ceste bomo krenili v odcep, ki vodi spet na »navadno« cesto proti Uncu, Rakeku in Cerknici. Najprej nas bo zanimal včasih zelo znan, danes pa bolj odrinjen kraj — Unec. Morda še najbolj znan zaradi srednjega nadzemskega toka ponikalne Ljubljanice (ki je najprej Pivka, potem Unica in šele od Vrhnike naprej Ljubljanica). Ali pa tudi po slovitih tihotapcih v času med obema vojnama, ko je tod mimo tekla jugoslovansko-italijan-ska meja. Ljudje, bolj revni kot ne, so si pač pomagali s »kontraban-tom«. Prav hudo strogo pa na tej meji bržčas ni bilo, saj so iz Jugoslavije v Italijo tihotapili celo živino! Zaslužek pa je bil dober: če si prepeljal srečno čez par volov, si si iz zaslužka lahko kupil svoje živinče. Bili pa so nekoč za Unec vsekakor tudi bolj častni časi. Do leta 1872 je namreč skozi Unec vodila glavna »cesarska« cesta Dunaj—Trst. Šele potem, ko se je nova železnica \Jncu ognila (ker kmetje niso hoteli prodati nekaj ničvrednih zemljišč), nova cesta od Logatca čez Kalce v Postojno pa prav tako, je Unec pričel ugašati. Prej pa je bil to imeniten kraj, pomembnejši od Rakeka in Cerknice. Vozniki, ki so prihajali od Ljubljane ali s hrvaške strani, so Varnost v avtobusih Mnogo ljudi se rosi z lokalnim avtobusom. Delavci v tovarne, učenci v šole, gospodinje na trg. Dan za dnem ugotavljamo, da je avtobusov premalo. Posebno ob urah, ko odhajamo na delo, v šolo ali z dela, šole. Stisnjeni smo v avtobusih kot so stisnjene sardine v konzervah. Mnogokrat se zgodi, da šofer drvi proti semaforju s polno hitrostjo, ker se že od daleč vidi. da gori zelena luč. Kaj se zgodit Nenadoma se prižge rdeča luč, šofer zavre, potniki zgrmijo proti sprednjemu delu avtobusa in popadajo drug na drugega. Zakaj? Dvakrdi toliko ljudi, kot jih sedi. stoji. Polovica stoječih se nima kam prijeti. zaradi prevelike gneče. Takih primerov je veliko. Eden je bil na primer v sredo, 27. marca, ob 12.20 pred gasilskim domom na lokalnem avtobusu na relaciji Straži-šče—Naklo. Marsikdo se tudi poškoduje in sprašujem se: kdo je bolj Neodgovoren? Šoferji, ki ne upoštevajo, da je njihovo vozilo pravzaprav preobremenjeno, ali pa avtobusno podjetje. ki ne preskrbi dovolj avtobusov, da bi lahko vsi potniki sedeli (di pa se vsa j držali za ročaje. Vanja Horovac Glasov izlet: Cerkniško jezero, Postojnska jama, Predjamski grad morali v Uncu najeti priprego, da so zmogli strme klance od tod do Postojne. Mnogi Unčani so od teh uslug bogateli. Tu skozi so šle tudi vse vojske v preteklosti, rimske in Napoleonove. So pa na cestah od Unca proti Postojni prežali tudi cestni razbojniki; od takrat je ohranjeno ime za kraj pri Postojni: Ravbarkomanda (danes se tako imenuje visok cestni viadukt). POGLED V PRETEKLOST Na Kolobarju, hribu zahodno od Unca, so našli grobove iz neolitika (iz novejše kamene dobe, čez tisoč let pred našim štetjem). Južno od kraja pa je Zajčji vrh (703 m) z razvalinami starega gradu Hasberga. Že ime Unec, ki prihaja pač od ponikalnice Unice, ki teče v bližini, kaže, da je kraj zelo star. Pa tudi cerkev sv. Martina, ki je stala že pred letom 1526, priča o starosti naselbine. Nova cerkev (zgrajena leta 1615) je sedaj okrašena s slikami nedavno umrlega slikarja Staneta Kregarja. (Staro cerkev so porušili Turki.) Unec je rojstni kraj kulturnega in političnega zgodovinarja, prešerno-slovca Josipa Puntarja (1884—1937). Unec pa je hkrati tudi kraj, kjer je umrl pesnik, general, slovenski narodni junak Rudolf Maister. Prav letos je poteklo 40 let od njegove smrti (1934). NARAVNE LEPOTE Rakov Škocjan — kraška znamenitost, da ji ni enake, je prav blizu Unca, tik v podnožju Velikega Ja-vornika (1268 m). Zaradi redkih naravnih posebnosti je bilo področje Rakovega Škocjana proglašeno za zaščiten narodni park. Potok Rak prihaja iz 3 km dolgih Zelških jam pod Malim naravnim mostom in po 2 km odteka pod Velikim naravnim mostom v Tkalco jamo. Rakov Škocjan, resnično čudo narave, je popisal že Valvasor. O njem so veliko pisali Simon Rutar, Alfred Šerko in Pavel Kunaver. Še to omenim, da so na vrhu Velikega naravnega mostu še vidne razvaline nekdanje cerkvice sv. Kancijana — od tod tudi krajevno ime Škocjan. Prav strahotna pa je ogromna, 100 m globoka, Unška kolešivka, ki se je v davnini odprla po zrušenju stropovja nad podzemeljsko dvorano. Ob njenih prepadnih stenah so vklesani dolgi podzemeljski hodniki, delo italijanske vojske v letih 1918 do 1941. Gospodarsko pa Unec ne cveti. Živi že, pač od dohodkov iz gozdov. Kmetij je vedno manj, le živinorejci še vztrajajo. Včasih je bilo tod razširjeno izdelovanje-lesenih obročev, zdaj te domače obrti ni več. Kruh so si v novejšem času Unčani poiskali tudi v industriji. Precej je zaposlenih v kovinskem obratu lesnoindustrijskega podjetja Jelka na Rakelku, nekaj pa jih dela tudi v veliki tovarni pohištva Brest v Cerknici. No, tjakaj, v tovarno Brest, pa nas bo vodil prihodnji zapis. C. Z. r Veliko dela za turistične delavce Do konca februarja bi v škofjeloški občini morali biti občni zbori vseh trinajstih turističnih društev. Tako so predvidevali na občinski turistični zvezi. Zadnji podatki pa kažejo, da se še tudi mesec kasneje niso sestali turistični delavci iz Hotavelj in Železnikov, torej, člani nekdaj najbolj aktivnih turističnih društev v občini. Po vseh znamenjih sodeč v teh dveh krajih nekaj »škriplje«. Ne glede na to pa velja pogledati načrte in naloge ostalih društev. V Sorici je bilo največ govora o ureditvi ceste ter razvoju Soriške planine. Prisotni so menili, da bi bilo v prihodnje v delo na področju turizma treba pritegniti tudi vaščane Danj in vseh više ležečih vasi. Obenem so opozorili na slabo vzdrževanje kulturnega doma — le-tega upravlja krajevna skupnost — ter se zavzeli, da bi v najkrajšem času pripravili tečaj za gospodinje, ki se ukvarjajo s turizmom. Dneva taric letos ne bo, so sklenili v Davči. Za to sta v glavnem kriva pomanjkanje lanu ter popravilo domačije pri Vrhovcu, kjer je vsako leto prizorišče prireditve. Kljub temu pa Davčani ne lenarijo. Že v poletnih mesecih bodo odprli trim stezo, ki bo speljana od šole proti podnožju Porezna., Uredili bodo tudi več kažipotov. V Selcih se predvsem prizadevajo, da bi pridobili več članov tudi po okoliških vaseh ter med mladino. Vse akcije v kraju naj bi se izvajale v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Turistični delavci želijo v prihodnje sodelovati tudi pri urbanistični ureditvi kraja. Z denarjem, ki so si ga prislužili s pripravljanjem prireditev v lanskem jubilejnem letu, nameravajo zgraditi športno igrišče, ob njem pa urediti prostor za kampiranje in kopanje. Očistiti nameravajo potok Selnico, poleti pa pripraviti zanimivo in privlačno prireditev lovsko-ribiški piknik. V središču vasi bodo postavili zemljevid z oznakami najbolj zanimivih turističnih točk v kraju in okolici, prizadevali pa si bodo tudi, da bi Selška dolina v prihodnjih letih dobila organizacijo evropskega prvenstva na naravnih progah. Pa še zanimivost! Turistični delavci iz Selc nameravajo v prihodnje poskrbeti tudi za obilico zanimivih kulturnih prireditev. Turistično društvo Škofja Loka bo letos pripravilo zemljevid izletniških točk in kulturnih spomenikov v Škofji Loki in okolici. Poleg tega Ločane čaka še obilica dela s pripravo spominkov, značk, ekskurzij, poročilo o stanju okolja, ureditev parkirnega prostora ob športnem igrišču ter rekreacijskega centra ob Selščici na Novem svetu. Pridobiti nameravajo več članov, poživiti stike z občinsko turistično zvezo ter z drugimi društvi v občini in dopolniti trim stezo za gradom. V Retečah že v bližnji prihodnosti nameravajo obnoviti star vaški vodnjak. V poletnih mesecih bodo uredili bife na kopališču ob Sori, še prej pa popravili steze in uredili stopnice do reke. Kajpak bodo občane sproti opozarjali na čistočo in na to, da ne smejo smeti odvažati k reki, saj je znano, da je bilo prav s tem v zvezi v zadnjem času dosti težav. Poljanci se bodo pred glavno turistično sezono v glavnem ukvarjali z urejanjem kopališča. Postavili bodo več kažipotov za usmerjanje narave in svežega zraka željnih gostov proti Tavčarjevi domačiji na Visokem in prek. Gabrške gore proti Lubniku. Še pred sezono bodo, tako obljubljajo, očistili manjšo rečico Ločilnico ter Soro ter asfaltirali prostor pred turistično poslovalnico. Določili bodo mesta za parkiranje in kopanje ter stalno opozarjali občane, da ne bi odlagali smeti na »črna« smetišča. Od muh pa ni niti izdelava zeml jevida z oznako najlepših turističnih mest v Poljanah in okolici. Brž je treba povedati — za informacije so na naše uredništvo spraševali že nekateri kandidati za poroko — da tradicionalne folklorne prireditve »Svatovanje po starem« letos v Javorjah ne bo! Za letos so si Javorci zadali le nalogo, da poživijo delo društva ter pridobijo nove člane za folklorno skupino, da bi le-ta lahko čimprej začela vaditi. Na občnem zboru turističnega društva Zapreval so se prisotni veliko pogovarjali o nadaljnjem razvoju kmečkega turizma. Menili so, da bi bilo treba zmogljivosti bolje uporabiti, obenem pa poskrbeti za razne prireditve, boljše gostinske storitve ter rekreacijo. Dogovorili so se že, da bodo tudi letos pripravili prireditev »Dan oglarjev«. Skupno s krajevno skupnostjo pa bodo poskrbeli za urejanje vprašanj s področja komunalnih problemov. Turistični delavci v Gorenji vasi kanijo že v najkrajšem času poskrbeti za redno tedensko čiščenje javnih prostorov. Seveda se bodo najprej dogovorili, kaj naj ureja turistično društvo, kaj komunalni servis in kaj krajevna skupnost. Že v tem mesecu bodo izvedli množično čiščenje bregov reke Sore ter opozorili občane na prepoved odlaganja smeti ob vodi. Junija in julija bodo ocenili najlepše urejene hiše in vrtove v kraju. Kot posebno nalogo pa so si zadali ugotovitev možnosti za ureditev avtokampa ob Poljanščici. Na Trebiji so se odločili, da bodo tudi letos, že tretjič, pripravili tradicionalno prireditev »Dan mlatičev«! Uredili bodo tudi parkirne prostore ob Sori, kraj sam tej kopališče. Tudi Sovodenjčani se ne bodo izneverili tradiciji. Trdno so sklenili, da bodo v nedeljo, 21. julija, pripravili na Novi Oselici »Praznik koscev«. Poleg tega pa nameravajo na bližnjem 1026"metrov visokem Ermanovcu postaviti še brunarico — lovsko kočo! Smeli načrti, ni kaj! »Turistična društva so izredno razgibala ljudi,« pravi tajnik občinske turistične zveze Lojze Rajgelj. »Lani so se vsa društva vključila v praznovanje 1000-letnice. V mnogih krajih so bila glavni nosilci vseh prireditev. Za to bodo vsa po sklepu občinske skupščine prejela pismena priznanja.« J. Govekar Uredništvo Glasa in avtor pričujočih vrstic razpisujeta posebno nagrado za tisto gradbeno ali cestno podjetje, ki bi bilo sposobno najhitreje zakrpati luknjo v cestišču sredi Jelenovega klanca, točno nasproti hotela Jelen. V poštev pridejo zlasti ustrezne kranjske delovne organizacije. Kakšnih oteževalnih pogojev ne mislimo postavljati. Prav vseeno nam je tudi, če ostrorobo štirikotno odprtino, ostanek nekdanjega kanala, zasujete z navadnim peskom ali zemljo — da bo le držalo. Predlagamo samo, da poklicani nagrado (in še kakšen dinar zraven) velikodušno poklonijo razjarjenim voznikom, ki so v preteklih mesecih po nesreči zapeljali čez nevarno oviro ter prebili avtomobilski plašč ali poškodovali nosilni obroč. Pa brez zamere, spoštovani (ne)odgovorni tovariši — kjerkoli pač že ste! Pred nedavnim so nekateri občani radovljiške komune v dvorani GG Bled imeli priložnost poslušati razprave okrog proračunskih dohodkov in izdatkov. Zal pa ni bilo nikjer omenjeno, koliko denarja je občinsko vodstvo letos prihranilo oziroma izgubilo zaradi mile zime in zaradi sv. Matije, ki se tudi ni posebno dobro odrezal. Ker živimo v dobi raznoraznih turističnih paketov, so zaskrbljeni domačini mnenja, da iz proračunskih ekspertiz ne bi smeli izpustiti manj svetlih finančnih prog-noz, saj bodo — kot upravičeno sumijo skeptiki — paket turističnih deficitov najbrž morali pomagati kriti celo državljani, ki ne; pripadajo niti gostincem niti playbojem, in ki sploh ne zahajajo v hotele in bare. Od skesanega grešnika K. S. iz Radovljice smo prejeli naslednje protestno pismo: »V vašem časopisu z dne 16. marca 1974 sem prebral članek ,Vlom v avtomobil'. Vlom sva storila jaz in moj znanec R. Vem, da ste navedene podatke dobili pri Okrožnem sodišču Kranj, vendar niso popolnoma točni — ali pa se vam morda ni zdelo pomembno napisati cele resnice. Predmeti (ukradeni, seveda — op. p.) so bili namreč vrnjeni last-, niku pred glavno obravnavo, še na prostosti pa sva tudi poravnala vso škodo, ki sva jo naredila v vinjenem stanju. Mislim, da bi vaš novinar lahko drugače opisal obsodbo oziroma drugače obrnil članek ... Menim, da naj bi novinarji sploh malo bolj pazili in dodali tudi kakšno dobro besedo, ne pa vedno prikazovali stvari v takšni luči kot to delajo sedaj.« Pogovoril sem se z našimi novinarji in ob zgodbi avtorja zgornjega prispevka jim je, če verjamete ali ne, res šlo skoraj na jok. Uboga reveža ti sredi noči od alkohola napadena hitita proti domu, ko jima nenadoma pot zastavi parkirani avtomobil. Ja, le kaj sta hotela narediti drugega, kot oropati ga? In zdaj, pomislite, zdaj ju po sodnijah vlačijo! Ubožčka! Mar bi šoferju navili ušesa, ker pušča vozilo na pijancem dostopnih mestih! m w 1 >7 Sobota, 6. aprila 1974 Spomladanska nega Po več mesecih pretežnega bivanja v suhih in toplih prostorih je koža utrujena in izsušena, potrebna vlage in svežega zraka. Zato potrebuje nekoliko več nege, da popravimo vso škodo suhih zimskih dni. Za kožo, ki ni pretrpela ravno velike škode, bo skoraj ddvolj, če jo vsak večer po čiščenju namastimo z dobro hranljivo kremo, ne pozabimo pa tudi na vrat. Za ostarele kože in take, ki jih je izsušeno obdobje zelo prizadelo, pa je potrebno zdravljenje s hranljivimi tekočinami. Več kozmetičnih kolekcij ima te tekočine pripravljene v ampulah. Če smo pozimi pozabljali na kožo vratu, mu zdaj privoščimo nekaj več pozornosti. Kremo, ki jo sicer uporabljamo za obraz, vsak večer vmasirajmo tudi v vrat. Masaža bo okrepila kožo in mišice. Treba je misliti tudi na fo, da bomo ob toplem vremenu kmalu zavihali rokave in slekli nogavice. Koža na rokah in nogah pa gotovo ni taka, da bi jo brez zadrege lahko pokazali. Grde suhe kože na rokah in nogah se je treba lotiti s suho krtačo. Noge krtačimo vsak dan od spodaj navzgor, nato pa jih okop-ljemo v topli in nato še v mrzli vodi. Koža zatem zahteva tudi nekaj kreme. Roke prav tako masirajte s krtačo ali s suho frotirasto rokavico in kurja polt bo počasi Izginila. Roke nato do ramen namastimo z oljem ali z mlekom za kožo. Tudi lasje potrebujejo nege. Vso zimo smo jih tiščali pod volnene izbrali smo Pripravimo se na pomladno deževje. Na Kokrinem oddelku pozamenterije v GLOBUSU imajo izredno poceni zložljive dežnike. Uvoženi so z Japonske, dobe se pa v vseh barvah. Cena: 94,30 din I 1 lili 1 rt i IMete darilo za novoporočenca? V Murki-nem ELGU v Lescah imajo naprodaj čudovit jedilni pribor: iz srebra je, ročaji so pa pozlačeni. Izdelek Chromolita iz Solinge-na. Cena: 1165,95 din Kombinacija enobarvnega in vzorčastega je ie vedno elegantna. V Zarjinem TEKSTILU pri Korotanu na Jesenicah prodajajo enobarven in pikčast jersey. Barve: temno rjava in pari&ko modra. Blago je izdelal novomeški Novoteks in je Airok 150 cm. Cena: 113,50 din Za vroče dni so v radovljiški ALMIRI za močenjie postave spletli puloverje večjih Atevilk. Iz sintetičnega boucleja so, lepo padejo in prijetno hlade. V vseh barvah se dobe v njihovi trgovini v Radovljici. Cena: 137,30 din za vas čepice in tople kučme. Zdaj potrebujejo zraka, da bodo spet lahni in ne brez leska. Po pranju jih je treba okrepiti S subrino ali z rumenjakom, ki smo mu dodali malo limone ali kamilic. Ali veste, da laneno seme koristi prebavi? In če je prebava v redu, se to pozna tudi na koži, ki je lepa in čista. Laneno seme spomladi pomaga, da je koža v krajšem času spet lepa in sveža. Dve žlički semena stresemo v vodo, čaj, ali sok in osladkamo. Pijemo trikrat na dan pred obroki. Seme lahko zmešamo tudi z mlekom, jogurtom ali z zelenjavnimi sokovi. R 4T& W m cst Sobota, 6. aprila 1974 Otrokove igrače Ugotovili Smo že, da se način otrokovega igranja .spre- ' minja v skladu z njegovo zmogljivostjo. Zato naj bi razvoju ustrezale tudi otrokove igrače. Pri izbiri igrač največkrat ne upoštevamo otrokovega duševnega razvoja. Zato otrok večkrat odklanja igrače, ki se zde odraslim lepe in dragocene, raje se z večjim zadovoljstvom ukvarja z enostavnejšimi, zlasti s takimi, ki jih lahko uporablja pri različnih oblikah igre. Ce otrok dobi igračo, ki po načinu igranja ustreza otrokom na višji stopnji duševnega razvoja, je razumljivo, da razočara gledalce. Z igračo se ne igra tako, kakor bi gledalci (starši) želeli, ampak tako kot zmore. Tudi če odrasli pokažejo otroku, kako naj se igra, tega ne zmore. Otrok posnema samo tiste dejavnosti, ki ga zanimajo in ustrezajo njegovim razvijajočim se zmogljivostim. Igrača, ki ne ustreza otrokovim razvojnim zmogljivostim, ne more spodbudno delovati na njegov duševni razvoj. To velja tudi za primere, ko otroci dobivajo igrače, ki so značilne in primerne za mlajše od njih. Otrok ne ve, kaj bi počel s takimi igračami, ker ga igra, ki jo je prerasel, ne zanima več, ne nudi mu več zadovoljstva. Če rečemo, da je neka igrača ustrezna, še ne mislimo, da je dragocena. Večkrat bolj ustrezajo otrokovim razvijajočim se zmogljivostim preprostejše igrače, ki jih uporablja v različnih igralnih situacijah. Tako ima otrok možnost, da v igri sam kaj dodaja, kombinira, ustvarja. Povsem dovršene igrače, četudi so tehnično zelo dognane in imajo že vnaprej določene igralne možnosti, ne morejo za dlje časa otroka zadovoljiti, niti zaposliti njegovih dejanskih zmogljivosti. Zaželene so torej takšne igračke, ki omogočajo različno rabo. Teh pa ni treba vedno kupiti, saj obkrožajo otroka, na primer pesek, voda, sneg, papir in drugo. Za otrokovo igro zadoščajo večkrat priložnostne igračke. To so lahko balončki iz milnice, papirnate ladjice, živali, in razne figure, ki jih naredimo iz gozdnih sadežev, hišice iz škatel in drugo. Včasih so priložnostne igrače otroku še ljubše in mu napravijo več veselja kakor dragocene. Otrok namreč vidi, kako jih naredimo. To ga seveda posebno zanima in tudi sam prične s svojo fantazijo pripravljati podobne igrače. Ob takih priložnostih se otrok posebno zbliža z osebo, ki mu je igračo napravila. To pa ima veliko vrednost, kajti taka oseba lahko mnogo bolj uspešno vpliva na otroka. S tem seveda ni rečeno, da otroku ostale igrače niso potrebne. Vsaka ima svoj pomen in dopolnjuje druge. Igrača naj bo funkcionalna pa tudi lepa. Predšolski otroci se navdušujejo za žive barve. Pri izboru igrač pa ne smemo prezreti trpežnosti igrač in pa zdravstvenih zahtev. Prednost imajo igrače, ki jih lahko temeljito čistimo. Igrače tudi ne smejo biti premajhne. Otrokova nasičenost z igračami ni priporočljiva. Če otroka zasipamo z igračami, se bo navadil le površne igre. Zato igrače hitro odlaga in se z nobeno dalj časa ne ukvarja. To se kaže tudi v njegovem osebnostnem reagiranju, zahteva namreč pretirano pozornost, ni več vesel in zadovoljen, stalno nekaj hoče, čeravno ne ve, kaj. Mira Sluga, dipl. psiholog Angelca — Za pomlad bi rada imela jopico, ki bi jo nosila k hlačam in krilu. Naj bo daljša z žepi in z ovratnikom na fazono. Stara sem 19 let, visoka 165 cm in tehtam 56 kg. Marta — Jopica za vas je daljša, ima dolga ozka rokava, na ramenih so nagubana. Ovratnik je klasičen, nekoliko večji. Jopica je v pasu prerezana in na zgornjo stran nekoliko nagubana. Zapenja se z gumbi. Žepi so večji, našiti. , . družinski pomenki JELOVICA m Škofja Loka je pripravila za vas od 1. do 20. aprila razprodajo polken ter pleskanih in furniranih notranjih vrat tip Jelovica iz leta 71 in 72 znižanje cen do 60 % izkoristite ugodno priložnost in se oglasite v poslovalnici Škofja Loka delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek, petek od 7. do 13. ure sreda od do 16. ure sobota od 7. do 11. ure ' „ akrinje Izb ti Tako kot prejšnjo sezono bodo tudi to pomlad zelo cenjena krila z bluzami, zraven, pa se bodo nosile pletene jopice. Zelenjavni narastek Potrebujemo: pol kg ohrov-ta, pol kg cvetače, 5 dkg suhih gob, dve jajci, surovo maslo, sesekljan zelen peteršilj, čebulo, sol in drobtine. Surovo maslo zmešamo z rumenjakom, dodamo kuhano, dobro odcejeno in sesekljano zelenjavo, kuhane sesekljane gobe (1 uro prej jih namočimo v vodi), naribano čebulo, peteršilj, sol, sneg iz beljakov in malo drobtin. Vse narahlo premešamo in stresemo v pomaščeno nepregorno posodo ter lepo zapečemo. modna hiša Pred nakupom primernih oblačil za tople pomladne dni ne pozabite obiskati Modno hišo, ki-ima v prodaji bogat asortiment - najrazličnejših pomladanskih modelov-Izbirali boste lahko med kostimi, lahkimi plašči, modnimi jopami ter drugimi modeli. Poleg tega si lahko v Modni hiši izberete tudi primerne modne dodatke, aktualno metrsko blago in druge galanterijske artikle. Modni kroji, kvaliteta materialov in dostopne cene vam jamčijo dober nakup. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 ■ 18 O ■ 19 20 21 ■ 22 ■ 23 24 ■ 26 1 28 29 ■ 30 31 ■ 3Ž 33 35 36 ■37 38 39 40 ■ 42 ■ 1 44 45 46 ■ * 48 ■ 49 50 ■ H 52 ■ 54 55 56 57 58 59 Vodoravno: 1. dosti, 7. matematični izraz za enakost dveh količin, 13. nizko pogorje vzhodno od Kaspijskega jezera« 14. ime srbske pevke Karakljajić, 16. ime slovenskega pevca Pestnerja, 17. prenos takta s poudarjene na nepoudarjeno noto, 19. izrastek v ustih, 20. oteklina, nabreklina, 22. slab izraz za blagajnika, 23. natrijev karbonat; sodavica, 24. nekdanja Ljubljana, 26. posledica kacanja, 27. staro dalmatinsko mesto na robu Kninskega polja, 28. slovenski filmski režiser, Jože, 30. vzvod, 32. , Jože Olaj, 33. Štefan Planine, 35. drobni predmeti za okras telesa, 37. vzhodnoindijsko žganje iz riževega ali palmovega vina, 39. srbsko moško ime, 41. posledica kisanja, 43. otok čarovnice Kirke v »Odiseji«, 46. piškot, 47. ameriški kopitar s trobastim nosom, 49. starogrški bog vojne, 50. ljubkovalno ime za Onassisa (Aristotel), 51. veliko industrijsko mesto ob Volgi, 53. nadav, predplačilo, 54. italijansko moško ime, Lovrenc, 56. pesniško ime za Koroško, 58. prerijska država v ZDA z glavnim mestom Tppeka, 59. svetišče boginje Atene. Navpično: 1. navedba dneva, meseca in leta, 2. strokovnjak za orologijo, za nauk o gorah in gorovjih, 3. kratica za voltamper, 4. sovjetski estradni pevec, Georgij, 5. nestrokovnjak, 6. heroj, 7. Beethovnova 3. simfonija, 8. aparat, pristroj, 9. ime pesnice Škerlove, 10. Češki magazin, 11. ameriški bivol, 12. svobodna posest, alod, 13. arhitekt in slikar, Boris (spomenik pod Ljubeljem in na Urhu), 15. terme, zdravilišče pri Padovi, 18. Sokratova žena, razglašena kot prepirljivka, 21. sladek južni sadež, 23. sprva, od začetka, 25. krilo rimske konjenice, 29. zamaknjenost, zanos, 31. Talisova oran ž ada, 33. lisici podobna zver iz družine psov, 34. znanilec prihodnosti, prerokovalec, 36. prvi mitološki letalec, Dadalov sin, 38. vrsta japonske obrambe, 40. otroško vozilo, 42. lobanjska kost med očnicama, luknjičava kot sito, 44. slovenska pesnica Vida, s pravim imenom Pranica Vovk, 45. muslimansko moško ime, Hasan, 48. ameriški pravnik in državnik, nobelovec 1912., Elihu, 51. nekdanja kratica za Srbsko narodno stranko, 52. ribniški medmet, 55. glavni števnik, eden, 57. osebni zaimek. Rešitve pošljite do srede, 10. aprila, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din rešitev nagradne križanke iz sobotne številke 1. orator, 7. torbar, 13. viničar, 15. Germani, 16. elita, 17. Igo, 19. april, 20. Sem, 21. Kosovel, 24. Roa, 25. car, 27. baron, 28. lan, 29. cepin, 31. Repin, 33. figa, 34. t, 35. Rado, 37. Bojan, 38. Gal, 40. Imola, 42. Ela, 43. Daruvar, 46. vek, 47. Ti, 48. soha, 49. oboa, 51. NT, 52. Ojstrah, 54, vedenje, 56. nakrat, 57. ladjar izžrebani reševalci Prejeli smo 121 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) bo dobila Milica KirbiA, 64000 Kranj, Zupančičeva 16; 2. nagrado (40 din) Krista Kušlan, 64000 Kranj, Gregorčičeva 4/1; 3. nagrado (30 din) pa Ivan Štrukelj, 64290 Tržič, Retnje30. Nagrade bomo poslali po pošti. »Povejte no, draga tašča, kako daleč ste vaši hčeri razložili...? pesmi!) PEVČEVA PODOBA Krepak petinsedemdesetletnik. Hudomušno nasmejan, po zunanjosti intelektualec, kar morda še poudarjajo očala. Sicer pa rahločuten mož, žlahtno občutljiv kot struna. S šegavo besedo na ustnih in široko gostoljubno kretnjo. Ljubezniv z vnučki pa tudi z obiskovalci, ki bi se z njim radi vsevdilj rokovali in fotografirali. Mar je Pavle Kernjak res najbtvM vroče in najbolj čuteče srce naše ljube koroške deželice? Učeni in preprosti radi prihajajo k avtorju tako lepih pesmi kot je ona o Mojceji, O Katrci, o Ani, pa o fantih iz Skufic, o ljubi, ki je pošto poslala pa še drugih: Rož, Podjuna, Žila, Težko čakal sem večera in še in še si slede. Nekemu obiskovalcu je Pavle Kernjak na vprašanje o značilnostih koroške pesmi povedal: »Naše pesmi so žalostne in vesele. Korošci smo pač taki: zdaj se smejimo, pa koj nato smo spet žalostni.« Sam piše prav tako: nekatere pesmi so šega-.e nagajivke, druge pa so otožno hrepeneče; zdaj so veličastne, himnične pa spet druge sentimentalne,ljubeče. Kar primerjajmo: Juhe, pojdam v Škufce z Ano, nino, nano. Ali pa himnično Rož, Podjuna, Žila z otožno O, ti preburna ženska st^ar. (Se bo nadaljevalo) o Madžarska jesen Okoli hišic in vil so lepo negovani cvetlični vrtovi in sadni nasadi. Močno preseneča anarhični razpored vseh teh objektov. Kot da se sploh nihče ni oziral na urbanistični načrt. Vsakdo si je postavil svojo bajtico tam, kjer je imel še kaj praznega prostora, se zdi opazovalcu, ki je navajen našega urbanističnega reda. Le neposredno ob novi cesti so hiše oziroma vile lepo zvrščene v ulice, po katerih se odvija živahen avtomobilski promet. .Južno obrežje Blatnega jezera je peščena in močvirnata ravnina, ki zlagoma prehaja v gričevje in je tudi lepo obdelano. Ob obeh obalah teče železniška proga z mičnimi postajami, ki po svoji urejenosti in z okolico spominjajo na scenarij iz Lehar-jevih operet. Peroni so okičeni s cvetnimi koški, yes prostor pa je ograjen z belimi čipkastimi ograjami. Železniški promet je očitno zelo razvit. Poleti vozi rcied Budimpešto in jezerom kar 44 vlakov na dan. V kraje, kamor ne seže železnica, je urejen avtobusni promet. Tudi avtobusni promet je državen in voden centralizirano iz ministrstva v Budimpešti. Edino turistično avtobusno podjetje IBUSZ opravlja ves notranji in mednarodni Potniški promet in hkrati nudi tudi gostinske storitve. Na cestah je le malo tovornjakov. Na Madžarskem velja predpis, da se vsi težki tovori Morajo prevažati le po železnici. Blatno jezero pozimi navadno popolnoma zamrzne in postane ogromno drsališče. Močan veter, ki brije prek ogrskih ravnin, so iznajdljivi domačini izkoristili tudi za zimski šport in turizem. Najbolj zanimivo in razburljivo je jadranje po ledu. Jadrnice z drsnimi elementi, ki jih poganja veter, z največjo hitrostjo drsijo po ogromni ploskvi, da je le kaj, so nam povedali domačini. Na jezeru prirejajo celo jadralna tekmovanja, ki so postala že mednarodna. Kdo ve, morda si bodo kaj podobnega omislili tudi naši turistični delavci na Blejskem jezeru? Ledeni vlak so si že, zakaj pa ne še jadranja na ledu? Medtem, ko smo si potešili lakoto in pretegnili ude, so nekateri redki fotoamaterji skušali navzlic drobnemu dežju uloviti na film panoramo severnega obrežja. Iznad vinorodnih gričev se kakor, ogromen trapez dviga znana Bazalt-na gora — Badacsonv. Na vznožju te zanimive gore iz bazaltnih vulkanskih kamenin so pobočja vinogradov in gozdov, ki obkrožajo številne turistične kraje, kamor redno plovejo z južne obale potniške ladje. Madžari so že v preteklosti bazalt obilno lomili v kamnolomih. Vse budimpeštanski' ulice in trgi so tlakovani s tem kamenjem. Gozdnato gričevji', ki se širi na sever, je polno dragocenih rudnikov boksita, man- gana, rjavega premoga in celo urana, nam je razlagal vodnik, ko smo spet posedli in se odpeljali. Da bi dobili boljšo in celovito predstavo o Sio-foku, največjem balatonskem letovišču, smo ga v počasni vožnji prekrižarili podolgem in počez. Mestece z nekaj nad 10.0(K) prebivalci ima poleg nekdanjih mondenih hotelov, ki so zdaj sindikalni počitniški domovi, tudi več novih šest- ali večnadstropnih hotelov, ki so bili tudi tokrat odprti za goste. Jesenski turizem tod je sicer bolj klavern, lahko pa si je predstavljati poletni vrvež. Siofok je rojstno mesto znanega madžarskega skladatelja operet Emrika Kalmana, zato si marsikdo ogleda tudi njegovo rojstno, hišo. No, mi si je nismo, ker nas je čas že močno priganjal. Radi bi namreč še pred mrakom prispeli v Budimpešto. NOVA AVTO CESTA Prizadevanja Madžarov za razvoj turizma se kažejo povsod. V zadnjih letih so zgradili številne bungalove in sodobne lokale za prodajo suvenirjev in majhne okrepčevalnice. Ob glavni cesti je na pretek znanih panonskih gostišč. To so čarde — masivne, stare, a lepo pobeljene in s tretjem krite panonska hiše — gostilne, v katerih brhke krčmarice strežejo ob zvokih ciganske glasbe, pravo tokajsko vino, koline in druge pikantne dobrote. Primaš z violino zabava omizja in s svojim temperamentom pripomore k romantičnemu počutju ali pa tudi k ognjevitemu razpoloženju navdušenih gostov. Vsa oprema v čardah je v stilu madžarskih kmečkih domov, ki razkriva veliko ljubezen do konj in kar je v zvezi z njimi. Nasploh se zelo trudijo, da ves zunanji videz starih in novih objektov ostane v panonskem stilu — tudi napisi na čardah, trgovinah in drugih lokalih. Z veliko domišljije, ki je vredna posnemanja, so uredili marsikaj koristnega in privlačnega za turiste. Nedaleč od Siofoka dominira na hribčku, poraslem, z bori, velika kovinska konstrukcija v obliki globusa, ki rabi za razgledno točko. Zelo pogoste so tudi ribiške opazovalnice, ki štrlijo visoko nad obalo jezera. • Zanimivo je, da navzlic temu, da nimajo gozdov, uporabljajo za vikend hišice in druge turistične objekte zelo pogosto les. Dolgo se še vozimo ob jezeru. V zmerni hitrosti srečujemo na lepi cesti vedno več sobotnih izletnikov, verjetno meščane iz komaj 100 km oddaljene prestolnice. V vseh naseljih t ost ran jezera vlada že praznično vzdušje, čeprav umirjeno, vendar se po številnih sprehajalcih čuti, da je konec tedna. Mične panonske cerkvice z majhnimi zvoniki posrečeno izpolnjujejo podobo teh krajev, ki so že v preteklih časih privabljali znamenite ljudi iz vse Evrope in celo iz Azije. V Tihanv, mestece na nasprotni obali, je hodil na letovišče Beethoven, kjer naj bi bil skomponiral znamenito kantato posvečeno svoji Klizi. Navdiha mu najbrž v tako idiličnem okolju ni manjkalo, kot tudi ne znanemu indijskemu pesniku in filozofu Ta gore, ki je tu našel mesto za počitek in razmišljanje. Pri Balatonvilagosu končno zapustimo jezero in pospešeno zdrvimo po široki dvopasnici nove avto ceste. Promet se odvija v obe smeri, ker druga polovica nekaj desetih kilometrov še ni zgrajena. Zemeljska dela so skoraj gotova, tudi na delu trase od jezera do višine madžarskega Beograda ali Szekesfehervara, kakor se to mesto imenuje. Avto cesta pelje precej stran, vendar se lepo vidijo številne stolpnice in zvoniki, značilna silhueta. Nekoč je bilo to belo mesto prestolnica, kar pričajo številni spomeniki preteklosti, ki pa si jih mi nismo utegnili ogledati. Od tod je do Budimpešte le še slabih 70 km. Promet je zdaj usmerjen po obeh novih cestiščih avto ceste. Tako kot je ta del pokrajine več ali manj valovit, je tudi avto cesta speljana v blagih vzponih in padcih, a zelo pregledno. Med obema pasovoma je kar 8 m široka železnica — torej skoraj še za eno dvopasovno cesto. Podlaga je betonska in ne asfaltirana in za spoznanje bolj grobo obdelana kot avto ceste na zahodu. Na enako oddaljenih prehodih so zgrajeni nadvozi — prožni mostovi različnih izvedb, ki lepo dopolnjujejo opremo moderne magistrale. (Se bo nadaljevalo) Jošt Kole Cls- l Jm #5g: 4Q Sobota, 6. aprila 1914 Z Jezerskega vrha Kurirčkova pošta, ki vsako leto nosi pozdrave najmlajših državljanov svojemu ljubemu voditelju maršalu Titu, je letos, za gorenjsko področje, prvič stekla z Jezerskega vrha v kranjski občini. Bilo je to v torek, 2. aprila, ob 10. uri. Pred karavlo graničarjev, tik pod mejnim prehodom za Avstrijo, se je zbralo kakih 150 pionirjev; večina iz osnovne šole F. Prešeren iz Kranja, pionirji z Jezerskega in drugi. Na dvorišču pred karavlo, ki so ga graničarji skrbno uredili in celo okrasili, so se oglasile pesmi in recitacije iz mladih grl. Nekdanji komandant kokrškega odreda Janko Prezelj-Stane je slovesno izročil pionirjem poštno torbico, pionirka Simona Avsec pa je prebrala pozdravno pismo tovarišu Titu. Učenec 5. razreda z Jezerskega Vido Tepina je točno ob 10. uri opasal zaupano torbico in v skupini drugih pionirjev izginil med grmovjem po gozdu navzdol. Pred spomenikom padlih borcev na Jezerskem je bila slovesna predaja kurir č kove pošte. Učenci so izvedli prisrčen program, bivši borec Ludvik Virnik, v partizanski obleki in z brzostrelko, pa je v svojem kratkem govoru priporočal mladim, kako naj spoštujejo in uveljavljajo pridobitve iz naše krvavo izbojevane revolucije, ter izročil torbico drugim pionirjem, ki so stekli naprej proti Kokri. Kurirčkova pošta bo krožila po Gorenjskem vse do 13. maja, ko jo bodo pionirji iz Trboj izročili sovrstnikom Smlednika na območju Ljubljane. K. M. Na sliki: Pionirji osnovne šole iz Gorič so v četrtek dopoldne v Seničnem predali Kurirčkovo pošto pionirjem osnovne šole Križe. Včeraj je bila Kurirčkova pošta v tržiški občini. Pot pa bo nadaljevala po radovljiški občini. — Foto.: F. Perdan Pesmi o pomladi O, ti, pomlad, ti, ki cvetove trosiš, ti, ki nam sonce nosiš. O. ti, pomlad, ti, ki nam daš lepega vremena, ti nam odvzameš vsa bremena. O, ti, pomlad, ti, ki nam veselega življenja daš, ti, ki nas obiščeš le za kratek čas. Matjaž Erjavec Jaz pa vem za to pomlad, ki nam sneg je raztopila, jaz pa vem za to pomlad, ki nam sonca bo vrnila. Jaz pa vem za to pomlad, ki nam sreče nosi, jaz pa vem za to pomlad, ki nam cvetja trosi. Jaz pa vem za to pomlad. Nuška Omejec Tam za grmom beli cvet je pokukal v širni svet. Dosti zimskega je spanja, bratce svoje že priganja. Zacveteli zvončki beli, ker pomladi so veseli. V šopek bom jih povezala, mamici v zahvalo dala. Tinka Teržan vsi učenci osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka (novinarski krožek) Za prazen nič Bil je otožen dan. S prijateljico, ki je bila kakor jaz, stara štiri leta, sva se igrali za hišo. Nenadoma me je poklicala "teta. Ko sem se vrnila, ni bilo nikjer odejice, s katero sem pokrivala punčko. To je bila lepa, zelena odejica, na kateri so bili izvezeni nageljni. Začela sem s'e jeziti na prijateljico, ki je po travi nabirala kamenčke. Sprli sva se. »Packa!« sem vpila za njo. »Opica!« je odgovarjala. Dolgo sva se kregali, nazadnje pa sem jo napodila: »Kar pojdi. Skregana sem, da veš. Ne maram te več!« Gabi je pobrala stvari in odšla, kazajoč mi jezik. Šele, ko se je zmračilo, sem odšla domov. Ves večer sem bila nataknjena. Cez nekaj dni sem se sprehajala po vrtu. Zapihal je veter in rahlo dvignil cunjo, ki je ležala na tleh. V njej sem prepoznala svojo ljubo odejico. Dolgo sem premišljevala in nazadnje ugotovila, da Gabi pravzaprav ni vzela odejice. Šla sem k njej in se opravičila: »Veš, Gabi, saj nisi ti vzela odejice, kot sem mislila. Mogoče je kar sama odšla.« Prijeli sva se za roke in stekli v sončno jutro. Šele zdaj vem, da je odejico odpihnil veter, z Gabi pa sva seskregaliza prazen nič. Tanja Pogorele, 6. a r. osn. šole heroja Bračiča, Bistrica 8 šolskih 1 v klopi i Spomini z gora Taborniki čete Jutranja zarja iz VZ Preddvor in odreda Stražnji ognji iz Kranja smo se zmenili, da bomo šli v soboto na Kališče. V planinski koči bomo prespali in se v nedeljo vrnili. Ko smo v soboto popoldne prišli na Kališče, smo se najprej pošteno najedli, potem pa smo se pripravljali na taborni ogenj. Ob tabornem ognju sem med drugimi taborniki nastopila tudi jaz. Pozno zvečer smo šli spat. V nedeljo smo vstali že ob šestih. Odšli smo na telovadbo. Po njej smo se umivali s snegom. Ob pol desetih smo se odpravili na Sedlo pod Storžičem. Na poti proti Sedlu smo se igrali. Odrasli fantje so šli v zasedo in nas napadali s kepami. Vračali smo jim milo za drago, tako da smo vse, ki so bili v zasedi, s snegom pošteno »omavžali«. Te naše igre so (hranjene na fotografijah, ker nas je iztok slikal. Ko smo prišli na Sedlo, smo se učili signalizirati. S Silvo, Duško in Rabijo smo se odločile, da se bomo po bundah vozile pc snegu. Ko sem bila mokra, sem se odšla sončit. Tudi v obraz sem zelo zagorela. Toda tokrat se tudi jaz nisem vrnila domov brez poškodb. Naredilo se mi je pet žuljev. Dogodki, ki smo jih doživeli, so se mi zdeli še mnogo lepši, ko sem se jih spominjala doma. S taborniki, ki so odhajali, sem se težko poslovila, ker smo preživeli skupaj veliko lepih trenutkov. Danica Birk, 6. razred, VZ Preddvor Sošolka Marinka je moja sošolka. Je dobra učenka. Ima svetle lase. Nosi rdeče hlače. Oblečena je v rdeč pulover. Na nogah ima črne copate. Je majhne postave. Niko Vidic, 2. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Potegavščina za 1. april Učiteljica nas je za 1. april zelo potegnila. Ko bi morali imeti telovadbo, je žalostno dejala: »Otroci, zelo mi je žal, tudi vam bo, ali k zobozdravniku moramo.« Takoj smo vsi v en glas zavpili: »To je potegavščina za 1. april!« A ona nam je prav resno odgovorila, da zares ni. Kmalu smo vsi šli iz razreda. Na dvorišču smo učiteljico čakali. Medtem si je Berta že očistila zobe, drugi pa so jih drug drugemu kazali, če imajo lepe. Vsi so se spraševali: »Ali je to pote- V zagati V šolo hodim zadnje leto. Veliko smo se naučili, znanje pa bomo še izpopolnili z nadaljnjim študijem. Vsak si izbira poklic, ki ga veseli in mu ustreza. Rada bi šla v gimnazijo in kasneje študirat medicino. Vendar pa je mnogo skrbi in zaprek, ki me tarejo in mi ne dajo miru. Pred kratkim sem bila v bolnišnici na pregledu, kjer sem izvedela, da imam krivo hrbtenico. Prve zdravnikove besede so bile: »Ja, drugače se ne bo dalo pomagati, kot da boš šla v bolnišnico.« Nadaljnjim zdravnikovim besedam nisem sledila, kajti po glavi so se mi motale črne misli. Venomer sem ponavljala: »V bolnišnico, v bolnišnico!« Hudo so me potrle zlasti besede, da bom morala takoj, ko bodo imeli prostor. In kaj če zaradi zdravljenja ne končam osemletke? Najbrž se tega ni vprašal nihče. Hudo bo le meni, ko ne bom mogla tja, kamor si želim. Mnogo noči sem premišljevala o tem, kako bi bilo lepo, če bi bila zdrava in bi gledala brezskrbno v bodočnost. A tega ne morem, ker me ves čas spremlja občutek strahu, da bom morala v bolnišnico. Vsakokrat, ko se vračam v domačo hišo, se najprej ozrem na vrata. Tu bi bila lahko tista pošta, ki mi ne da miru. Pomirjena ne bom toliko časa, dokler dokončno ne izvem, da bom šla v Valdoltro šele med počitnicami. Mati se trudi, da bi zdravnico prepričala, da bi šla med počitnicami. »O, da bi vsaj to dosegla! Kako bi ji bila hvaležna!« Kljub temu, da mirno prenašam vse tegobe, mi moči popuščajo. Ne vem, koliko časa bom š*e vzdržala v tako napetem ozračju. Nekaj se bo zgodilo, prav gotovo. Martina Bergant, 8. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur gavščina?« Jaz pa sem se jim pritajeno smejala. Učiteljica je nato vendarle prišla. Ko smo stopali v vrsti, pa v telovadnico nismo zavili. Fantje so počasi zaostajali. Bilo jih je strah. Počakali smo jih. Učiteljica pa je dejala: »No, če vas je pa tako strah, pa pojdimo v telovadnico.« Vsi smo se glasno smejali. Priznali pa smo tudi, da nas je res lepo potegnila za 1. april. Veseli, da ne bomo vsrkavali zobozdravniških vonjav in čutili v ustih strašnih aparatov, smo se vrnili v telovadnico in se preoblekli v drese. Andreja Rahonc, 4. b r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Napredek ubija čas Zvečer se ob gledanju televizije rad zamislim. Med prijatelji večkrat izbruhne pogovor o raznih novih aparatih in strojih. Tudi po radiu govore o strojih, še bolj pa o zastrupljanju našega okolja in ozračja. Materino likanje me spravlja v spanec. Pred sabo vidim nove stroje, ki kradejo čas očetom in materam. Zakaj nam je potrebna vsa ta modernizacija? Mar ne bi bilo lepše, ko bi bilo spet tako kot včasih? Spominjam se še, kako smo se pred leti večkrat zbrali ob mizi in lupili kostanj. Lupili smo ga toliko časa, da ga je bilo polno v skodelici. A sedaj! Kdo ima čas lupiti kostanj? Stroji so obrnili vse naše življenje. Stroji so koristni pri delu, a kaj kmalu bodo škodljivi in mislim, da nas bodo tudi uničiii. Po vsem svetu se je v nekaj letih povečala mehanizacija, kljub temu pa očet je in matere nimajo več časa za otroke. Vsak opravlja le svoj stroj, zato otroci tudi nimajo prave vzgoje. Pa komu je to mar! Vsak samo misli: »Glavno, da je denar pri hiši!« A denar vendar ni vse. Od bučanja strojev je človeški organizem napet in starši so živčni in nervozni, ko se vračajo z dela. Zato jim ni dosti mar za svoje otroke in rajši vidijo, da jih ni v kuhinji. Mirneje je, če so v šoii, ali se kje doma zabavajo ali ubadajo z raznimi stvarmi, le da jih ne motijo. Mislim, da bi tudi brez tovornjakov, letal, raznih vozil, raket in pajkov lahko živeli. Še lepše bi bilo. Ze v vaseh je danes hrup strojev in le še visoko v gorah najdeš miren kotiček. Iztok Horvat, 8. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Slovo »Podam ti roko s solzami, oh, morda zadnjikrat nocoj, ostati mije revi sami...« Tako piše o slovesu Simon Gregorčič. Pa ne'le on, različni pesniki in pisatelji pišejo o slovesu. Saj ni čudno, kolikokrat človek v življenju doživi čas, trenutek, ki se mu reče slovo. Ko odidemo na počitnice, vzamemo slovo od staršev, priljubljene kavbojke so nam premajhne — posloviti se moramo, ob koncu šolskega leta se poslovimo od sošolcev in še in še... Vsako tako slovo je navadno, vsakdanje. Mene, pa ne le mene, pač pa vse osmošolce, pa letos čaka slovo, ki ni vsakdanje, pač pa enkratno. To slovo je drugačno od vseh drugih. Z nikomer se ne bom objemala, tudi jokala ne bom, ampak bom premišljevala. Slovo je povezano z vsemi dogodki, ki so se pripetili v osmih letih. Čeprav ne bom utonila v morju solz, bo to slovo grenko. Oziroma je že grenko. Saj se že sedaj poslavljamo. Vsak te sprašuje, kam boš šel, vsi govorijo le o tem. Stisne me pri srcu, ko se spomnim na zadnji šolski dan. Čeprav zdaj vsi vprek govorimo: »Komaj čakam, da grem iz te škatle,« je vsakemu vsaj nekoliko hudo. Tudi meni. Pa čeprav smo se vsako leto dvajset- krat skregali, četudi sem ničkolikokrat morala sončno popoldne žrtvovati za šolo in sem bila velikokrat na profesorje jezna, da bi jih kar nekam zaprla, mi bo zelo hudo. Velikokrat premišljujem o tem slovesu in takrat se mi pred očmi prikažejo nešteti dogodki, veseli in žalostni, ki sem jih doživela v tej visoki stavbi, v kateri je pred spričevali zelo napeto ozračje. Pred seboj vidim učiteljico iz prvega razreda, ki mi kaže, kako se napiše črka A in potem učitelja v osmem, ki nam razlaga optiko. Vidim razred med uro spraševanja. Vsi se tresemo, pogledujemo na ure, obračamo liste v knjigah in zvezkih in potem, ko zazvoni, si vsi olajšano oddahnemo. Reditelja odideta po malico in ko se s pladnjem prikažeta na vratih, se kot nori zapodimo za koščkom kruha. Potem jemo, se pogovarjamo, učimo za naslednjo uro, plonkamo domače naloge... in odmora je konec. V razred pride učitelj, začne razlagati, trudi se, da bi spravil pozornost vseh nase, da bi nehali premišljevati o drugih stvareh... Tako se to ponavlja ves teden, ves mesec, celo leto, cela leta... navidezno dolgočasno, a vendar zanimivo. Vedno se veselimo proslav v upanju, da nam bo kakšna ura odpadla. In sedaj še pet mesecev in vsega bo konec. Poslovili se bomo in odšel bo vsak v svoje življenje in ko se bomo morda kdaj srečali, bomo obujali spomine na lepe stare čase. Marjetka Vovko, 8. c r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj OFENZIVA NA BLEGOS NAPISAL: PETERNEL ANTON - IGOR, NARISAL: PETERNELJ JELKO Ura je bila deset, pa še ni bilo nobenega avtomobila. Vstali smo, oprtali vsak svoje orožje na hrbet in se nameravali vrniti. Tedaj pa so se po prašni cesti prizibali trije osebni avtomobili, pred njimi pa je vozil tovornjak z SS-ovci. Sklenili smo, da jih napademo, ko se bodo vračali. Okoli petih se je zaslišal ropot motorja. Nestrpno smo čakali. Izza ovinka se je prikazal osebni avtomobil in za njim kamion. Mitraljezec je pritisnil na petelina. Toda šesti naboj se mu je v cevi zataknil. Šoferje pritisnil na plin, da je avto švignil mimo nas. Temu nismo naredili nobene škode, prestrelili smo le oficirju v avtomobilu hlače. V tem trenutku pa je prišel drugi avtomobil. radio Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. 7. 8. 9. 10 (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. 15. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in odmeviX 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radijski dnevnik), 22. 23. in 24. SOBOTA, 6. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Studio za najdene skladbe, 9.50 Predstavljamo vam, 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Melodije za opoldan, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Cez travnike in polja, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.40 Pojo naši operni pevci, 16.00 Vrtiljak, 16.45 S knjižnega trga, 17.10 Orgle v ritmu, 17.20 Gremo v kino, 18.15 Dobimo se ob isti uri, 18.45 Naš gost, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška, 20.00 Radijski radar, 21.00 Večer s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 22.20 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Otroci tako — kako pa mi, 14.20 Majhni ansambli, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Iz cvetoče dobe lepih melodij, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 16.40 Prenos nogometne tekme Olimpija : Sloboda, 17.40 Svet in mi, 17.50 S pevcem Jankom Ropretom, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 Domenico Ci-marosa: Tajni zakon, opera v dveh dejanjih, 21.50 Sobotni nočni koncert, 22.55 Iz slovenske poezije NEDELJA, 7. APRILA 6.00 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke: Zgodba se začenja s koncem, 8.45 Skladbe za mladino, 9.05 Še pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Humoreska tega tedna p M. Schmit: Za 55 mark v sto klubov, 14.25 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri, 15.10 Nedeljska reportaža, 15.30 Popularne operne melodije, 16.00 Nedeljsko športno popoldne, 18.03 Radijska igrd — I. Czurka: Vsak trenutek ponuja čudež, 18.50 Glasbeni intermezzo, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Zaplešite z nami, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz za vse Drugi program 8.05 Zvoki za nedeljsko jutro, 8.40 Glasbeni mozaik, 9.35 Nedeljski sprehodi, 10.35 Naši «aji in ljudje, 12.00 Opoldanski cocktail, 13.20 Listi iz albuma lahke glasbe, 14.(X) Glasba ne pozna meja, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Igramo, kar ste izbrali, 22.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK, 8. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Pisana paleta lahke glasbe, 9.40 Izberite pesmico, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.15 Z nami doma in na poti, 12-10 Majhni ansambli y studiu 14, 12.30 Kme-tijski nasveti, 12.40 S tujimi pihalnimi godbami, 13-30 Priporočajo vam, 14.10 Amaterski zbori Pojo, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav-Uajo, 14.55 Sodobna oprema prostorov, 15.40 "eter Iljič Čajkovski: Romeo in Julija, fanta-Z1jska uvertura, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Koncert P° željah poslušalcev, 18.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev, 18.45 Interna 469, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z Beneškimi fanti, 20.00 Stereofonski operni koncert, 21.30 Zvočne kaskade, 22.15 Za ljubitelje jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo rogram *J.U5 Panorama zvokov, 14.00 Ponedeljkov kri-'emkraž, 14.20 Pop telegrami, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Melodije iz filmov in glasbenih revij, 16.00 S knjižne police, 16.05 Slovenske Popevke, 16.40 Rezervirano za mlade, 17.40 jota našega gospodarstva, 17.50 Z ansamblom ^Ivestra Mihelčiča, 18.00 Jzložba hitov, 18.40 S ^lesnim orkestrom RTV Ljubljana Tretji program l\ ^•05 Iz zborovske zakladnice, 19.30 Bohuslav Martinu: Godalni sekstet, 19.50 Večer umetnice besede: Štefka Drolčeva, 20.35 Dve manj £nani partituri Felixa Mendelssohna, 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih: Ivo Petrič, '<2.55 Iz slovenske poezije TOREK, 9. APRILA t30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.35 Na spo-j^du so zborovske skladbe Ivana MarkoviČa, ISJ l . Tajčevića, Milana Bajšanskega, 10.15 a baletnem odru, 11.15 Z nami doma in na P°«. 12.10 Zvoki in barve orkestra RTV Ljubka, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Z domačiji ansambli, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Ali G? poznate. 14.40 Na poti s kitaro, 15.40 Jurij V^egorc:' Suita za godalni orkester, 16.00 odrtll->ak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Koncertni rr?fl Za domačina in gosta, 17.45 Pota sodobne A'edicine, 18.15 Z orkestrom Mantovani, 18.30 19 i?rek na svidenje, 19.00 Lahko noč, otroci, y_*~ i Minute z ansamblom Latinos, 20.00 Slomška zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska v 2/"" K R Tsch°n: Klavdija, 21.31 Melodije , ntmu, 22.15 Od popevke do popevke, 23.05 'lerarni nokturno, 23.15 Dirigent Ernest Bour nastavlja dela sodobnih skladateljev fefiprogram vi«- anorama zvokov, 14.00 Radijska šola za lahi?- stoPnj°. 14-35 Glasbeni variete, 15.35 Ob Pon S1886'1 16 00 Pet minut humorja, 16.05 17 P08c.e.ne preteklosti, 16.40 Melodije po pošti, d0' Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za j maee izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 na II. ] Tr Danilo Svara, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Berlinski glasbeni večeri, 22.15 Ludwig van Beethoven: Sonata za klavir s kladivci v B-duru, op. 106, 22.55 Iz slovenske poezije SREDA, 10. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Otroške igre, 9.40 Zgradba marksfstičnega mišljenja, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Znane melodije — znani orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Trije prizori iz 3. dejanja Verdijeve opere Aida, 14.30 Naši poslušalci pozavnista Kirila Ribarskega, 16.00 Loto vrtiljak, 16.45 Sodobna oprema prostorov, 17.10 čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Majhen recital • libs opr Naj narodi pojo, 17.45 Jezikovni pogovori, 18.15 S pop ansambli, 18.30 Naš razgovor, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v ste-reo studiu, 22.15 S festivalov jazza, 23.00 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 S pevci jazza, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Srečanja melodij, 16.40 Novo, novejše, najnovejše, 17.00 Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S pevko Evo Sršen, 18.00 Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Rad imam glasbo Tretji program . 19.05 Lojze Lebič: Trideset let naše zborovske pesmi, 19.50 Pierre Du Mage: Knjiga za orgle, 20.35 Deseta muza, 21.15 Razgledi po sodobni glasbi, 22.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK, 11. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.35 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami doma in po svetu, 12.10 Operetni zvoki, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Popoldne za mladi svet, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.40 Poje basist Theo Adam, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Popevke in plesni ritmi, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Ludwig van Beethoven: Godalni kvartet v B-duru, op. 130 Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja, 14.20 Med šolo, družino in delom, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Pojo slovenski pevci, 16.00 Okno v svet, 16.15 Lahke note, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Naš intervju, 17.50 Z majhnimi ansambli, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Pop po svetu in pri nas \ Tretji program 19.05 Peter Iljič Čajkovski: Evgenij Onjegin, odlomki iz opere, 19.45 V korak s časom, 20.00 Večerni concertino, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Stari zborovski mojstri, 21.00 Dubrovniške poletne igre 1973, 22.55 Iz slovenske poezije PETEK, 12. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.35 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Teden dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz mladih grl, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Francis Pou-lenc: Sonata za violino in klavir, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Operni koncert, 17.50 Človek in zdravje, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute s Štirimi kovači, 20.00 Top-pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.00 S solisti in ansambli JRT, 15.35 Vodomet melodij, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Zabavna glasba iz studia 14, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu Tretjiprogram 19.05 Radijska igra — Pavle Zidar: Romeo in Julija, 20.00 Miniature Karola Pahorja, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — prenos iz Slovenske filharmonije, 22.55 Iz slovenske poezije loterija programu l9 05 «Program va„v- svetovna reportaža, 19.20 Glasbena priče-Ja, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba: JJC c h O C/3 M 60 20 490 570 298890 01 611 66341 81091 017981 2 81472 29372 67062 235572 511242 63 00683 69003 98973 139133 0734 60284 56094 428394 556984 75 85 23715 01215 06785 a % * TJ ® M.ti N £t OD XI 20 30 80 100 10.000 30 60 600 1.000 5.000 10 800 1.000 1.000 5.000 10.000 50 800 800 800 5.000 200 800 1.000-5.000 5.000 20 20 600 800 800 1 » « JS'2 h O tn m 04565 26295 6 07456 17516 21526 72616 03886 13226 16116 108896 77 47 97 517 7757 97717 368737 553997 98 58 42968 83848 03488 040368 084798 949 8029 06839 19619 233219 066079 n V «SK "S-* ■33 N ja ®.S m TI 1.000 1.000 10 600 600 600 600 800 800 800 10.000 20 30 40 80 500 600 10.000 150.000 20 40 600 600 1.000 5.000 5.000 60 300 600 1.000 5.000 10.000 kino Kranj CENTER 6. aprila amer. barv. film KONJE STRELJAJO, MAR NE? ob 10. uri, angl.-franc. barv. film SINJEBRADEC ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. filma PLAVOLASEĆ Z ENIM CRNIM ČEVLJEM ob 22. uri 7. aprila angl.-franc. barv. film SINJEBRADEC ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma ZADNJA PRILOŽNOST ob 21. uri 8. aprila franc. barv. film PLAVOLASEC Z ENIM CRNIM ČEVLJEM ob 16., 18. in 20. uri 9. aprila franc. barv. film PLAVOLASEC Z ENIM CRNIM ČEVLJEM ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽ IC 7. aprila amer. barv. film VOHLJAC ob 17.30, premiera amer.-ital. barv. film SOVRAŽI SVOJEGA BLIŽNJEGA ob 20. uri 8. aprila amer.-ital. barv. film SOVRAŽI SVOJEGA BLIŽNJEGA ob 16., 18. in 20. uri 9. aprila amer.-ital. barv. film SOVRAŽI SVOJEGA BLIŽNJEGA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 6. aprila angl. barv. film GROF YORGA VAMPIR ob 16., 18. in 20. uri 7. aprila angl. barv. film GROF YORGA VAMPIR ob 15. in 19. uri, amer. barv. film DETEKTIV SHAFT ob 17. uri 8. aprila amer. barv. film PETERICA V AKCIJI ob 18. uri 9. aprila amer. barv. film AVTOMOBIL SMRTI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 6. aprila amer. barv. film NEKOČ JE BIL MALOPRIDNEŽ ob 16., 18. in 20. uri 7. aprila amer. barv. film NEKOČ JE BIL MALOPRIDNEŽ ob 17. in 19. uri 8. aprila franc. barv. film UMOR V BAZENU ob 18. in 20. uri 9. aprila amer. barv. film DOKTOR DETEKTIV ob 18. in 20. uri Krvavec 6. aprila amer. barv. film MESTO V MRAKU ob 19. uri ŠkoQa Loka SORA 6. aprila nem. barv. film PAGANI IZ KUMMEROVA ob 18. in 20. uri 7. aprila amer. barv. film BOTER ob 17. in 20. uri Železniki 6. aprila amer. barv. film BOTER ob 17. in 20. uri 7. aprila nem. barv. film PAGANI IZ KUMMEROVA ob 17. in 20. uri Radovljica 6. aprila špan. barv. film TOLPA TRI K RIZA NTEME ob 18. uri, amer. barv. risani film MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 20. uri 7. aprila amer. barv. risani film MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 16. uri, franc. barv. film VLOMILEC ob 18. uri, špan. barv. film TOLPA TRI KRIZANTEME ob 20. uri 8. aprila amer. barv. film KABARET ob 20. uri 9. aprila angl. barv. film HOLANDSKA ZVEZA ob 20. uri Jesenice RADIO 6. in 7. aprila ital. barv. film PUŠČICA STRUPENEGA PAJKA 8. in 9. aprila franc. barv. film NEPOZNANI JE PRIŠEL Z DEŽJEM Jesenice PLAVŽ 6. in 7. aprila franc. barv. film NEPOZNANI JE PRIŠEL Z DEŽJEM 8. in 9. aprila ital. barv. film PUŠČICA STRUPENEGA PAJKA Kranjska gora 6. aprila ital. barv. film NEPREMAGLJIVI SAM VVALLASH 7. aprila ital. barv. film PRIDITE K NAM NA KAVO SOBOTA, 6. aprila, ob 9. uri — Svetina-Pov-še: UKANA; gostovanje v Krškem; ob 18. uri gostovanje v Brestanici; PONEDELJEK, 8. aprila, ob 10. uri — E. Vos: PLEŠOČI OSLIČEK; uprizori osnovna šola Šenčur; ob 15.30 — Jv Žmavc: DOMAČA NALOGA NA POTEPU; mladinska skupina Prešernovega gledališča; ob 19. uri — A. T. Linhart: MATIČEK SE ŽENI; KUD Naklo; TOREK, 9. aprila, ob 10. uri — M. Belina: UŽALJENI MEDVEDEK; podružnica osnovne šole Simona Jenka Primskovo; ob 15.30 VOJNA V MLADIH OCEH; KUD Naklo; ob 19. uri v Šenčurju — H. VVeigel: NAMIŠLJENI ZDRAVNIK; KUD Trbovlje; predstave so v okviru občinske revije Naša beseda 74. DPD Svoboda Šenčur gostuje z dramo SVETI PLAMEN v soboto ob 20. uri v zadružnem domu na Visokem, v nedeljo ob 19.30 pa v zadružnem domu v Gpričah. tržni pregled 9.55 T V v šoli (RTV Beograd), 11.00 Odhod Titove štafete — prenos (RTV Skopje), 12.05 TV v šoli (RTV Zagreb), 13.30 TV v šoli (RTV Sarajevo), 15.40 Nogomet Olimpija : Sloboda — prenos, 17.30 Pesem pod Poncami — barvna oddaja, 18.00 Obzornik, 18.15 Dinozavri — barvni film, 19.05 Moda za vas — barvna oddaja (RTV Ljubljana), 19.15 Gledališče v hiši (RTV Beograd), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.20 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.35 Cannon — serijski barvni film, 21.30 Pesem evrovizije 74 — barvni prenos iz Brightona, 23.15 Poročilo s kongresa ZK Crne gore, 23.30 TV dnevnik (RTV Ljubljana) NEDELJA, 7. APRILA 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — barvna TV nadaljevanka, 10.15 Ljudje in zemlja, 11.20 Otroška matineja: Beli kamen, Arktični nomadi, Pravnuki, 12.45 Poročila, 13.30 Prvi aplavz, 14.30 Helsinki: svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — barvni prenos srečanja Švedska : CSSR (RTV Ljubljana), 16.45 Košarka Jugoplastika : Zadar — prenos (RTV Zagreb), 18.15 Poročila, 18.20 Moda za vas — barvna oddaja, 18.30 Odločitev v mestecu Sundovvn — ameriški barvni film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar, 20.40 A. Kovačič: V registraturi — barvna TV nadaljevanka (RTV Ljubljana), 21.35 Športni pregled (RTV Sarajevo), 21.50 Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu — barvni prenos (RTV Novi Sad), 23.00 Poročilo s kon-esa ZK Hrvatske, 23.15 TV dnevnik (RTV .jubljana) PONEDELJEK, 8. APRILA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10, 9.00 Angleščina, ponovitev ob 15.00, 9.15 Nemščina, ponovitev ob 15.15 (RTV Zagreb), 9.30 TV v šoli, ponovitev ob 15.30, 16.35 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd),... Športno popoldne, 17.45 Kljukec pri sodniku — lutkovna serija, 18.10 Obzornik, 18.30 Na daljnem severu: Ogrožena narava — finski film (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade, 19.30 Kaj hočemo — aktualna oddaja, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Sodobna oprema — barvna oddaja, 20.40 W. Shakespeare: Beneški trgovec — 1. del barvne TV drame, 22.00 Kulturne diagonale, 22.30 Poročilo s kongresa ZK Hrvatske, 22.45 TV dnevnik (RTV Ljubljana) C poročili so se V KRANJU Bečić Dževad in Fetić Fadila, Zaletel Franc in Vegnuti Dragica, Gredenc Janez in Miletič Iva, Jakša Branko in Hribar Frančiška, Šmide-rer Žarko in Petrovič Juanita V TRŽIČU Brenk Marijan in Šlamberger Stanislava umrli so KRANJ Solata 13 din, špinača 18 din, korenček 6 do 7 din, slive 16 do 17 din, jabolka 3 do 5 din, pomaranče 6 do 10 din, limone 9 din, česen 28 do 30 din, čebula.6 do 7 din, fižol 12 din, pesa 4 do 5 din, kaša 10 din, čebulček 17 do 20 din, med 30 din, žganje 35 din, hruške 8,20 din, grozdje 9,40 din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 3,50 din, jajčka 1+20 din, surovo maslo 32 din, smetana 18 din, orehi 40 do 45 din, skuta 18 din, sladko zelje 3,50 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 din, krompir 2,50 din JESENICE Solata 15 din, špinača 7,50 din, korenček 4,50 din, slive 21 din, jabolka 2,50 do 5 din, pomaranče 6,50 din, limone 10,50 din, česen 40 din, čebula ž,40 din, fižol 11 do 12,80 din, pesa 3,50 din, čebulček 20 din, paradižnik 22,50 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 3,20 din, jajčka 1 do 1,05 din, surovo maslo 38,30 do 46,40 din, smetana 21,24 din, orehi 50 din, klobase 41,10 din, skuta 12 din, sladko zelje 7,50 din, kislo zelje 5,20 din, kisla repa 3,20 din, cvetača 10 din, krompir 2,20 din TRŽIČ Solata 12 do 15 din, špinača 12 din, korenček 7 do 10 din, slive 18 din, jabolka 5 do 7 din, pomaranče 7 din, limone 12 din, česen 40 din, čebula 6 din, fižol 12 din, pesa 5 din, kaša 12 din, čebulček 20 din, ajdova moka 11 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1,10 do 1,40 din, surovo maslo 30 din, smetana 20 din, orehi 48 do 50 din, skuta 12 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 din, krompir 2 din Partizanski pevski zbor bo ob\ svoji 30. obletnici dne 26. aprila 1974 priredil slavnostno prireditev v hali Tivoli ob 20.15. Pozivamo vse bivše člane zbora, da do 15. aprila sporoče svoje naslove in število vstopnic za obisk prireditve. Naslov: Partizanski pevski zbor Ljubljana, Beethovnova 10/11. Pripravljalni odbor TOREK, 9. APRILA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (RTV Zagreb), 9.35 TV v šoli, ponovitev ob 15.35 (RTV Sarajevo), 10.05 T V v šoli, ponovitev ob 16.10 (RTV Beograd), ... Športno popoldne, 17.00 Šolska TV, 17.45 T. Pavček: Kaj je najlepše, 18.00 Risanka, 18.10 Obzornik, 18.25 Navdih — baletna barvna oddaja, 19.00 Prehrana dojenčkov: Prednosti dojenja, 19.20 Tišina, na vrsti je nemi film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Pogovor o..., 21.25 Portret Hansa Fallade, 22.05 Poročilo-s kongresa ZK Hrvatske, 22.20 TV dnevnik, 22.35 Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu — barvna oddaja (RTV Ljubljana) SREDA, 10. APRILA 8.10 TV v šoli (RTV Zagreb), 10.50 TV v šoli (RTV Beograd), 16.00 Helsinki: svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — barvni prenos srečanja CSSR : SZ, 18.20 Beli kamen — serijski barvni film, 18.50 Od zore do mraka, 19.20 Stari mojstri: Fortunat Bergant, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Film tedna: Toni — francoski film, 22.00 Poročilo s kongresa ZK Makedonije, 22.15 TV dnevnik (RTV Ljubljana) [U ČETRTEK, 11. APRILA V KRANJU Kosec Marija, roi. 1898, Murana Mile, roj. 1923, Božičkovič Dane, roj. 1906, Gorjanc Jožef, roj. 1902, Jagodic Franc, roj. 1904, Brenk Anton, roj. 1904, Perhavec Franc, roj. 1912, Knez Štefanija, roj. 1901, Bitenc Jožef, roj. 1892, Dobnikar Ivan, roj. 1899, Peternelj Franc, roj. 1901, Ciuha Albin, roj. 1920, Porenta Rozalija, roj. 1907, Gorjanc Janez, roj. 1910, Močnik Franc, roj. 1906, Pestatnik Franc, roj. 1899, Turk Jože, roj. 1907, Bogataj Jože, roj. 1891 VTRŽlCU Jerala Ivana, roj. 1889, Gosar Marija, roj. 1905, Carman Jože, roj. 1907, Mali Ana, roj. 1898 Najmnožičnejša plezalna šola doslej Alpinistični odsek Planinskega društva Kranj je tudi letos organiziral plezalno šolo, ki jo vodijo izkušeni kranjski alpinisti. Letošnja plezalna šola je po udeležbi rekordna, saj jo obiskuje 23 mladink in mladincev. Bodoči rod planincev in alpinistov se ne seznanja le z osnovnimi veščinami plezanja, temveč tudi z zgodovino planinstva in alpinizma, ijjunim pomenom, ponašanjem v gorah, odnosom do narave itd. Udeleženci plezalne šole so na prvem predavanju Francija Ekarja spoznali organizacijo planinstva in pomen alpinizma kot vrhunskega športa. -jk 8.10 T V v šoli, ponovitev ob 14.10, 9.05 Angleščina, 9.20 Nemščina (RTV Zagreb), 9.35 Francoščina — ponovitev ob 15.35, 16.55 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.00 Šolska TV — ponovitev, 17.40 Zlati cekin — otroška oddaja, 18.05 Obzornik, 18.20 L Bernstein vam predstavlja: Kaj je modus, 19.15 Po sledeh napredka, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 V. Zupan: Smrt s pesmijo — barvna TV nadaljevanka Vest in pločevina, 21.15 Četrtkovi razgledi: Kidričevi nagrajenci, 21.45 Poročilo s kongresa ZK Makedonije, 22.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana) PETEK, 12. APRILA 8.10 TV v šoli (RTV Zagreb), 10.50 Angleščina (RTV Beograd), 14.30 Helsinki: svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — barvni prenos srečanja CSSR : Finska, 17.40 Veseli tobogan, 18.10 Obzornik, 18.25 Etnomuzikologija — 1. del, 18.55 Skrivnosti življenja — izobraževalna oddaja, 19.25 TV kažipot, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski gospodarski komentar, 20.40 Vojna svetov — ameriški barvni film, 22.00 Poročilo s kongresa ZK Makedonije, 22.15 TV dnevnik, 22.30 Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu — barvni posnetek (RTV Ljubljana) ta teden na TV Nedelja, 7. aprila, ob 18.30: ODLOČITEV V MESTECU SUN-DOWN — ameriški barvni film; režiser Budd Boetticher, 1957, v gl. vlogah Randolph Scott, John Car-roll; Film je značilen za režiserjevo ustvarjalnost, vendar spada med njegova manj uspela dela. Gre za maščevanje glavnega junaka nad zapeljivcem svoje žene. Zunanji okvir za to dramo je zakotno mestece, ki ga terorizira in mu vlada domači bogataš. Zanimiv je neobičajen razplet. Skoraj v vseh Boetticherjevih filmih igra po krivici zapostavljen in že pozabljen Randolph Scott, pa čeprav je bil s svojo zunanjo neomajno trdnostjo in junaštvom idealen interpret glavnih junakov v vvester-nih. Sreda, 10. aprila, ob 20.35: TONI — francoski film; režiser Jean Renoir, 1934, v gl. vlogah: Charles Blavette, Celia Moutalvan; Zgodba je resnična, posneta po pripovedi Renoirjevega prijatelja, policijskega komisarja. To je, lahko rečemo, prvi neorealistični film, narejen v avtentičnem okolju, v glavnem z neznanimi igralci in amaterji. Drama se odvija v koloniji italijanskih sezoncev, zaposlenih v Franciji. Toni je delavec, ki se zaljubi v lepo Jožefo. Nadzornik v kamnolomu, kjer dela Toni, posili dekle in ona se poroči z njim. ko ji umre oče, hočeta s Tonijem oditi drugam in začeti novo življenje. Jožefa skrivoma ukrade denar in ubije moža, ki jo pri tem zaloti. Toni pomaga Jožefi zakopati truplo, tu pa ga dobi policija. Krivdo za umor prevzame nase, vendar ga ubijejo, ko beži. Takrat se Jožefa sama prijavi policiji. Petek, 12. aprila, ob 20.40: VOJNA SVETOV — ameriški barvni film; režiser Byron Haskin, 1953, v gl. vlogah: Gene Barry, Ann Robinson, Les Tremayue; Film je nastal že leta 1953 v tovarni sanj in spada med enega boljših v tako imenovani »science-fietion« smeri. Pripoveduje o Marsovcih, katerim je na njihovem planetu zmanjkalo prostora in so zato navalili na Zemljo. Zemljani se branijo, vendar jim ne morejo do živega. Ustavijo jih šele mikrobi, katerim se Marsovci niso znali upreti. Zgodba je prepletena z izredno spretno izvedenimi filmskimi triki. Izdaja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — OproSčeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Spomladanski sejem V KRANJU Od 12. do 21. aprila v paviljonu Murka predstavljamo in prodajamo: — pohištvo vseh vrst — hladilne skrinje LTH gospodinjske stroje Gorenje s posebnim sejemskim popustom — mopede, kolesa TOMOS in ROG — peči STADLER in radiatorje — gradbeni material idr. NOVO! S A VNA različne velikosti montaža na domu švedski agregat Organi za urejanje medsebojnih razmerij v združenem delu pri gostinskem in trgovskem podjetju (entral Kranj objavljajo naslednja prosta delovna mesta: 1. vodje gostišča 2. natakarja 3. toča j a 4. kalkulanta 5. več učnih mest za poklice: natakar, kuhar in prodajalec Pogoji: pod tč. 1.: gostinski delavec kuharske ali natakarske stroke ter nekaj let prakse. Delovno mesto je na Jezerskem, primerno zlasti za zakonce, stanovanje zagotovljeno, pod tč. 2.: KV natakar, zaželena praksa. pod tč. 3.: točaj ali priučeni natakar, delovno mesto v bifeju Turist v Kranju pod tč. 4.: ekonomska srednja šola in vsaj 2 leti prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu. Ponudbe sprejema splošni sektor podjetja, Kranj, Maistrov trg 11. Rok za prijave 8 dni. Odbor za kadre, delovna razmerja in socialna vprašanja pri Trgovskem podjetju Rožca Jesenice Delavska 11 objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. štirih prodajalk za trgovine na Jesenicah, 2. ene kuharice in 3. ene gostinske strežnice za okrepčevalnico na Jesenicah 4. ene čistilke za 4 ure za samopostrežno trgovino na Jesenicah v Bokalovi ulici — popoldanski čas. Pogoji: pod 1.: končana šola za prodajalce pod 2. in 3.: gostinska ali gospodinjska šola — lahko brez prakse. Hkrati objavljamo 8 učnih mest za učence(ke) za poklic prodajalca ter 2 učni mesti za poklic gostinske strežnice (natakarice). Interesenti za delovna in učna mesta naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: Trgovsko podjetje Rožca Jesenice, odbor za kadre do 15. aprila 1974, oziroma za učna mesta do 15. maja 1974. M Cesta JLA 6/1 C3 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE K R A N J IZDELUJE NAČRTE ZA STA- NOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ ČP Gorenjski tisk Kranj TOZD tiskarna razpisuje 5 štipendij za redni študij na Višji grafični šoli v Zagrebu Študij traja dve leti. Štipendisti dobivajo štipendijo 30 mesecev od 1. septembra 1974 dalje. Štipendisti bodo zaradi spoznavanja proizvodnje en mesec pred začetkom študija delali kot praktikanti v proizvodnji. Poseben pogoj za vpis na Višjo grafično šolo je sprejemni izpit iz matematike in kemije, ki bo na VGŠ v Zagrebu. Prijave sprejema tajništvo ČP GT TOZD tiskarna, Moše Pijadeja 1, dd 15. maja 1974. > "V-, v j' $ If-P&tf 'TSPfHH > v V ' .-V , * * . u-' V slaščičarni na Hujah je spet prijetno Ze oseminšestdesetega je tam na koncu kokrškega mostu na Hujah postavil montažno hišico Isak Ramadani in v njej odprl slaščičarno. Iz Makedonije je prišel, kjer so, kot pravijo, pravi slaščičarji doma. Po poklicu je sicer socialni delavec, toda tradicija slaščičarstva, ki se je pri Ramadanijevih vlekla iz roda v rod, je bila močnejša. Lokal je bil vseskozi dobro obiskan, le miren ni bil, kar je Isaka hudo motilo. Pa mirne goste tudi. Točili so namreč tudi alkohol, kjer je pa alkohol, tam se zgodi vsemogoče. Potem se je odločil. Pri njem se bo prodajalo samo pecivo in brezalkoholne pijače. Tudi kaditi se ne sme. Preuredil je lokal, ga na novo opremil in po dolgem času v lokalčku spet prijetno diši po vaniliji, cimetu, kokosu, orehih, čokoladi, kremah in pa po kavi, seveda. Toplo je tu in prijetno je sedeti ob svetlih oknih. Gledam starejšega možakarja s pipo v roki. Jo bo prižgal? Ne, le drži jo, tako iz navade, pa na novo jo je napolnil. Prižgal pa ne. Disciplinirani gostje, ni kaj. »Gostje so sedaj čisto drugi,« pravi Isak, »taki, kot sem si jih želel. Veliko starejših ljudi prihaja na svojo kavico, sok ali košček sladkega. Pa mladi pa srednjih let, vsi so pa prijetni.« Gospodar je z vsemi prijazen in večino gostov pozna že po imenih. Dobre so njegove slaščice in poceni. V Kranju in daleč naokrog ne najdeš več krem rezine, indijančkov itd. po dva dinarja! Najdražji so veliki kosi sočne punč, čokoladne ali orehove torte, ki so po 3,50 din. To okoličani že vedo in ob nedeljah si nakupijo tu peciva za opoldanski poobedek. Saj za ta denar doma nikoli ne bi spekli takega peciva, pa še delo je. In če bi se sploh posrečilo! Mojster Isak je vesel vseh gostov. Trudi se, da je njegovo pecivo vedno sveže in kvalitetno ter da v izbiri ustreže prav vsem okusom; pri njem se vedno dobe tudi makedonske specialitete kot sladke baklave ali črna in bela alva. Če za kakšen družinski praznik potrebujete torto, jo lahko naročite pri njem. Vse topleje postaja in v teh dneh bo že imel naprodaj sladoled; v sezoni bomo lahko izbirali kar med desetimi vrstami. Zdajle spomladi bo preuredil dvorišče pred lokalom, nasadil zelenje ob meji, namestil platneno streho in senčnike ter postavil mizice. Potem bo tam na koncu kokrškega mostu še bolj prijetno, saj lokale z mizami zunaj v Kranju zelo pogrešamo. Pa še nekaj pogrešamo, mojster Isak: burek! Tisti dobri burek, ki se je kar sam topil v ustih. Na začetku ste ga pekli, potem pa n&enkrat prenehali. Veste, še bi prišli nadenj. Os- PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE TBH 140 Bantam Za varjenje kosov tanke pločevine ali za njeno obdelavo je najidealnejše orodje BANTAM transformator: ker tehta le 20 kg, je zelo primeren za delo v delavnici ali na potovanju. Z njim lahko varite navadno mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. Moč je variti lito železo ali obnoviti izrabljene površine z elektrodami za trdo varjenje. Stroj je možno priključiti na enofazni priključek 220 ali 380 V. Za BANTAM velja garancija leto dni. Če se pokvari v garancijskem roku, bo kupec dobil v zameno nov aparat. Če pa se stroj pokvari, po garancijski dobi, lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni. Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P. P. ŠTEV. 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam 2000 kg SENA in dva konjska KOMATA. Demšar Ivana, Zg. Pirniče 50, Medvode 2089 Po ugodni ceni prodam 2—3 mesece stare JARCKE, izbrane vrste priznanih nesnic »PRELUX«. Imam tudi petelinčke. Petrič Tončka, Zupanova 6, Šenčur 2100 Prodam KONJA, 8 let, sposobnega za kmečka dela. Jereka 1, Boh. Bistrica 2142 Prodam SENO in OTAVO. Zgoša 50, 64275 Begunje 2143 Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO BCS z malimi kolesi. Zaplot-nik Peter, Sp. Celar, Kokra 57, Zg. Jezersko 2144 Prodam knjižno OMARO in kombinirano visoko omaro ter razne kose pohištva, vse v dobrem stanju. Nazorjeva 4, stan. št. 4, II. nadstr. Ogled popoldan 2145 Prodam BIKCA, 11 mesecev starega. Pod brez je 64 2146 Prodam dve SPALNICI. Oman Draga, Sv. Duh 60, Škofja Loka 2147 Prodam KRAVO po izbiri in SENO. Povlie 9, Golnik 2148 OTROŠKI VOZIČEK, globok, nov, angleški tip, znamke »OX-FORD«, prodam. Žontar, Tavčarjeva 4, Kranj 2149 Prodam delovnega VOLA. Naslov v oglasnem oddelku. 2150 Prodam 500 kg semenskega KROMPIRJA igor, konjski OBRAČALNIK za seno, rabljeno strešno opeko ŠPIČAK in obračalni PLUG za konja. Drakslar Franc, Mavčiče št. 15 2151 Prodam malo rabljeno diatonično HARMONIKO za 4000 din. Lindar Matevž, Spodnje Jezersko 13 2152 Prodam OBRAČALNIK »MARATON 140« za kosilnico BCS. Poljšica 6, Podnart 2153 Naprodaj je več mladih OLEANDROV. Ogled vsako dopoldne, tudi v nedeljo. Kranj, Tomšičeva 11 2154 Prodam GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in kupim ŠPORTNEGA. Leban, Moša Pij ade 17, Kranj 2155 Prodam 31 novih betonskih VE-REJ za ograjo. Praprotnik, Mlekarska 11, Čirče , 2156 Prodam okrog 2000 kg SENA. Smledniška 32 2157 Prodam SENO in kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Kne Valentin, Britof 7 2158 Prodam TELICO, 7 mesecev brejo. Cesta Kokrica — Naklo 41 2159 Prodam TELIČKO ali menjam za BIKCA. Kranj, Čirče 24 2160 Prodam večjo količino SENA. Le-tence 2, Golnik 2161 Prodam KOSILNICO 9 KS, delovne širine 140 cm, znamke MUTY WERK, še v garanciji. Brinšek, Vrbnje 12, Radovljica 2162 Prodam KRAVO simentalko, ki bo v aprilu tretjič teletila. Šutna 35, Zabnica 2163 CVIČEK se dobi na Jezerski c. 8, Kranj 2164 Prodam JEDILNI KOT, več omar, kavč in raztegljivo mizo s stoli. Staneta Žagarja 21 2165 Prodam malo rabljeno pocinkano PLOČEVINO, 50 kv. ,m. Naslov v oglasnem oddelku. 2166 Zaradi smrti takoj prodamo 12 Polnih PANJEV ČEBEL, 4 prazne Panje, čebeljnak in vse čebelarsko orodje. Ogled vsak dan. Kunstelj, Radovljica, Cankarjeva 41 2167 Prodam semenski KROMPIR cvetnik. Okroglo 12, Naklo 2168 Prodam 1000 kg SENA. Grobov-Sek, Kokra 44, Zg. Jezersko 2169 Prodam SEME ČRNE DETELJE. Dobnikar Janez, Zg. Brnik 103 2170 , Prodam suhe BUTARE. Hafnar, Zabnica 68 2207 Prodam 2000 kg PESE. Voklo 11 2208 Prodam 70 kv. m plutovinastih pLOŠČ 1000 x 500 mm, debeline 15—20 mm. Godešič 78, Škofja Loka 2209 Prodam ZAJCE »belgijske orjake«, samce in samice z mladiči. Jprašati v soboto 6. in nedeljo 7. 4. dopoldne. Kralj Ivan, Cesta talcev 6, škofja Loka 2210 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČJE- Praprotna polica 3, Cerklje " 2211 Prodam BIKCA simentalca, 1 leto 8tarega. Zg. Brnik 76, Cerklje 2212 . Prodam semenski KROMPIR »gor. Zg. Brnik 83, Cerklje 2213 Prodam dva PRAŠIČKA, 7 tednov stara, in 22 kg težkega PRAŠIČA. Nasovče 19, Komenda 2214 prodam ŽITO, MLIN, vile, grab-Ue za konjsko vprego in PLUG. Zg. ttrnik 15 2215 ^Prodam 6 tednov stare PRAŠIČ-Apno 9, Cerklje 2216 v Prodam KROMPIR Viktorija. Po-' 15, Cerklje 2217 r Prodam PRAŠIČKE. Zalog 43, brklje 2218 Prodam dobro »punt« ŽAGO ter tri lahke konjske KOMATE, EDEN na slepo uzdo in dobro ohranjeno ŽENSKO KOLO. Naslov v oglasnem oddelku. 2219 Prodam SLAMOREZNICO z verigo. Cerklje 33 2220 Prodam traktorski SADILEC krompirja in PONY EXPRES. La-hovče 52, Cerklje 2221 Prodam strešno OPEKO bobro-vec, rabljeno. Češnjevk 11, Cerklje 2222 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Pisk, Kranj, Ul. 31. divizije 15 2223 Prodam semenski KROMPIR igor, motorno sadno ŠKROPILNICO in SENO. Zg. Besnica 74 2224 Prodam večjo količino hrastovih DRV. Primožič, Lom 27, Tržič 2225 Prodam mlado KRAVO s teletom, simentalko ali po izbiri. Zaje, Valburga 15, Smlednik 2226 Prodam semenski KROMPIR igor. Jezerska 92, Kranj 2227 Prodam stare ETERNIT PLOŠČE, 70x40, po 1 din. Markun Blaž, C. koroškega odreda 20, Kranj 2228 Ugodno prodam kuhinjsko KREDENCO. Jezerska 6, Kranj 2229 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Reševa 7, Primskovo, Kranj 2230 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Veigerlova 4, Šenčur 2231 Pralni stroj IGNIS — SUPER-AVTOMAT, prodam po nizki ceni. Cilka Ravnik, Šenčur, Gasilska c. 12, telefon 41-004 2232 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Zabnica 61 2233 Prodam PUNTE, BANKINE in DESKE. Sp. Duplje 66 2234 Prodam večjo količino SENA. Pogačnik, Prezrenje 11, Podnart 2235 Prodam SENO. Hafnarjeva pot 19, Kranj 2236 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Omejc Tilka, Srednja vas 49, Šenčur 2237 Prodam dve 8 in 9 mesecev breji TELICI, simentalki. Fister Janko, Prezrenje 8, Podnart 2238 Prodam semenski KROMPIR de-sire. Vasca 10, Cerklje 2239 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor in kosilnico STO-CKENSCHMIT za traktor fergu-son. Voglje 63, Šenčur 2240 Poceni prodam novo ŽENSKO KOLO. Cerklje 122 . 2241 Prodam 2 omari, posteljo in kavč. Ogled v dopoldanskem času. Pipan, Stritarjeva 8, Kranj 2206 AMD Podnart proda 1. OSEBNI AVTO Z 750, letnik 1971, v voznem stanju 2/KOMPRESOR TRUDBENIK, neuporaben Licitacijska prodaja bo v nedeljo, 7. aprila, ob 9. uri pred domom AMD Podnart. Prodam mladiče NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom. Ogled vsak dan pri Kosu Marjanu, Reševa 11, Kranj 2264 Zelo ugodno prodam ohranjen ŠTEDILNIK, 4 plošče plin, 1 plošča električna. Fon, Lesce, Alpska 39, tel. 73-523 2265 kupim Kupim čistokrvnega PSA z rodovnikom. Kregar Mitja, Sr. Bitnje 87, 64209 Zabnica 2190 vozila Prodam PEUGEOT 204 BREAK, letnik 1971, 50.000 km. Bled, Grič 11, telefon 77-633 2103 Prodam ZASTAVO 850, letnik 1968. Hraše 37, Smlednik 2104 Prodam avto ZASTAVA 125 PZ, letnik 1969. Srednja vas 78, Šenčur 2107 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Ogled Rajgelj Franci, Zasavska 39 2108 Ugodno prodam AUSTIN MAKSI 1500, letnik 1970. Švegelj, Cankarjeva 8, Tržič 2114 Poceni prodam FIAT 750, letnik 1964, registriran za leto 1974. Naslov v oglasnem oddelku. 2117 Prodam VW 1600 A, letnik 1968 v brezhibnem stanju. Štingel, Kajuho-va 28, Kranj 2118 Takoj prodam FIAT 850 SPORT COUPE. Rozman, Skalica 2, Kranj 2119 Ugodno prodam FIAT 1100 R, letnik 1968. Cerkljanska Dobrava 1, Cerklje 2120 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970 za 16.000 din. Pavlin, C. na Rupo 11, Kokrica 2126 Ugodno prodam osebni avto FORD CORTINA 1200 ccm, zelo dobro"»ohranjen. Kranj, Kocjanova 1 a 2127 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, prevoženih 42.800 km. Pagon Dora, Bistrica 43 a, Tržič 2128 Prodam ŠKODO Š 100. Smledniška 126 1987 Prodam osebni avto RENAULT 8, letnik 1968 z rezervnimi novimi gumami. Tomšičeva 44, Kranj 2171 Prodam osebni avto VW 1200 ali zamenjam za KOSILNICO BCS. Prodam dve GUMI 8,25x20 in 900 x 20. Ljubno 27, Podnart 2172 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1961. Šmid Janez, vFinžgarjeva 10, Lesce 2173 MOPED na 2 prestavi prodam. Gorica 8, Radovljica 2174 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1965 z motorjem v brezhibnem stanju, gume michelin, karoserija potrebna popravila (ne zaradi karambola). Ogled vsako popoldne od 16. ure, razen ob sredah, najbolje v soboto. Štular, Novinarska 4 (Bežigrad, desno iz Triglavske), Ljubljana. Telefon 342-305 . 2175 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, registriran za leto 1974 in ZASTAVO 750, letnik 1973 neregistriran. Brišar, Zgornja Sorica 2 nad Škofjo Loko 2176 Prodam školjko ZASTAVE 1300 po delih in FIAT 600 D, generalno popravljen z rezervnimi deli. Informacije vsak dan od 15. ure dalje pri Troha, Cegelnica 36, Naklo, dopoldan pa na telefon 21-264, int. 003 2177 Ugodno prodam VAUXHALL CARA VAN, letnik 1966. Trbič, Zanova 36, Kranj 2178 ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, v voznem stanju, prodam. Informacije na telefon 23-350 2179 Prodam R — 4, letnik 1966, generalno popravljen. Rakovec Miloš, Zupančičeva 35, Kranj 2180 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1967. Dolenc, Delnice 18, Poljane, Škofja Loka 2181 Prodam RENAULT 10, letnik 1967. Mlinar, Stara vas 143, Žiri 2182 Ugodno, pod ceno, prodam novo ZASTAVO 101 z garancijo. Podhom 49, Zg. Gorje 2183 Prodam FIAT 850, letnik 1969. Ošlaj, Kranj, Valjavčeva 8 2184 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Ribenska 12 a, Bled 218r> Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Razinger, Bled, Mladinska 17 2186 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Šenčur, Kranjska 14 2187 Prodam FIAT 850 SPORT. Naslov v oglasnem oddelku. 2188 CITROEN FURGON, letnik 1964, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 2189 ZASTAVO 750, letnik 1971, 18.500 km, prodam na kredit. Rožič Franc, Bistrica 27, Tržič 2242 Ugodno prodam MOPED 14-VN, 2500 km, Srednja vas 69 v Bohinju 2243 Ugodno prodam dobro ohranjen FIAT 850, letnik 1970, 40.000 km. Pintar, Godešič 46, Škofja Loka - 2244 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Arhar, Vincarje 42, Škofja Loka 2245 Prodam AMI 8, letnik 1971 oktober. Prevoženih 40.000 km, garažiran in skrbno ohranjen. Informacije popoldne od 15. do 17. ure. Ravnik Janez, Šenčur, Gasilska c. 12, telefon 41-004 2246 Prodam ZASTAVO 1300. Voglje 25 2247 Prodam osebni avto VOLKSWA-GEN, letnik 1965. Rovte 9, Selca nad Škofjo Loko 2248 Prodam ali zamenjam ZASTAVO 750, letnik 1973 za WARTBURG. Podlipnik, Selca 70 2249 Po delih prodam ZASTAVO 750. Zg. Kokra 66 2250 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Potočnik Pavle, Hafnarjeva pot 2, Stražišče 2251 Prodam FIAT 124, letnik 1969, 40.000 km, za 3 M. Telefon 24-242 Kranj, popoldne 2252 Nujno prodam ŠKODO delux, letnik 1967, 8000 km po generalni za 6500 din. Gasilska 13, Šenčur 2253 Prodam ZASTAVO 750 z rjavo streho, letnik 1969 z novim motorjem. Čebulj Franc, Olševek 51 2254 Prodam avto DKW 1000 S ter motorno kolo JAWA 175, črne barve, oboje registrirano za leto 1974. Finžgar Branko, Pot na Jošta 32 2255 posesti Kupim zazidljivo PARCELO zunaj Kranja. Ponudbe pod »Soglasje« 2136 Prodam dva manjša TRAVNIKA. Pšenična polica 9, Cerklje • 2197 V bližini Kamnika prodam starejšo dvostanovanjsko HIŠO z nekaj zemlje. Ponudbe pod »Prijeten dom« 2198 Gospodarska komisija pri OZD Merkur veleželeznina Kranj razpisuje prodajo — TOVORNEGA AVTOMOBILA TAM 2000-KIPER, letnik 1969, začetna cena 38.000 din. Licitacija bo v sredo, 10. aprila 1974, ob 12. uri na upravi Trgovskega podjetja Merkur — Zeleznina Radovljica, Gorenjska cesta 5. Ogled vozila je eno uro pred licitacijo na upravi v Radovljici. potrošniki Prvič na spomladanskem sejmu v Kranju razstavlja in prodaja v hali A tudi Mercator, TOZD Preskrba Tržič. Vse za vaš dom v paviljonu Mercatorja. Konkurenčne cene, sejemski popusti, prodaja na potrošniški kredit, dostava na dom so ugodnosti, ki vam jih bo nudil v paviljonu spomladanskega sejma v Kranju Mercator Na svidenje pri Mercatorju! t—\i—isn cAD Mercator Prodam dve PARCELI za gradnjo pritličnih stanovanjskih hiš z lokacijskim dovoljenjem. Parceli sta opremljeni z vodo in ' elektriko, dostop pa je-možen po občinski poti. Bašelj 18 2256 Prodam HIŠO in gospodarsko poslopje ter sadni vrt. Ziganja vas 24, Tržič 2257 GOSTINSKI LOKAL s stanovanjem v Besnici nudi v najem Kmetijska zadruga »Sloga« Kranj. Pogoj: Odkup inventarja od sedanjega najemnika. 2258 Prodam enostanovanjsko HIŠO. Naslov v oglasnem oddelku. 2259 ostalo Zamenjam težak GUMI VOZ za lahkega. Zaletel Tone, Trnje 4, Škofja Loka - 2263 zaposlitve obvestila Za' praznike si lahko nakupite raznovrstno domače suho meso, šunke, vratove in pleča v MESARIJI KALAN, Gasilska 8. Poleg suhega mesa lahko dobite tudi domače klobase in domačo salamo. Se priporočamo. 2138 dež u rn i veterin a rji od 5. do 12. aprila; Anton Be-dina, Kokrica, tel 23-518; od 12. do 19. aprila; Bogdan. Cepuder, Kranj, Kajuhova 23, tel. 22-994; od 19. do 26. aprila; Janez Teran, Kranj, Valjavčeva 6, tel. 23-716 ali 22-644. V delovno razmerje sprejmem mladega fanta. Mesarija — Marin-šek Viktor, Naklo 3 2134 Sprejmem DELAVKO in DELAVCA za izdelavo oranžade. Klan-šek Vili, Brezje na Gorenjskem 2195 Iščem žensko za VARSTVO pol leta stare hčerke. Prosim, javite se na tel. 23-656 2196 stanovanja Podjetje potrebuje za svojega uslužbenca za krajši čas manjše STANOVANJE na Bledu. Ponudbe pod »Bled« - 2191 Na Bl^du potrebujeta za dobo enega leta bodoča zakonca brez otrok enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO. Ponudbe pod »Nova zaposlitev« 2191 Zamenjam novo dvosobno STANOVANJE s centralno na Planini ali dvosobno Gradnikova 5, takoj vseljivo, za trisobno v okolici vodovodnega stolpa ali v Šorlijevi. Grs * hek, telefon 21-313 2192 Mlad fant s Štajerske išče SOBO v Krpnju ali okolici. Trdin Zinka, Delavska 19, Kranj 2193 Bodoča zakonca iščeta SOBO v Kranju. Ponudbe pod »Nujno« 2194 lokali Iščem LOKAL za mirno obrt. Ponudbe pod »Krojaštvo« 2199 Oddam v najem POSLOVNI PROSTOR v Kranju — center. Naslov v oglasnem oddelku. 2200 Pristna in zaščitena ŠTAJERSKA VINA traminec, rizling, šipon, vsa peneča se vina in prekmursko slivovko nudi prodajalna Kmetijski kombinat Radgona pri Polaku, Škofjeloška c. 56, Stražišče 2202 izgubljeno 5. marca sem izgubila ZLATO ZA-PESTNICQ od Prešernove ulice do Planine. Najditelja prosim, naj jo vrne proti nagradi — Premrou, Prešernova 2 2203 Ukradeno OTROŠKO KOLO, rumene barve, izpred strojnega doma Stražišče, vrnite. Oseba je bila opazovana. Stojanovič Stojan, Križnar-jeva pot 6, Kranj 2204 Izgubila se je SIAMSKA MAČKA. Najditelj naj jo odda na naslov Pulec, C. 31. divizije 7, Kranj, stanovanje 13 2205 prireditve GASILSKO DRUŠTVO MAVČIČE prireja vsako nedeljo PLES za staro in mlado s pričetkom ob 18. uri. Zabaval vas bo ansambel »TURISTI«. Vljudno vabljeni. 2201 MLADINSKI AKTIV CERKLJE prireja vsako soboto PLES. Igrajo EROSI. 2260 MLADINSKI AKTIV SORA pri Medvodah priredi v nedeljo, 7. 4. 1974, ob 17. uri PLES. Igra ansambel MANUAL 2261 V ZALOGU je vsako nedeljo oh 17. uri PLES. Igra ansambel TRGOVCI. Vabljeni. 2262 O LAS 17 Zapeljal s ceste V torek, 2. aprila, ob 23.40 se je na cesti drugega reda v Britofu pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Dušan Kneževič (roj. 1949) z Jesenic je v Britofu zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom. Avtomobil je zaneslo s ceste v drog električne napeljave. Voznik in sopotnika so bili v nesreči lažje ranjeni in se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. Škode na avtomobilu in električnem drogu, ki se je polomil, je za okoli 7000 din. Umrla v bolnišnici V ponedeljek, 1. aprila, je v ljubljanski bolnišnici umrla Justina Bajt roj. 1917 s Police pri Kranju. Bajtova se je ponesrečila 13. marca v prometni nesreči, ki se je pripetila na cesti prvega reda na Polici. Vozil po sredini V četrtek, 4. aprila, dopoldne se je na cesti prvega reda v Logu pri Kranjski gori pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila italijanske registracije Mario Bartolani (roj. 1952) iz Padove je pripeljal z neprimerno hitrostjo in po sredini ceste ter zato trčil v avtomobil Petra Ježka (roj. 1928) iz Radovljice, ki je pripeljal iz nasprotne strani. V nesreči sta bila voznik Bartolani in njegova sopotnica lažje ranjena in se zdravita v jeseniški bolnišnici. Škode na vozilih je za 12.000 din. Prehitevanje V četrtek, 4. aprilar popoldne je na cesti prvega reda na Meji voznik osebnega avtomobila Karel Kotnik (roj. 1948) iz Medvod začel prehitevati vozila pred seboj, iz nasprotne smeri pa je tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila ing. Bogomil Magajna (roj. 1930) iz Ljubljane. Ko sta avtomobila trčila, je avtomobil voznika Magajne odbilo s ceste, kjer se je večkrat prevrnil in nato še trčil v že stoječi avtobus. Voznik Magajna je bil v nesreči lažje ranjen. Škode je za okoli 40.000 din. Nezgoda s traktorjem V četrtek, 4. aprila, okoli 18. ure je voznik traktorja Janez Štern (roj. 1951) iz Zaloga pri Cerkljah ob robu gozda med Zalogom in Cerkljami s traktorjem skušal potegniti iz potoka tri metre dolg hrastov hlod s panjem, ki je bil še delno priraščen. Hlod je privezal na jekleno vrv in jo pripel na zadnji del tr^torja. Ko je večkrat poskušal dvigniti hlod, se je traktor prevrnil in Ja-iSfea Šterna pod seboj pokopal. Poškodbe so bile tako hude, da je voznik na kraju nesreče umrl. L. M. Leto in pol zaradi stečaja Občinsko sodišče v Radovljici je pred nedavnim obsodilo Božidarja Ferka iz Begunj — nekdanjega direktorja podjetja Transport Radovljica — na leto in pol zapora zaradi kaznivega dejanja povzročitve stečaja. Nekdanjega direktorja tega radovljiškega podjetja je obtožnica bremenila, da je podjetje zašlo v težave zaradi določenih kratkoročnih posojil. Podjetje že v drugi polovici leta 1970 ni moglo več izpolnjevati družbenih obveznosti, 13. novembra 1972 pa je po sklepu okrožnega gospodarskega sodišča prešlo v stečaj. Božidar Ferk je dejanje, da je podjetje prešlo v stečaj, obžaloval. To in ker doslej še ni bil kaznovan mu je sodišče štelo v olajševalno okolnost. Po zakonu namreč znaša zagrožena kazen za takšno dejanje do tri leta. Občinsko sodišče je Božidarju Ferku izreklo tudi varnostni ukrep, da tri leta po prestani kazni ne sme opravljati služb, s katerimi je zvezano samostojno razpolaganje, ravnanje in hramba družbenega premoženja. Takšno sodbo je v celoti potrdilo tudi drugostopenjsko — okrožno sodišče v Kranju. Sodba je že pravnomočna. A. Z. V KRANJU od 9. do 19. ure Svet delovne skupnosti občinskega sodišča v Kranju 7razpisuje prosto delovno mesto snažilke Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi dohodka in osebnega dohodka na občinskem sodišču v Kranju. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Kazni za pičlo poštenost Danes teden smo pisali o akciji, v kateri je tržna inšpekcija v Kranju preverjala pravilnost poslovanja in poštenost mesarjev. Ugotovili smo, da so prodajalci mesa in mesnih izdelkov oziroma prodajalne slabo prestali preskus. Poštenost je bila namreč dokaj pičla, saj so inšpektorji kar v dvanajstih od trinajstih primerov ugotovili nepravilnosti. Zapisali smo tudi, da bodo primerno prekrškom' izjemno hude tudi kazni. Na kranjski tržni inšpekciji smo izvedeli, da je moralo plačati mandatne kazni 12 prodajalcev. Štirje so morali plačati po 100 dinarjev, trije po 200, dva po 300, po eden pa po 500, 8b0 in 1000 dinarjev. Vseh 12 prodajalcev je bilo torej kaznovanih za 3900 novih dinarjev. Akcija je pokazala, da je bilo devet gospodinj oškodovanih za 33,87 dinarjev. Približno 100-krat večje kazni so najbrž primerno oster opomin za boljšo poštenost v prihodnje. A. Z. Okradel blagovnico Čeprav je bil Anton Gorjanc, star 27 let, iz Ljubljane že nekajkrat obsojen na precej dolge zaporne kazni, je spet takoj, ko je prišel iz zapora — odpuščen je bil pogojno — zašel na kriva pota. Prav lahko bi nekaj časa živel od prihrankov, pa ga je spet zamikala tuja lastnina. Pred kratkim ga je okrožno sodišče v Kranju spet obsodilo na daljšo prostostno kazen. Za rešetkami bo presedel štiri leta strogega zapora, ker je lani novembra vlomil v prodajne prostore blagovnice Nama v Škofji Loki. Gorjanc se je zagovarjal, da ga je k vlomu nagovoril Franc Mesojedec, s katerim sta se spoznala že v zaporu. Skupaj sta si tudi ogledala prostore v Nami, kjer prodajajo ure in zlatnino. Mesojedec je Gorjancu obljubil, da bo od njega kupil ukradene predmete. Konec novembra se je Gorjanc, malo preden so trgovino zaprli, skril v stranišču*in tam počakal, da se je blagovnica spraznila. Na stopnišču je nato razbil predelno steno ter tako vstopil v trgovino. V oddelku z urami je pobral 12 moških ur in si jih natlačil v žepe. Pograbil je tudi nekaj bižuterije. Ure in vse ostalo je odnesel Mesojedcu, ki mu je zanje plačal v denarju in obleki okoli 2000 din. V Nami pa so ugotovili, da so bili oškodovani za 8900 din. Sodišče se je odločilo za takšno kazen, ker je Gorjanc specialni povratnik, ki ne kaže namena, da bi ga kazni kaj prevzgojile. Delovne dobe ima le 4 mesece, ves ostali čas je preživel v zaporu. L. M. V žalosti sporočamo, da je umrla naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta Ana Mali roj. Škrjanc Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 6. aprila 1974, ob 16. uri iz hiše žalosti Senično 1 na pokopališče Križe ob 16.30 Žalujoči: mož Jože; sin Edvard in hči Milena z družinama, brat, sestre in ostalo sorodstvo. Senično, 4. aprila 1974 Zahvala Ob smrti moža, očeta, starega očeta in brata Antona Brenka se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za darovane vence in šopke ter izrečeno sožalje. Vsem se zahvaljujemo za zadnje spremstvo, posebno pa članom delovnih kolektivov podjetij Petrol, duro plastiki Iskra Kranj in športnemu društvu Zabnica. Hvala tudi dr. Novaku ter č. župniku za pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem sosedom za vsestransko pomoč. Žalujoči: žena Marija, sin Marjan z družino, hčerka Anica z družino ter ostalo sorodstvo. Šutna, 3. aprila 1974 Zahvala Ob zahrbtni bolezni, ki nam je iz naše sredine iztrgala ljubega očeta, dedka, brata in strica Daneta Božičkoviča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, še posebno pa sosedom in vsem, kr so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni č. g. duhovniku iz Predoselj in pevcem DU iz Predoselj. Prisrčna zahvala kolektivu IBI in sindikalni organizaciji IBI, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Britof, zdravstvenemu osebju nevrološke klinike in dr. Bajžlju. Iskrena hvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, kakor tudi vsem, ki ste ga spoštovali. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Slavko z družino in Drago, hčerka Betka s sinom Milošem, brat in sestra z družinama ter drugo sorodstvo. Orehovlje, Predoslje, Kranj, Škare, Beograd, Niš, Zagreb, 4. aprila 1974 Zahvala Neizmerna žalost nam je zlomila srce, ko je iz toplega doma odšel na večni počitek naš ljubljeni soprog, oče, stari oče,-tast, svak, bratranec in stric Jože Bitenc Izraziti želimo zahvalnost vsem sorodnikom in prijateljem za tolažilne besede sožalja in za prelepe vence in cvetje ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna hvala častitemu duhovniku za spremstvo in tople besede sočutja ter tovarišu Zveze borcev za govor v slovo. Hvala tudi pevskemu zboru, ki se je z žalostnimi akordi poslovil od svojega prijatelja. Poslednji pozdrav od Društva malih živali so mu izročili golobčki, ki so v njegovo čast preleteli grob. Njegovi najdražji: žena Gusti z otroci in številno sorodstvo. Kranj, 5. aprila 1974 Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 23. letu starosti, tragično zapustil naš delovni tovariš Janez Šteren Od njega se bomo poslovili v soboto, 6. aprila, ob 16. uri na pokopališču v Cerkljah. Družbene organizacije — Zalog pri Cerkljah V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v 73. letu starosti izmučena od težke in dolge bolezni za vedno zapustila naša nadvse ljubljena sestra in teta Frančiška Košir upokojenka Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto 6. 4. 1974 ob 15.30 iz mrliške vežice na kranjsko pokopališče / N> Žalujoči: brat Andrej, sestra Albina, nečakinja Albinca, nečaka Bojan in Dušan z družinama ter drugo sorodstvo Kranj, Ljubljana, 4. aprila 1974 pogovor tedna Rudi Knez: Čeprav miroljuben človek Pred tednom dni se je v Ljubljani končalo letošnje svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine B. Med vratnicami naših izbrancev z državnim grbom je vseh sedem srečanj stal 30-letni šofer ter 90-kilo-gramski Jeseničan Rudi Knez-Mica. Mica, kot ga imenujemo vsi, ki ga poznamo, je vseh 480 minut spravljal v obup napadalce in strelce, ki so brez milosti bombardirali njegovo svetišče. Posebno uspešen je bil v solo prodorih nasprotnika, ko je s svojo mojstrsko obrambo lovil zanesljive zadetke. Dobil je tudi najvišjo oceno poročevalcev prvenstva, saj smo ga brez konkurence izbrali za najboljšega med vratnicami. Kako ste sploh postali hokejski vratar? »Z 18 leti, dokaj pozno, sem prvič stopil na drsalke. Ker pa nisem bil vešč drsanja, so me postavili v vrata in tako se je pred 12 leti začela moja hokejska kariera. Ni mi žal, v vseh teh letih sem videl veliko sveta, doživel prijetne trenutke, izpiti pa sem moral večkrat tudi krepko čašico pelina.« Doživeli ste enkraten uspeh. Ste osmi na svetu. Kako ocenjujete igro vdših kolegov na tem prvenstvu? »Čeprav smo v prvem delu zaigrali nekoliko pod svojimi zmožnostmi, smo z igro v nadaljevanju pokazali, da nismo zaman preznojili znoja v težkem domačem prvenstvu. Menim, da je bila uspešna turneja po Kanadi, toda na reprezentančno formo vseh smo pozneje pozabili.« i Vsi vas poznamo kot prijetnega in miroljubnega človeka. Zakaj se med srečanji toliko razburite in zakaj zaslužite toliko disciplinskih minut. »Vratar v svojem prostoru je svetnik. Večkrat, po nepotrebnem, mi gredo na živce tisti nasprotniki, ki s pobalinskimi udarci hočejo zrahljati moje živce. V tistih trenutkih mi je vseeno. To mi tudi zamerijo. Nisem tak, za kakršnega me imajo. Če moji sovrstniki dobro branijo in ne delajo napak in če nasprotnik ne uporablja grobih prekrškov, sem čisto v redu. Toda včasih mi popusti vse, zato vržem rokavice in masko in se grem za nekaj trenutkov ohladit. To je dovoljeno vsem vratarjem.« Mica, koliko časa mislite ostati še zvesti hokeju? »Začel sem pozno, dolgo časa sem bil v senci svojih prijateljev Galeta in Albrehta, na tem prvenstvu sem pokazal, da znam čuvati svoja vrata. 480 minut ni šala braniti vse nevarne in nenevarne strele, čeprav sem pri svoji teži videti neokreten. Potrudil se bom, da bom še nekaj let lahko uspešno zaustavljal vse dobre ter nesramne strelce hokejske igre.« Mico, že ko je stopil na led, poznam in to dokaj dobro. Se nikoli ga nisem videl braniti s takim občutkom kot na pravkar minulem svetovnem prvenstvu. Je tak kot je, spremeniti ga ne moremo. # I).. H u mer Tudi med pionirji Železnikarji Pionirji 6ŠD Ratitovec Železniki — Dolenc, Benedičič, Anžič, Nastran, Markeli, Bešter, Kankelj, Šmid, Thaler, Kramar, Krmelj, Pe-nič, Koblar, Pohleven, Brtoncelj — so tako kot njihove vrstnice tudi oni osvojili zimski gorenjski pionirski naslov. Med desetimi šolskimi ekipami so bili najboljši, saj so oddali le dve točki. Z remijema so se razšli samo s pionirji Križ in OS Franceta Prešerna. Tesno za petami so jim bili vse prvenstvo Preddvorčani, ki so v vseh devetih kolih dosegli največ golov, toda v zadnjem odločilnem kolu so morali, čeprav tesno, priznati premoč prvaku. Ostali so igrali po svojih najboljših močeh, saj jih dobimo na mestih, ki jim pripadajo. Izidi: V. kolo: Kranjska gora : F. Prešeren 8:5, Žirovnica : Preddvor 4:14, Predoslje : S. Jenko 5:17, Lip-nica : Škofja Loka 20:12, Križe : Železniki 13:13; VI. kolo: F. Prešeren : Škofja Loka 13:6, S. Jenko : Žirovnica 12:8, Preddvor : Križe 12:11, Železniki : Lipnica 20:15, Kranjska gora : Predoslje 16:8; VII. kolo: Predoslje : F. Prešeren 6:10, Križe : S. Jenko 6:9, Lipnica : Preddvor 11:16, Škofja Loka : Železniki 8:16, Žirovnica : Kranjska gora 0:10 bb; VIII. kolo: S. Jenko Lipnica 20:9, F. Prešeren : Železniki 11:11, Preddvor : Škofja Loka 18:5, Kranjska gora : Križe 9:8, Predoslje : Žirovnica 10:0 bb; IX. kolo: Železniki : Preddvor 7:6, Lipnica : Kranjska gora 10:11, Škofja Loka : S. Jenko 5:21, Križe : Start v spomladanski del Danes in jutri bodo po zimskem počitku spet oživela gorenjska rokometna igrišča. V spomladanski del in za naslov najboljšega v obeh ligah bodo namreč startali gorenjski ligaši. V prvi ligi so po jesenskem delu na čelu rokometaši Gorenjskega sejma, ki imajo tudi v nadaljevanju možnost, da osvojijo najvišji gorenjski naslov. Z enakimi upanji pa bodo v nadaljevanje startali tudi Kranj-skogorci, Jeseničani in golniški Stor-žič. V sredini lestvice so Sava B, Tržič B, Veterani in Križe B. To so ekipe, ki igrajo moderen rokomet in na domačih igriščih ne izgubijo kar tako; Na zadnjih dveh mestih sta Radovljica in cerkljanski Krvavec. Nekdaj odličen rokometni kolektiv Radovljica je razočaranje jesenske- ga dela. Treba se jim bo precej potruditi, da bodo ostali v družbi najboljših. Zadnji je Krvavec. Najbolj nedisciplinirana ekipa prvenstva je, kot se sliši, pomladila svoje vrste. Zaigrati in napeti bo treba vse sile, če hočejo, da se obdrže v ligi. V drugi ligi je v vodstvu Preddvor B. Kot pa kaže razplet v LCRL, bo njihova prva ekipa izpadla iz druščine slovenskih drugoligašev. Čeprav bi druga ekipa Preddvora osvojila prvo mesto, bi ne mogla naprej, saj se bo v prvo vrnila prva ekipa. Največ možnosti za napredovanje ima Žabnica A, ki je že bila v najvišjem rangu. V sezono 1973/74 je startala z dvema ekipama, pomladila obe in s prikazano igro že resno trkajo na vrata prve lige. Ostala moštva pa se bodo borila za čimboljša mesta, -dh gorenjska nogometna liga LTH dobro startal V gorenjski nogometni ligi so prvi startali člani. V prvem spomladanskem kolu so bili v soboto doseženi naslednji rezultati: Korotan : Šenčur 2:1, Naklo : LTH 0:1, Britof : Bled 1:0, Lesce : Jesenice 2:2, Alples : Bohinj 3:3. V vodstvu je LTH z 19 točkami pred Alplesom s 15 in Lescami zli točkami. Danes in jutri pa bodo začeli tekmovati tudi člani B lige, mladinci in pionirji. Pred spomladanskim startom so lestvice takele: člani — B liga: Plavalci Triglava osvojili bron na zimskem državnem prvenstvu Plavalci Triglava iz Kranja so letošnjem državnem prvencu s posamičnimi in ekipnim Rezultatom prekosili same sebe, 8®j so osvojili kar 10 kolajn, pojavili kar 6 slovenskih rekordov se uvrstili na odlično 3. mesto v državi! .Na državnem prvenstvu v plavanju minulo soboto in nedeljo v pogradu v 25-m bazenu je prineslo °bilo odličnih rezultatov, ki so jih Postavili plavalci zagrebške Mlado-beograjske Crvene zvezde in *raniskega Triglava. Med nove slo-^enske rekorderje so se vpisali: Re-Porenta — 200 m delfin 2:49.6, °reda Pečjak — 200 m mešano ~;38.2, Tomaž Slavec — 100 m prsno ter z dvakrat popravljenim rekordom na 200 m prsno 2:40.5 in ^:39.7 v finalu. Ženska štafeta *x100 m mešano s časom 5:01.1 V .Postavi: Porenta, Mandeljc, Peč-Sladoje. Državni prvaki pa so postali: Bra-Milovanovič na 800 m kravi Rebeka Porenta na 100 m i£>tno' 1:13.9, ženska štafeta 4 x m mešano 5:01.1 Na osnovi doseženih rezultatov sta bila v državno moško reprezen- Zmaga izbranih mladih košarkarjev v Ljubljani Preteklo nedeljo sta se v Pfedtekmi I. ZKL med Olim-Pijo in Lokomotivo srečali J^oštvi pionirjev ljubljanske Olimpije in pionirske reprezentance kranjske občine. V razburljivem srečanju so zmagali reprezentanti kranjske občine ® tesnim rezultatom 31:30 (15:17). To je vsekakor velik Uspeh tako za reprezentante kakor tudi za prizadevno vodstvo mladih košarkarjev. Za reprezentanco so nastopi Benedik 3, Benčan 2, Bi-[?ndjiia 7, Pogačnik 1, Balan-Simunac 7, Prosenjak 6, Strniša 2, Mršek, Gorenc, ^panc 2, Stare 1. B. Bogataj tanco za dvoboj s Španijo (6. in 7. aprila v Ohridu) izbrana Brane Milovanovič in Tomaž Slavec. Rezultati: 100 m kravi moški: 1. Lustig (Primorje) 54,2; 100 m kravi ženske: 1. Patoh (Crvena zvezda) 1:01,6; 100 m prsno moški: 1. Divjak (Mladost) 1:08,3, 3. Tomaž Slavec (Triglav) 1:13,0; 100 m hrbtno moški: Pavič (Mladost) 1:04,8; 100 m hrbtno ženske: 1. Rebeka Porenta (Triglav) 1:13,9; 100 m delfin moški: Pavliče-vič (Partizan) 59,9; 100 m delfin ženske: 1. Majnarič, (Mladost) 1:08,0, 4. Pečjak (Triglav) 1:14,1; 400 m kravi moški: 1. Nenad Miloš (CZ) 4:19,3, 6. Brane Milovanovič (Triglav) 4:26,0; 400 m kravi ženske: Pavletič, Mladost 4:47,5; štafeta 100 m mešano moški: 1. Mladost (Zagreb) 4:14,6; 4 x 100 m mešano ženske: 1. Triglav (Kranj) 5:01,1. 800 m kravi moški: 1. Brane Milovanovič (Triglav) 9:16,1; 800 m kravi ženske: 1. Pavletič (Mladost) 9:56,3; 200 m prsno moški: 1. Divjak, (Mladost) 2:33,2, 3. Tomaž Slavec (Triglav) 2:39,7; 200 m prsno ženske: 1. Petkovič (Mladost) 2:51,2, 2. Pajntar Boni 2:57,3 in 3. Judita Mandeljc — (obe Triglav), 2.57,4; 200 m hrbtno moški: 1. Predrag Miloš (CZ) 2:11,8; 200 m hrbtno ženske: 1. Borec (Ljubljana) 2:39,4, 3. Rebeka Porenta (Triglav) 2:41,1; 200 m delfin moški: 1. Radjenovič (Partizan) 2:14,1, 6. Brane Milovanovič (Triglav) 2:28,5; 200 m delfin ženske: 1. Majnarič (Mladost) 2:22,4 (abs. rek. SFRJ), 5. Rebeka Porenta (Triglav) 2:56,4; 200 m mešano moški r Predrag Miloš (CZ) 2:18,2; 200 m mešano ženske: 1. Majnarič (Mladost) 2:31,8 (abs. rek. SFRJ), 3. Breda Pečjak (Triglav) 2:38,2; štafeta 4x100 m kravi moški: 1. Partizan (Beograd) 3:45,4 (abs. rek. SFRJ); 4x100 m kravi ženske 1. Mladost (Zagreb) 4:28,0 5. Triglav (Kranj) 4:52,2; Končni vrstni red ekip: 1. Mladost (Zagreb) 30.236 točk, 2. Crvena zvezda (Beograd) 21.302, 3. Triglav (Kranj) 11.725, 4. Primorje (Rijeka) 11.253, 5. Ljubljana 9.549, sledijo: Partizan (Beograd), Mornar (Split), Jug, Jadran itd. I. Slavec Kdo je osvojil kolajne? Na letošnjem zimskem državnem prvenstvu v plavanju so kranjski plavalci osvojili 10 kolajn, razpredelnica pa je takale: Preddvor 5 3 2 0 15: 7 8 Kondor 5 3 11 19:20 7 Primskovo 5 3 1 1 16: 8 7 Trboje 5 3 0 2 21:13 6 Podbrezje 5 1 0 4 9:25 2 Reteče 5 0 0 5 4:21 0 izven konkurence Triglav B 6 3 1 2 27:23 7 BledB 6 3 12 14:11 7 pionirji — A skupina: Jesenice 7 7 0 0 32: 3 14 Lesce 7 6 0 1 11: 5 12 LTH 7 4 0 3 12: 8 8 Šenčur 7 3 13 13:15 7 Bohinj 7 2 1.4 9:13 5 Alples 7 2 0 5 6:13 4 Britof 7 115 10:13 3 Bled 7 115 6:24 3 pionirji — B skupina: Triglav 7 6 1 0 26: 4 13 Sava 7 5 0 2 29: 8 10 Naklo 7 4 12 29:12 9 Primskovo 7 4 1 2 20:17 9 Tržič 7 3 13 23:13 7 Preddvor 7 2 0 5 15:30 4 Podbrezje 7 1 0 6 6:27 2 Korotan 7 1 0 6 3:40 2 P. Novak Klub Mladost Cr. zvezda TRIGLAV Partizan Primorje Ljubljana Mornar Fužinar Jadran ( Delfin a> -4-J a "n 12 4 3 3 1 1 0 0 0 o D C u X) 0) u en 5 8 2 1 3 2 2 1 O O « a 3 19 13 10 4 8 1 5 2 2 2 Drugoligaš Triglav prvak V zimskem bazenu v Kranju so z osmim kolom zaključili letošnje tekmovanje v gorenjski zimski vaterpolski ligi. Po pričakovanju je naslov osvojilo drugoligaško moštvo Triglava, ki je ugnalo vse nasprotnike. Dvakratni prvak Gimnazija je Še vedno na odličnem drugem mestu, lanskoletni republiški prvak kranjski Vodovodni stolp pa tretji. Dobro igro so pokazali še Slovan, Kamnik in Iskra, medtem ko so na naslednjih mestih Radovljica, Borec in mlada ekipa Triglava II. Izidi: Gimnazija : Borec 14:7, Slovan : Iskra 9:7, Kamnik : Radovljica 14:5, Triglav I : Borec 6:0 bb. Lestvica: Triglav I Gimnazija Vodovodni stolp Slovan Kamnik Iskra (—1) Radovljica Borec (—1) Triglav II 8 8 0 0 98: 1 88: 2 98: 2 86: 4 72: 7 5 5 4 3 0 5 67: 2 0 6 49:106 1 0 7 58: 88 0 0 8 23:106 29 53 63 65 63 66 16 14 11 11 8 5 4 1 0 Najboljši strelci: J. Rebolj (Vodovodni stolp) 28, Strgar (Iskra) 25, Nadižar (Triglav I), Kuhar (Gimnazija) oba 22, Chvatal (Vodovodni stolp) 21, Šmigoc (Slovan) 20, Šve-gelj (Gimnazija), Calič (Iskra), Avsec (Kamnik) vsi 18, Stariha (Triglav I), Radoman (Slovan) oba 16, Farčnik (Kamnik) 15. -dh Po gorenjskih krajih ŠKOFJA LOKA (J. S.) — V organizaciji nogometnega kluba Reteče je bil na igrišču LTH turnir nogometašev za poka) Reteč. Med 4 ekipami je 1. mesto osvojil Kondor z Godešiča, ki je v finalu premagal Reteče z 2:1. V borbi za 3. mesto pa so Filmarji premagali mladinsko vrsto LTH s 7:6 po streljanju enajstmetrovk. Najboljši strelec turnirja je bil Jano Rant (Kondor), ki je prejel lep pokal. RADOVLJICA (D. S.) - Na član skern šahovskem prvenstvu Gorenjske je bilo doslej odigranih pet kol. V vodstvu je nepričakovano, vendar zasluženo Ferovič (Lesce). Drugo mesto si delijo s pol točke zaostanka Mali, Prest rl in Zorko. ŠKOFJA LOKA (V. R.) - Na šahovskem turnirju v spomin na znanega šahista v Škof ji Loki Valterja Galofa je nastopilo 12 šahistov. Prvo mesto je zasedel Miha Šmid, drugi je bil Franc Malek, tretji pa Jože Rupar. Ob tej priložnosti so se šahovski delavci spomnili tudi dveh prezgodaj umrlih šahistov Janeza Starmana in Karla Beška KRANJ (J. R.) V drugem kolu divje lige so zmagali vsi favoriti. Za presenečenje so poskrbeli le Jamarji z zmago nad Kokrico. Rezultati — A liga: Puščavniki : Sedmina 6:2, Kokri-ca : Jamarji 3:4, Old Klane : Union 4:0, Filmarji : Crne ovce 4:0; B liga: Snack bar : Pornoriko 7:1, Arestantje : Sank boys 3:1, Bis : Feniks 4:0, Grobarji : Jelen 6.7. Študentje : Standard 1:1. KRANJ (D. H.) - Kegljači Triglava so med tednom gostovali v Ljubljani in premagali ekipo Slovenijaceste s 7920: 7699. Kranjčani so dosegli naslednje rezultate: Marinšek 943, Pavlin 1004, Jereb 984, Jenkole 1008, Bregar 991, Prijon 981, Ambrožič 1003, Turk 1006. Predoslje 11:10, Žirovnica : F. Prešeren 0:10 bb. Lestvica: Železniki 9 7 2 0 111: 82 16 Preddvor 9 7 1 1 125: 72 15 Kranjska gora 9 6 1 2 83: 67 13 Simon Jenko 9 6 0 3 118: 74 12 France Prešeren 9 4 2 3 -94: 84 10 Križe 9 4 1 4 103: 97 9 Žirovnica 9 3 0 6 60:101 6 Lipnica 9 2 0 7 115:132 4 Predoslje 9 2 0 7 76:110 4 Škof j a Loka 9 0 1 8 72:138 1 Najboljši strelci: Vidmar (Preddvor) 64, Mikolič (Lipnica) 58, Legat (F. Prešeren) 46, Ahačič (Križe) 38, Kankelj (Železniki) 36, Eržen (Lipnica), Polajnar (Škofja Loka) oba 33, Bešter (Železniki) 32, Grašič (Predoslje) 31, Šenk 28, Ačimovič (oba S. Jenko) 26, Jelovčan (Kranjska gora), Pertot (S. Jenko) oba 25, Zaplotnik (Križe) 24 ter Oblak (S. Jenko) 23. D. Humer Vabilo na turno smučanje Odsek za turno smučanje pri kranjskem Planinskem društvu bo v soboto, 13. aprila, organiziral smučarski izlet na 3000 metrov visoki Sonblick v Avstriji, kjer je snega za lepo in varno smuko še dovolj. Izletnike bo spremljala tudi ekipa gorskih reševalcev. Smučarji bodo odšli iz Kranja v soboto popoldne in se vrnili v nedeljo zvečer. Prijave sprejemajo do vključno 11. aprila v pisarni PD Kranj na Koroški cesti. V primeru slabega vremena in skromne udeležbe izleta ne bo. -jk Planinci pripravljajo Triglavsko štafeto V jeseniški občini so pripravniki in člani mladinskih in alpinističnih odsekov že pripravili potrebno za organizacijo 27. triglavske planinskoalpinistične štafete. Pri pripravah so sodelovali tudi taboj-niki. Člani in pripravniki alpinističnih odsekov Martuljek, Dovje — Mojstrana in Jesenice štafete s pozdravi predsedniku Titu za 82. rojstni dan ne bodo prinesli le s Triglava, temveč tudi z Jalovca. Člani PD Javornik — Koroška Bela pa z vrha Stola. Pot planinskih štafet bodo spremljale številne kulturne prireditve. Ce bo lepo vreme, se bo v spremstvu alpinistov in gorskih reševalcev povzpelo na vrh Triglava, Jalovca in Stola veliko mladih. Na sprejem planinskih štafet se pripravljajo tudi v drugih gorenjskih občinah. To bo obenem lepa počastitev stote obletnice organiziranega planinstva v Jugoslaviji. U. Z. Nova planinska magistrala Po zaslugi prizadevnih planincev in gornikov iz zadnjih let preteklega stoletja in prvih desetletij sedanjega ter današnjih najbolj vnetih privržencev gora imamo v Sloveniji že 17 urejenih, markiranih in zavarovanih planinskih potov, transverzal in magistral, ki popeljejo gornika varno v osrčje gora. Kaže pa, da bomo kmalu dobili novo. To bo jubilejna planinskogozdov-niška magistrala, imenovana PP. Začela se bo v Planici ter končala na Pokljuki. Obiskovalcu, ki jo bo prehodil, bo razkrila lepote in zanimivosti Julijskih Alp: Ovčjo stran, Tamar z izvirom Nadiže, Sit, Travnik, Mojstrovko, Gamsove riže, Sleme, Korenske police, Robičevje, Rusko kapelico v Krnici, Gruntovnico, Mar-tuljk, Rušico, Rigljico, Beli potok, Kukovo špico, Vrtaško sleme, Vanežev rob, Cmir, Kot, stene Rjavine, dolino Krme, Tosc in Draški vrh. Gornik, ki bo prehodil PP magistralo, se bo lahko z roba pokljuških grebenov spustil ali k Bohinjskemu ali k Blejskemu jezeru. Planinci želijo, da bi bila nova planinska pot urejena najkasneje prihodnje leto, ko bo gozdovniška organizacija slavila 50. obletnico ustanovitve. U. Z. Danes in jutri NOGOMET — GNL: Železniki: Alples : Korotan ob 15.30, Boh. Bistrica: Bohinj : Lesce (pionirji) ob 14.15, Bohinj : Lesce (člani) ob 15.30, Školja Loka: Reteče : Bled B (člani) ob 13.30, LTH : Britof (pionirji) ob 15.15, LTH : Britof (člani) ob 16.30, Bled: Bled : Alples (pionirji) ob 14.15, Bled Lesce (člani) ob 15.15, Jesenice: Jesenice : Šenčur (pionirji) ob 14.15, Jesenice : Šenčur (člani) ob 15.30, Tržič: Tržič : Preddvor (pionirji) ob 15.30, Kranj —stadion Stanka Mlakarja: Naklo : Primskovo (pionirji) ob 14.15, Triglav B : Preddvor (člani) ob 15.30, Stražiftče: Sava : osnovna šola L Seljak-Korotan (pionirji) ob 15.30, Godeftič: Kondor : Primskovo (člani) ob 15.30, Podbrezje: Podbrezje : Triglav (pionirji) ob 14.15, Podbrezje : Trboje (člani) ob 15.30. Jutri pa v ZCNL na stadionu Stanka Mlakarja Triglav : Sava (Tacen)ob 15.30. ROKOMET — GRL I.: Tržič: Tržič B : Kranjska gora ob 17.15, Tržič r Rudar (SRL) ob 8.30, Križe: Storžič : Veterani ob 16. uri, Cerklje: Krvavec : Križe B ob 16. uri; GRL II.: ŠKOFJA LOKA: Šešir B : Besnica ob 16. uri. Jutri pa Stražišče : Sava B : Jesenice ob 10. uri, Radovljica: Radovljica : Gorenjski sejem ob 10. uri, Zabnica:Zabnica A : Zabnica B ob 10. uri, Preddvor: Preddvor B : Duplje B ob 8.30, Seica: Alples B : Radovljica Bob 8.30. ZELENICA — Jutri ob 10.30 start veleslaloma v dvoboju starejših, mlajših mladincev in mladink ter starejših pionirjev in pionirk na dvoboju Koroška : Slovenija. KRANJ — V zimskem bazenu bo jutri ob U. uri republiški miting pionirjev do 8 let skupine C v plavanju. -dh 19 J^m m^J Sobota, 6. aprila 1974 V Tržiču se že pripravljajo na dirko v motokrosu za svetovni pokal Nova kategorija, nove neznanke V soboto, 8. junija, 60 rca progi za motokros v Podljubelju dirka za državno prvenstvo v kategoriji motorjev s prostornino 125 kubičnih centimetrov, v nedeljo, 9. junija, pa bo mednarodna dirka za svetovno prvenstvo v tej kategoriji — Ponudbe že prihajajo — Bodo imele tovarne Ziindap, Husquarna in Jamaha glavno besedo? Tekmovalna proga za motokros, ki jo je tržiško Avto-moto društvo zgradilo na strmih pobočjih nad Podljubeljem, bo v soboto, H., in nedeljo, 5). junija, spet oživela. Tokrat strmih vzponov in ravnic ne bodo premagovali jekleni konjički s prostornino 250 kubičnih centimetrov in mopedi, ki smo jih bili vajeni v preteklih letih, temveč motorji s prostornino 125 kubičnih centimetrov. Motokros tekmovanje v tej kategoriji je popolnoma novo. Lani je mednarodna motociklistiČna federacija (FIM) organizirala le eno dirko v tej kategoriji, za letos pa se je odločila organizirati v tej kategoriji svetovno prvenstvo za vabljiv pokal FIM. Za tekmovanje v svetovnem pokalu za to kategorijo veljajo posebni predpisi. Tekmovalec ne sme biti mlajši od 18 in starejši od 25 let. Motor pa mora tehtati najmanj 80 kilogramov! Komu bo pripadel pokal FIM za najboljšega v kategoriji motorjev 125 kubičnih centimetrov, bo odločeno na 15 dirkah. Prva dirka bo 14. aprila v Italiji, druga teden kasneje v Franciji, tretja 26. aprila v Švici, četrta 1. maja v Zvezni republiki Nemčiji, peta 19. maja v Belgiji, šesta 23. maja na Nizozemskem, sedma 2(5. maja na Švedskem, osma 2. junija na Finskem in deveta 9. junija v Podljubelju. Po podljubeljski dirki bo še šest spopadov za naslov najboljšega v tej kategoriji. Prireditveni odbor za veliko mednarodno tekmovanje 9. junija v 'Podljubelju se je sestal že štirikrat. Tržičani so s^? odločili, da bodo mednarodno tekmovanje združili tudi z državnim prvenstvom za motokros v kategoriji motorjev 125 kubičnih centimetrov. Borba za naslov najboljšega v državi bo dan pred mednarodno dirko 8. junija. Zanimanje za podi jubeljsko dirko; ki bo veljala za svetovni pokal, je^ veliko. Ponudb, ki jih dobiva prire-* ditveni odbor pri AMI) Tržič, je precej. Samo Američani bi na primer radi nastopili z desetimi tekmovalci. Vendar se je prireditelj odločil, da bo lahko na podi j u bel jskem tekmovanju nastopilo največ 35 dirkačev, čeprav velja drugje meja 30 tekmo- V Tržiču II. mednarodna razstava mineralov V Tržiču se je že dvakrat sestal pripravljalni odbor za organizacijo II. mednarodne razstave mineralov, edine tovrstne prireditve v Jugoslaviji, ki bo v nedeljo, 12. maja, v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici. Lanska prva razstava je odlično uspela in zbudila doma in tudi na tujem veliko zanimanje. Obiskalo jo je več kot 4000 ljudi. Sodelovanje na letošnji II. razstavi mineralov so že potrdili številni tuji razstavljavci. Organizatorji si prizadevajo zagotoviti čim večjo udeležbo domačih razstavljavcev, saj je znano, da so jugoslovanski minerali izredno zanimivi in zbujajo predvsem v tujini veliko zanimanje. Tržičani skušajo za sodelovanje na razstavi pridobiti tudi člane Slovenskega geološkega društva, ki ima 120 članov. Odbor za organizacijo razstave, ki deluje pri Turističnem društvu Tržič, želi, da bi postala razstava mineralov še naprej osrednja tovrstna prireditev pri nas. Za letošnjo prireditev bodo izdali katalog, ki bo bogatejši in ličnejši od lanskega. -jk valcev. Nastop večjega števila tekmovalcev je nemogoč, ker je dirka v tej kategoriji hitrejša in jo je težje spremljati in »totalizirati«. Na ta način prireditveni odbor tudi omo- , goča nastop predstavnikov čim več držav. V FIM je včlanjenih 2.'3 držav in vsem bodo Tržičani poslali vabila z željo, naj pošljejo enega ali dva tekmovalca. Le Jugoslavijo bodo zastopali trije ali štirje tekmovalci. ; Ker je motokros tekmovanje v kategoriji 125 kubičnih centimetrov novo, je težko govoriti o favoritih. Lažje je napovedovat K kat eri stro ji bodo gospodarili na letošnjih dirkah za svetovni pokal FIM. Glavno besedo bodo imeli nedvomno jekleni konjički, izdelani v tovarnah Zun- ; dap, Husquarna in Jamaha in seveda njihovi tovarniški dirkači. Stroji | teh tvrdk so bili na lanski dirki najuspešnejši. J. Košnjek Zgovorne številke Že nekaj časa je znano, da sodi kranjska občina med najbolj mo-torizirane občine. Lani do konca decembra je bilo namreč v občini registriranih nekaj več kot 10.000 avtomobilov, od tega osebnih 9.222. Avtobusov je bilo nekaj čez 100, tovornih avtomo- . bilov pa skoraj šestkrat več ter j še nekaj specialnih in vlečnih ; vozil. V primerjavi s prejšnjim j letom je število avtomobilov po- j skočilo za okoli 1000. Že nekaj let število avtomobilov precej narašča, medtem ko ' za motorna kolesa občani tako ' kot povsod drugod ne kažejo posebnega zanimanja. Lani je bilo v kranjski občini registriranih j 1929 motornih koles, od tega več kot 1400 mopedov in le 450 mo- , tornih koles. Od prejšnjega leta se je število motornih koles zelo zmanjšalo, saj so občani odjavili ; kar 524 motornih koles. Število koles s pomožnim motorjem ni znano, ker ta vozila ni potrebno registrirati, verjetno pa številka ne bo prav majhna. Vseh motornih vozil so konec decembra lani našteli 11.934, ali za dobrih 500 več kakor leto poprej. Voznikov pa je med občani precej več kot pa je vozil. Vozniško dovoljenje je lani imelo 15.000 občanov, leto poprej pa 14.297. Med vozniki je največ moških, kar 11.548, voznic pa je le 3458, kar seveda kaže na to, da je še vedno vozniški izpit moška veščina. Največ voznikov motornih vozil ima B kategorijo, najmanj pa C. Med vozniki pre- , vladujejo taki, ki so stari od 25 j do 34 let, imajo pa vozniško ; dovoljenje tudi starejši vozniki- 1 Lani je bilo voznikov starih nad 65 let le še 13, medtem ko jih j« bilo leto poprej še 24. Če smo rekli, da med vozniki prevladujejo moški, pa s tem ni rečeno, da ne bi ženske poskusile vozitj prav vseh vozil. V občini so 3, k) imajo vozniško dovoljenje tudJ | za C kategorijo, to je za težja vozila. L. M. Večji red na jezerih Pisali smo že, da je radovljiški občinska skupjčina na zadnji sej' sprejela odlok o registraciji plovni'1 objektov in varnostnih ukrepih & Blejskem in Bohinjskem jezeri Odlok pravzaprav ni nobena novosti saj je podoben že doslej urejal ome! njena vprašanja. Vendar je v nek^J letih precej zastarel. Zato so se odl°'j čili za novega. Razprava pred spte'\ jetjem je trajala dlje časa in osnutek so dale vrsto pripomb tu'1' stične organizacije, krajevna skup' nost in drugi. Odlok določa, da lahko po obeh zerih vozijo potnike le čolni na elej*' trični pogon (poleg seveda znani'1 blejskih pleten). To velja tudi 1: oskrbo objektov in potrebe ribogoJ' stva. Le pri športnih prireditva"! bodo tudi še v prihodnje motor" čolni. Vendar bo zanje potrebno p0' sebno dovoljenje. Ena od novosti da je lastniku čolna moč odvz^ vozniško dovoljenje, če prevaža pot nike v injenem stanju. Razen teg bodo poslej morali imeti čolnarji sevalne pasove in vrvi. Podob", službo ;a bodo morali organizira1 tudi v kopališčih. In nenazadnje: . novim odlokom so tudi kazni z kršilce precej večje. A. 2- 29. aprila, ko se bodo na prvih sejah sestali delegati na novo izvoljenih občinskih skupščin, bo hkrati potekel mandat odbornikom sedanjih občinskih skupščin. Za vse se bo s tem izteklo v naši samoupravni praksi najdaljše delovno obdobje v predstavniških organih kot so sveti in občinska skupščina. Trajalo je kar dobrih šest let, bilo živahno, včasih razburljivo in tudi naporno. Vrsto bolj in manj pomembnih družbenih in samoupravnih odločitev je bilo sprejetih ali pa samo obravnavanih v tem času. Najbrž lahko rečemo, da je bilo v naši samoupravni praksi v sedanjem mandatu izpolnjeno pomembno obdobje in v občinah oziroma občinskih skupščinah gre zahvala za to predvsem odbornikom. Zdaj, ko se njihovo delo izteka, smo tri po-prašali, katera je bila po njihovem mnenju najpomembnejša odločitev občinske skupščine v tem mandatu. nega šolstva. Nedvomno bi bil samoprispevek lažja rešitev za reševanje te problematike, vendar smo se po drugi strani zavedali težkega položaja železarne. Zato se nismo odločili zanj, saj bi z njim težave le še povečali. Pa vseeno na področju osnovnega šolstva ne zaostajamo za drugimi občinami. Zgrajena je bila lepa osnovna šola v Kranjski gori, Posebna osnovna šola na Jesenicah, telovadnica v Žirovnici, pravkar se gradi vzgojnovarstveni zavod v Žirovnici in jeseni bomo začeli obnavljati še stajo šolsko poslopje. V prihodnje pa bo treba le še na Plavžu zgraditi novo osnovno šolo, medicinsko šolo in vzgojnovarstveni zavod. Če takole na hitro potegnem črto, potem moram ugotoviti, da je bil napravljen velik korak tudi na področju zaposlovanja žena v naši občini.« JOŽE BUFOLIN, (1926) odbornik radovljiške občinske skupščine in predsednik sveta za družbeni plan in finance: »Težko se je odločiti, vendar menim, da je bila ena najpomembnejših odločitev naše skupščine referendum za šole. Pred referendumom smo bili glede Šolstva v občini v veliltih težavah. Zal so inflacije in podražitve preprečile, da bi ga lahko izpeljali oziroma začrtani program uresničili do konca. Novo skupščino čaka na tem področju še precej dela. Potreben bo nov referendum za dograditev šol pa za vrtce in morda za nekatera komunalna dela. Sicer pa je bilo to šestletno obdobje živahno na vseh področjih. V našem svetu občinske skupščine smo obravnavali številna vprašanja s področja financ in zemljiške politike. Pri slednji smo včasih morali orati ledino, saj smo morali izdelati kriterije za dodeljevanje zemljišč, izdelati vrstni red pričakovalcev in tako naprej. Zdaj, ko se mi izteka mandat," sem zadovoljen. Mislim, da smo v tem sestavu dosegli nekatere uspehe, čeprav menim, da bi morda lahko naredili še več.« ERNA VAUHNIK, (1927) ajdbornica jeseniške občinske skupščine: »V naši občini so bili v tem mandatnem obdobju storjeni ogromni premiki tako na področju gospodarstva kot negospodarstva. Kaj več o gospodarskih dosežkih bi težko govorila, saj sem bolj ,doma' v izobraževanju. Naša občina je ena redkih, kjer se nismo odločili za samoprispevek, a bomo vseeno rešili problem osnov- TONE KERN, (1939) odbornik tržiške občinske skupščine in predsednik sveta za gospodarstvo: »Pomemben korak, za katerega je dobila občinska skupščina podporo tako v delovnih organizacijah kot pri občanih, je bil napravljen z referendumom za ureditev osnovnega šolstva. S tem smo v naši občini postavili osnovo za nadaljnjo kadrovsko infrastrukturo. Tržiško gospodarstvo bo namreč v prihodnje vse bolj potrebovalo kvalificirane kadre in strokovnjake. Naša industrija je namreč takšna, da jo je težko nadomeščati z modernejšimi stroji. Potrebni bodo ljudje in da jih bomo dobili, smo postavili osnovo — šole. Sicer pa je bil ta mandat živahen in tudi težak. Srečali smo se z reformo, stabilizacijo, likvidnostjo, inflacijo. Sploh je imelo tržiško gospodarstvo precej težav. Morda je bil najbolj neprijeten trenutek, ko smo na nekaj sejah skupščine in sveta iskali rešitve za Runo Tržič in kjer se je potem vključila tovarna Peko. Rezultati danes kažejo, da je bila to takrat najboljša odločitev.« A. Zalar Cestno podjetje iz Kranja je minuli teden asfaltiralo okrog tri kilometre dolg odsek ceste od Podvina do Zapuž v radovljiški občini. Asfaltna prevleka je široka štiri metre in pol, na vsaki strani pa bo cesta imela še okrog pol metra bankine, ki jih pravkar urejajo. Denar za asfaltiranje te ceste, katere del bi moral biti po pogodbi gotov že lani, je zagotovila radovljiška občinska skupščina. — A. Ž. — Foto: F. Perdan