Raznoterosti. X Škandal zaradl jnbilejskega izprevoda. Kakor zuano, je izkazal odbor, ki je priredil jubilejski izprevod na Dunaju, uad 1 milijon primanjkljaja Župan dr. Lueger je hotel preyzeti uredite? afere, toda mestni S7et je sedaj sklenil, da ne do^oli odboru niti 7inarja. Cesarju ae nihče ne upa ničeaar po^edati o škandalu. X Koncentraclja Tojaštra r SaraJevn, Skoiaj yse vojišt7o, ki pride iz Sandžaka, se nastani y SaraJH7u. kjer sedaj z naglico sta^ijo za yojake 23 barak. X Škandalozna zakonska pravda. Američani imajo zopet zanimivo zakonsko praydo. Milijonar Gould in n.jpgoya soproga ae hočeta razporočiti. Ona zahteva od njega pol milijona letne alimentacije, a on ji te aliraentacije no6e dati. Ona toži moža, da je nepoboljšljiv Don Juan, on toži njo, da je — pijanka! Gospa Gould je bila prej omožena z nekim drugim, in sedanji mož trdi, da sploh ni bila od prvega soproga nikdar razporočeua, da je torpj izvršila bigamijo. — Gospod Gould pripoyeduje, da je šel a soprogo na neki koncert. Ona je bila totalno pijana. Zraven nje je sedela lepa milijonarka, na glasu zaradi svojih lepih ram. Gospa Gould se je Dagaila in ugriznila svojo 6oaedo v leyo rarao tako, da je morala takoj poiskati zdravniško pomoft. Gospoda Goulda dolži žena, da ji ni dal jesti, da jo je pretepal in živel z drugimi ženskami. Se7eda yae te interesantne podrobnosti jako zanimajo ampriško družbo, ki apremlja praydo z velikim iuteresom. X Najrečji daljaogled n» 87eta po8tavijo kmalu y Carnegije^em za^odu y Wa8hingtonu. Ta teleskop bo impl steklo v pr^meru 27» metra. Z ureditvi.jo tega daljnogleda se bavi prof. Nitchie. Samo steklo tehta 90 met. stotov ter je provzročala njpgo^a pripraya ogromno truda. S pomoojo orjaškega teleskopa bodo fotografirali predmete na nebu, kakor inegle, zvezde, pege na solncu itd. X Umor Iz politiške mržnje. V Gersdorfu pri Gleisdorfu na Štajerskem je ži7t-l 6Oletoi Josip Schrameis, ki je imel 87oje politiško preprifianje. Bil je namreč a^obodomislec. zaradi čeaar je bil 7 občini razupit za Brdpčkarjaa. Dne 4. t. m. &o šli skozi 7aa romarji. Schrameia je izjavil, da bi ljudje bolje storili, da ostanejo doma pri nujnem delu. Zaradi tega so ga klerikalno fanatiziraDi kmetje napadli. Emet Wmkelbauer ga je pobil na tla, nakar sta ga 8 hlapcem Kalcherjera toliko časa bila po glavi ter ga suvala z noži, da je izdihnil. X UčitelJ izumll mišolovko. Učitelj Eling 7 Helmstadtu je izumil avtomatsko lovko za miši in podgane. S70J izum je prodal kemično-tehnični tyornici nOentaru 7 Berlinu. Dobil je 40.000 mark. Eazen te 78ote dobi še \0% od 7sake prodane mišolo^ke. Ako si tvornica pridobi patent 7 kaki drugi drža^i, mu mora za vsak slučaj plačati 6000 mark. Pač erečen uoitelj! X Ženska žnpan. V angleškem mestecu High Wycomke. ki je znaao po svoji industriji 8tolo7, ao iz^olili za župana učitfljico Done. To ie pr7i ženaki župan na Angleškpm. X Nemškl cesar za balet. Nemški cesar Viljem II. se je lani začel jako zaoimati za atare Asirce in njih navade ia noše. Posebno se je zanimal cesar za asirski ples B8ardanapal". Zainteresoval je cesarja za te starine profesor Delitzsch S profesorjeyo pomočjo je spisal cesar balet ^Sanianapal-1. Priredit7e 80 7e!jale 375 000 mark. In da se ta strošek pokrije, mora balet igrati dvoraa opera, in aicer po zyišanih cenah. Berlinci pa 80 se apuntali, da bi morali zaradi cesarje^ib kapric nositi syoj denar k baletu. la tako si je zaduje predsta^e gledal le cesar s s^ojim dyorom. X ,,Ca di can". V Milanu razširjajo ceste in bo 7 to a^rho morala izginiti s po7rš.ja zemlje tudi groznib spomino? polna nhiša pso7" — Bca di can". To hišo, ali bolje reeeno, palačo je za svojih pettiaoč pso? aezidal tiranski 7ladar yoJ7oda Barnabo, ki je nastopil vlado leta 1354. Zoačaj tega vladarja je bil aoroden najkrvoločuejšim rim«kim cpsarjem. Mislil ni na drugega, nego «a lov iu na svoje pse, ki jih je iz poMka držal y gori omenjeni palači, pozneje pa ]ih je dal v ivjo po hišah m*»ščano7 in kmeto7. Pri tem je poatopal tako: Ob določenih rokih so morali cskrbaiki priguati pse pred 7ojvodo; ako se je knezu zdelo, da je pes shujšan, je moral oskrbuik plačati kazen, ako je bil pes predebel, je moral istotako plačati kazen, ako pa je kak pes poginil, so 7zeli oakrbniku yse nj«g070 imetje. Na ta način si je vojvoda pridobil ogromno imetje. Toda psi so mu služili tudi kot krvniki. Za čisto malenkoatne pregreške je mptal syo.je podložuike psora, da so jih raztrgali. Vendar pa ie kazeu zadela tudi njega; njegov uečak, Giangaleazzo, ki je 7ladal 7 Paviji, je po Z7ijači prišel 7 meato s 87ojimi jezdpci, dal prijeti s^ojega strica in ga 7reči y ječo, kjer je ostal do smrti. X Prldeloranje rož na Bolgarskem. Glavni industrijaki panogi y Bolgariji sta pridelovanje tobaka in rožne esence. Nabirauje rož se začoe koncera meaeca maja ter traja 18 do 30 dni. Takrat se cretje pridno destilira. Že pred solčnim vzhodom gredo procesijf mladeničev in deklic 7 pestrih naroduih nošah k trgat?i. Po^sod odmeva yeselo petje. V košarice pobirajo ravnokar razcyetele rožne popke. Nabrane rože razgmejo na hladnih senčnatih proatorih, potem pa se destilirajo. To se zgodi y kotlih, ki obsegajo kakih 250 litrov 70de. V kadi denejo 20 do 25 funto7 rož. Voda za?re in 7 dobrih 45 minutah se pridobi na ta uačin 30 do 35 funtov rožne 7ode iz ysakega kotla. Ta rožna voda se izuova destilira, tako da se pridobi iz 100 do 120 funtov rožne 7ode 30 do 35 funto? močnejše rožne eaence. V tej esenci plavajo majhue rumeno-belkaate oljnate kroglice, in ko je steklenica polna, se 7zdignejo na 7rb. Te arage se z žlico pošnamejo ter spuste 7 steklenico, ki ima na dnu majhao luknjico, da odteče skozi njo 7oda. ne pa olje. Na ta način deatilirano čisto rožno olje se potem razpošilja po 7sem 87etu kot dragoeeni parfum. X Poljski bojkot prnskemu nasllstyu. Kakor zuano, hoče Prusija s pomočjo takozvanega Brazlastilnega zakona** nesrečne Poljake, ki so pod vlado pruakega BHerren^olka1*, prpgnati z njih rodne grude. Ali PoIjak ne ljubi le materne govorice, ampak on ljubi tudi roduo zeraljo. Prost ni kot drža^ljan, ampak prost gospodar boče biti zemlje tiste, ki so jo orali in prelivali kri zanjo njego^i pradedje ia 7 kateri počivajo njego^i očetje. Ves poljski narod, bodiai da biya 7 Prusiji, 7 Euaiji ali Avstriji, ae je dvignil in nastopil proti Pruaiji na polju, na katerem &e labko uspešno bojuje proti pruski ošabnosti. Eazlastilni zakon, ki ga obso.ja in se ga sramuje ves civilizirani svet, je rodil najhujši poljski bojkot vseh pruskib izdelkov. 0 tem bojkotu beremo v BEaufin. Wochen8chrift'': Nobeu pruaki trgovec in trgovski potnik ne sme prestopiti praga poljske trgoyine. Poljski trgovci 80 nabili na vrata 87ojih pisarnie tablice znapisi: rVertretern deutacher Hauaer ist der Eintriit 8tfengstens verboten." Vaa poljska javnost skrbi za to, da se bojkot dosledno izvaja in da ae ne vtihotapi mpd poljski narod prusko blago. Najhujše je poljsko narodno ženstvo, ki z največjo strogoatjo pazi na to, da se ne kupi niti za vinar pruskega blaga. Siromak tisti trgovec ki nima toliko uarodnega čuta in se spozabi, da kupi kaj pruskega blaga. Poljska javnost in časopisje ga neusmiljeno prime in zasramuje kot narodno izdajico. PrepriČan je labko, da niti en narodni Poljak ali Poljakinja ne prestopi praga njegove trgovine. Nekaj takih trgO7ce7 je že padlo. Poljski trgo^ci so sedaj stopili 7 zvezo 8 francoskimi in angleškimi trgovci, pa tudi z avstrijskimi industrijci, pred7spm češkimi. Poljaki so dali Prusiji oater in jako občutljiv odgovor na njeno umazano izzivanje in gotovo je, da Prusi že obžalujejo tisti nearečni zakon, a katerim so na tako podel način žalili poljski narod. — Tako poroča židorski trgovski list in prepričani amo labko, da, ako piše tak list tako oatro, mora biti 7 resnici še bujšu. Omenjeni list pozivlja vse avstrijske iDdustrijce in eksporterje, naj obiakujejo poljske trgo^ce na A^strijskem, kakor tudi na Euskem. X Trgovina 8 sužnjl. V južaih delib Afrike so prišli na sled nečloveški trgovini z zamorci. Portugalski trgovci 80 hodili y angleške pokrajine ter lovili zamorce kakor div.jačino. Vzpte zamorce so zapirali 7 zaboje ter jih pošiljali 7 Perzijo, kjer so jih kupovali za evDiihe. Na ta način so trgovci na tisoče zamorce? razposlali 7 razne kraje Azije. Angleška vlada je odredila najstrožjo preiakayo. X Jabilej tobaka. Letoa je 350 let, odkar je pr?i iz Amerike prineael tobak 7 Eyropo Spanpe Oonsalvo Fernandez. V začetku 36 je uporaba tobaka slabo širila, ali danes jih kadi mnogo, možki in ženske, bogati iu siromaki. Eoi iz luksusa, a siromak tudi zato, da 8i umiri gladni želodec. Strup namesto kruha! X Morganatične kneževske hčerke. V Parizu 8e je omožila princ*sziDJa Aleksandra Jurjeyaka.ja z Le^om Nariškinom. Za tem dogodkom je mnogo roraantične pretekloati. Car Aleksander II. je imenoval prieezinjo Eatarino Mihalje^o Dolgoruko leta 1880. za kneginjo Jurjeyskajo. Car se je namrpč z njo oženil štiri tfdne po 8mrti prve žene. Že do tedaj mu je ta nekdanja dvorjanica ujegove žene rodila tri otroke : sina Ju:ja in hčeri Olgo in Eatarino. Princezinja Olga se je omožila leta 1895 z grofotn Mereubergom morganatskim sinom princa Nikolaja Nassau, ki si lasii pravieo do luksenburškega preatola. Njeua sestra Katarina je aijajna pojava pariških salonov ter je omožena s knezom Barjatinskim Princa Jurja je lfgitimiral car Aleksaader III. ter je vzgojen na ruskem dvoru. Sedaj je poročnik v telesni huzarski gardi. Leta 1900. se je ožeuil z grofico Alekaandro Zornekau, ki je bila istotako raorganataki otrok pokojnega yojvode oldenburškega in prpkrasne ka^kazioje Agripine Džiparidze. Iz tega zakona je potekla le ta deklica, nakar sta se soproga zopet razšla. In 8edaj ae je ta omožena knegioja Jurje^skaja oraožila z Lpyom Nariškinom. A tudi zgodovina Nariškoya ni vaakdanja. Nariškiui trdijo, da 80 potomei stare češke obitelji ter ao v nekem kolenu tudi v sorodu z rusko carsko dinaati.jo. Nariškini so prišli do silnega imetja. ko se je ruski car Aleksije oženil z Natalijo Nariškinovo. Iz tega zakona je bil ustanovnik ruske drža^e Peter Veliki. Nariškinom je dal Peter Veliki grofo7st70, a so ga odklonili, iatotako ao odklonili kneževski naslov pod Aleksandrom II ter zahtevali, da se zenačijo s cesarskimi princi. X Pes rešll otrokn žlTljenJe. V Draho^icah na Ceškem se je igralo 7eŁ otrok na lesenem mostu. Nenadoma se eden izpodrsne in pade 7 7odo, ki ga je takoj odnesla. Slučajno navzoči mesar Scbadel tedaj hitro zakliče s^ojpga paa in mu pokaže za otrokom 7 7odo. Pridna žival res takoj skoči 7 7odo in izyleče otroka h kraju ter ga tako reši goto^e smrti.